Črna kronika Podravje • V Podravju leto 2017 bolj krvavo od nekaj prejšnjih
O Stran 24
Ljudje in dogodki Radioklub Ptuj •
Zahodni stolp na gradu kmalu brez antene
O Strani 10 in 11
s Štajerski
Ptuj, torek, 23. januarja 2018
letnik LXXI • št. 6 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
Podravje Ptuj • Za Ptujsko jezero letos 274.000 evrov
O Stran 4
V središču Ptuj • Maškare iz povork bodo v dvorano vozili z avtobusi
O Stran 6
Podravje Ptuj • V Žabjaku stanovanja, vrtec, ambulanta ...
O Stran 5
Ljudje in dogodki
Dornava • Priprave na 22. Fašenk v polnem teku
O Stran 11
v
Šport Nogomet •
Med Kidričani odslej tudi Kidrič
O Stran 13
Rokomet • Konec sanj o medalji
O Stran 14
Odbojka •
Dva dobra in en povprečen niz za ohranitev vodstva
O Stran 14
Ptuj • Ob objavi samo polovica razpisa za izbiro izvajalca del na tržnici
Saj ni res, pa je: ponudbe bodo odpirali na pustni ponedeljek
Mestna občina (MO) Ptuj je v petek objavila razpis za izbiro izvajalca del za 4,8 milijona evrov vreden projekt obnove mestne tržnice. Rok za oddajo ponudb je 12. februar. Odpiranje prispelih ponudb bo na sedežu občine še istega dne, na pustni ponedeljek. A objavljena razpisna
'	:h:':JL:1______. i '___________>••	• •________> J • J
dokumentacijajejebila v. petek še pomanjkljiva, saj je manjkal eden izmed temeljnih sklopov razpisa, to je popis del, ki so ga naknadno
Foto: Črtomir Goznik
Zdravstvo •
Bodo čakalne dobe res krajše?
o Stran 3
Pobegli biki •
Razbili vrata, v dir čez dvorišče
in ob Dravi
o Stran 5
Izobraževanje •
Bralna pismenost osnovnošolcev
porazna
o Strani 6 in 7
zamudo,
@ Strm 9
2 Štajerski
Naše prireditve, Podravje
torek • 23. januarja 2018
Ptuj • Ob objavi samo polovica razpisa za izbiro izvajalca del na tržnici
Saj ni res, pa je: ponudbe bodo
Mestna občina (MO) Ptuj je v petek na svoji spletni strani in portalu javnih naročil objavila razpis za izbiro izvajalca del za 4,8 milijona evrov vreden projekt obnove mestne tržnice. Rok za oddajo ponudb je 12. februar. Odpiranje prispelih ponudb bo na sedežu občine še istega dne, na pustni ponedeljek.
V petek objavljena razpisna dokumentacija je bila ob objavi pomanjkljiva. Ob pregledu smo namreč ugotovili, da je manjkal eden izmed temeljnih sklopov razpisa, to je popis del. Občina je torej objavila razpis, ne da bi v njem navedla, o čem točno naj izvajalec pripravi ponudbo. Verjetno objava pomanjkljivih razpisov v slovenskem prostoru ni nič novega. Včeraj so razpis s popisom del dopolnili, verjetno bodo sledile še dodatne dopolnitve. In kaj od razpisa je občina v petek objavila? V poglavju ena so navedeni kriteriji poslovanja podjetij, ki so pogoj, da se lahko ponudnik ali skupina ponudnikov na razpis sploh prijavi. V drugem poglavju je osnutek pogodbe, ki bo sklenjena med naročnikom, MO Ptuj, in izbranim izvajalcem. Četrto poglavje razpisa govori o poteku del in obveznostih izvajalca. Včeraj so v poglavje dodali še popis del. Tretjega in petega poglavja razpisa v petek ob njegovi objavi na spletni strani ni bilo. Da ima oz. bo imel razpis pet poglavij, smo izvedeli iz sporočila za javnost, ki so ga posredovali iz Magistrata: »Razpisna dokumentacija je sestavljena iz petih poglavij z na-
Potrebni referenčni posli
•	dva projekta po 3,5 mio evrov brez DDV, z istovrstnimi deli, kot bodo na tržnici,
•	projekt polaganja 2.000 m2 teraca,
•	projekt polaganja 3.000 m2 granitnih kock, pod spomeniškim varstvom,
•	projekt izvedbe vidnih belih betonov 1.500 m2.
Naročnik navedene reference zahteva od ponudnika in odgovornega vodje del za obdobje minulih pet let. Vir: Razpis, MO Ptuj
tančnejšimi navodili, pogoji za prijavo, obrazci, tehničnimi specifikacijami, vzorcem pogodbe in drugimi zahtevami Zakona o javnem naročanju.« Ob objavi je bil razpis pač še malo defekten.
Za domača podjetja na Ptuju ni prostora ...
Pogoji razpisa zahtevajo, da je imelo podjetje ali skupina, ki bo oddala ponudbo v konzorciju, v minulih treh zaporednih letih po osem milijonov evrov letnega prometa, poravnane obveznosti
do države, ugodne reference iz minulega poslovanja ter zahtevano bonitetno oceno. Poslovodne in nadzorne osebe v podjetju so dolžne predložiti dokazilo iz kazenske evidence, da niso bile pravnomočno obsojene. Pogoj za prijavo na razpis je tudi, da je ponudnik oz. skupina ponudnikov v obdobju minulih petih let izvedla vsaj dva nova objekta s podobnimi gradbeno-instalaci-jskimi deli v vrednosti najmanj 3,5 milijona evrov, brez DDV.
To pa še ni vse. Od ponudnikov se zahteva, da so v minulih petih letih izvedli po en projekt polaganja teraca površine najmanj 2.000 m2, granitnih kock površine 3.000
Foto: Črtomir Goznik
se
Skoraj petmilijonski projekt obnove tržnice na Ptuju že pol leta dviga nemalo prahu. Najprej se je njegova ocenjena vrednost z 2,5 povzpela na 4,8 milijona evrov. Ob novici, da se bodo zaradi del na tržnici odstranila obstoječa drevesa, se je proti poseku oblikovala civilna iniciativa, katere prizadevanja so v javnosti zelo odmevala. Kljub 4.500 podpisom in gorečim prizadevanjem članov iniciative za ohranitev dreves so ta v meglenem zimskem jutru 9. januarja padla. Sedaj je MO Ptuj objavila razpis za izvajalca del, ki pa je bil ob objavi zelo pomanjkljiv.
Ptuj • Stavba upravne enote za okolico nevarna
Obnova bi bila zajeten finančni zalogaj
Že najmanj dve leti je gibanje okrog stare razkošne meščanske hiše v središču starega Ptuja, v kateri domuje državna upravna enota, omejeno. Zadrževanje neposredno ob stavbi ali hoja po pločniku mimo nje sta lahko življenjsko nevarna. Objekt je dotrajan, z njega odpadajo omet in strešniki.
Lastništvo hiše si delita Mestna občina (MO) Ptuj in Republika Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za obrambo. Občina je lastnica dveh tretjin, obrambno ministrstvo pa tretjine hiše. Stavba se v celoti uporablja za organe državne uprave. »Zgradba na naslovu Slomškova ulica 10 je od leta 1995 v celoti v uporabi države, saj ji je bila MO Ptuj za izvajanje nalog upravnih enot zakonsko dolžna prepustiti prostore,« so pojasnili v kabinetu župana MO Ptuj. Na naše poizvedovanje, ali bo občina kot lastnica storila korak k prepotrebni zunanji obnovi objekta, pa so, tako kot že nekajkrat doslej, odgovorili, da denarja za ta namen nimajo: »MO Ptuj v proračunu nima planiranih sredstev za sanacijo objektov, ki jih ne upravlja. UE Ptuj za stavbo na naslovu Slomškova 10 ne plačuje najemnine, zato je uporabnik dolžan za objekt skrbeti kot dober gospodar in opraviti tudi vsa potrebna redna in investicijska vzdrževalna dela. MO Ptuj je v letu 2017 želela urediti tiste dele fasade, ki ogrožajo varnost, in sprostiti pločnik za pešce, vendar Zavod za varstvo kulturne dediščine zahteva celovito ureditev. Pridobili smo ponudbe z okvirnimi zneski stroškov za najnujnejša vlaganja oz. intervencijske posege. Vrednost ponudbe za poseg na fasadi in
pripravo konservatorskega načrta znaša blizu 16.000 evrov. Predračun za intervencijsko popravilo strehe znaša 8.700 evrov. Obe ponudbi sta informativnega, orientacijskega značaja. Zato ni možno zagotoviti, da se ob sanaciji zneski ne bi tudi povečali. Za celovito obnovo fasade in strehe bi potrebovali bistveno več sredstev.
Leta 2014 je bila izdelana ponudba za celovito obnovo fasade, ki znaša 413.000 evrov. Ponudbe za celovito obnovo strehe pa nimamo.«
Na ministrstvu za obrambo so nam že lani povedali, da so kot manjšinski lastnik objekta takoj pripravljeni pristopiti k obnovi. A da je MO Ptuj kot večinska lastnica tista, ki naj povzame
prve korake. Tudi na Ministrstvu za javno upravo pristajajo na to, da bi finančno pomagali pri obnovi: »Na sestanku smo se lani z županom MO Ptuj dogovorili, da bo Ministrstvo za javno upravo sofinanciralo prenovo fasade v deležu, ki ga zaseda UE Ptuj, če bo MO Ptuj kot lastnica začela postopek sanacije. To bomo tudi storili v skladu
z dogovorom o uporabi prostorov po 103. členu Zakona o državni upravi. V skladu z navedenim zakonom nam najemnine za uporabo prostorov ni treba plačevati, smo pa dolžni sofinancirati investicijsko vzdrževanje, skladno
z deležem v uporabi. To smo do sedaj tudi izvajali, saj smo financirali ureditev kurilnice za celoten objekt,« so za Štajerski tednik povedali na Ministrstvu za javno upravo.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Na Slomškovi ulici so to zimo z ovirami zaprli del cestišča in s tem omejili promet. Zakaj so povzeli ta ukrep, smo poizvedeli v ptujski Mestni hiši. »Namestitev ovir na priključku Slomškove ulice na državno cesto se je izvedla zaradi preureditve cestnega priključka občinske na državno regionalno cesto. Obstoječi cestni priključek ni izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste. Na podlagi pridobljenega soglasja DRSI se bo izvedla preureditev priključka,« pravijo v kabinetu župana MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Okrog stavbe upravne enote na Slomškovi ulici 10 je gibanje življenjsko nevarno. S strehe lahko pade kakšen strešnik, s fasade pa del ometa. Bog ne daj, da komu prileti na glavo ...
torek • 23. januarja 2018
Aktualno
Štajerski	3
odpirali na pustni ponedeljek
m2 pod nadzorom spomeniškega varstva ter izvedbe belih betonov površine najmanj 1.500 m2. Referenc, kot jih zahteva MO Ptuj, ne
izpolnjuje nobeno izmed ptujskih gradbenih podjetij ali katero izmed podjetij v podravski regiji. Četudi bi se podjetja v regiji združila v kon-
zorcij, bi izjemno težko dosegla zahteve mestne oblasti pri tokratnem razpisu. Ocenjujemo, da je razpis pisan na kožo gigantom, kot
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki
•	8 mio evrov prometa vsako leto (2014, -15, -16),
•	ustrezna bonitetna ocena (BBB, Baa3, SB6),
•	poravnane davčne in druge obveznosti do države ter zaposlenih,
•	v zadnjem leta neblokiran transakcijski račun,
•	potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti poslovodnih in nadzornih oseb,
•	ponudniki z negativnimi referencami bodo izločeni, npr. zaradi neplačevanja delavcev,
•	resnost ponudbe se zavaruje z brezpogojno unovčljivo bianco menico v višini 50.000 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
V skladu z razpisnimi pogoji bo rok za končanje del projekta obnove tržnice sedem mesecev. Če na izbiro ponudnikov ne bo pritožb, bi se lahko dela začela v spomladanskih mesecih in bi bila končana jeseni, verjetno pred lokalnimi volitvami. Arheološke raziskave in nadzor bodo potekali vzporedno z gradbenimi deli.
sta Pomgrad ali Strabag, inženiring podjetje Lesnina MG iz Ljubljane ali pa morda še kdo. Dela na tržnici bi brez dvoma lahko opravili domači
gradbinci, ki to tudi znajo in zmorejo. A kot kaže, si bodo smetano pobrali gradbeni ali inženiring baroni in bodo za Ptujčane ostale le drobtinice - če jih bodo sploh povabili kot podizvajalce.
Še vrsta odprtih vprašanj
Posek dreves na tržnici je bil jasen signal, da se bo projekt obnove tržnice nadaljeval in da je razpis za izbiro izvajalca gradbenih del pred vrati. Zato smo pred tednom dni na MO Ptuj naslovili novinarska vprašanja, na katera žal odgovorov še nismo prejeli. Zanimalo nas je, koliko površin (m2) bo v sklopu
Vir: Razpis, MO Ptuj
projekta obnove tržnice na novo urejenih v mestu. Zaprosili smo za okvirne podatke oz. projektantske ocene o stroških posameznih del. Na primer za: urejanje komunalnih vodov, tlakovanje, ureditev prostorov pod cerkvijo (in kaj vse bo urejeno v teh prostorih - hladilnice itd.), stopnice pod Slomškovo, zasaditev, opremo ... Zastavili smo tudi vprašanji, ali se bo po končanju projekta obnove tržnice za promet zaprla Slomškova ulica in ali se bo v sklopu projekta v celoti odstranila ograja Plečnikovih učencev - pod cerkvijo nad arkadami in ob Slomškovi ulici. Do včeraj, do zaključka redakcije, nam odgovorov iz Mestne hiše niso posredovali.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Spremembe na področju čakalnih dob: več pravic, pa tudi dolžnosti za paciente
Bodo čakalne dobe res krajše?
Čakalne dobe kot dolgoletna pomanjkljivost veljajo za eno največjih težav slovenskega zdravstva. Njihovo skrajšanje ni le želja pacientov, ampak nuja, ki zahteva pravilne rešitve. S Pravilnikom o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah naj bi se nekatere stvari bistveno izboljšale.
Nanašajo se predvsem na „čiščenje" seznamov in angažiranost pacientov, ki imajo po novem omejen čas za naročanje, pa tudi odpovedovanje
že dogovorjenih terminov. Uvaja se tudi nova kategorija na napotnicah: zelo hitro, s katero naj bi pacient čakal le 14 dni.
O pomanjkljivostih na področju slovenskega zdravstva, ki se odražajo predvsem v večmilijonskih izgubah in dolgih čakalnih dobah, je bilo povedanega zelo veliko. Z novimi določili Zakona o pacientovih pravicah, ki velja od oktobra, in pravilnikom o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah naj bi se nekatere stvari vendarle spremenile na bolje.
Stare napotnice v koš
Pravilnik je v veljavo stopil v nedeljo, za številne paciente prinaša kar nekaj novosti. Tudi za tiste, ki že imajo napotnice, pa se doslej niso naročili. Po novem je namreč čas naročanja od izdaje napotnice omejen z nekajdnevnim rokom. Če sta bila napotnica ali delovni nalog s stopnjo nujnosti hitro
ali redno izdana pred 7. januarjem in ju še niso predložili izvajalcu, sta neveljavna. Napotnice z oznako HITRO in REDNO so namreč veljavne 14 dni. Za tiste s stopnjo NUJNO pa je rok za predložitev naslednji dan od izdaje, napotnica je torej veljavna le 24 ur.
Še vedno lahko pacient termin brez objektivnega (upravičenega) razloga odpove, a le enkrat (za stopnjo nuj-
nosti HITRO ali REDNO), in to najkasneje do 10 dni pred terminom samim. Kasneje brez upravičenega razloga tega ni več mogoče narediti. V nasprotnem primeru, torej če ste naročeni, a odsotnosti ne sporočite pravočasno, vas čaka trimesečna prepoved prijave na čakalni seznam. Določene so tudi izjeme oz. objektivni, upravičeni razlogi za kasnejšo odpoved; nepričakovana hospitalizacija/bolezen pacienta ali ožjega družinskega člana, ki onemogoča prihod pacienta na termin ali izvedbo zdravstvene storitve, smrt ožjega družinskega člana.
Čakanje v čakalnicah omejeno do 30 minut
Še ena novost se sliši odlično, vprašanje je le, ali in kako bo izvedljiva v praksi. Maksimalni čakalni čas v ordinaciji za paciente naj bi bil pri izvajalcih največ 30 minut. Razen v primerih, ko ima zdravnik nujno obravnavo, a mora biti o tem pacient obveščen.
„Telefonsko naročanje se zagotovi v okviru ordinacijskega časa, in sicer najmanj dve uri na dan, v preostalem ordinacijskem času in izven ordinacij-skega časa pa z obveščanjem o terminu za naročanje in o drugih oblikah naročanja prek avtomatskega telefonskega odzivnika. V primeru nedosegljivosti v navedenem obdobju izvajalec pacientu zagotovi povratni klic še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan."
Če izvajalec ne bo mogel zagotoviti storitve v primerni čakalni dobi, navedeni na napotnici, mora pacientu poiskati nekoga drugega. Če tega v Sloveniji ne najdejo, bosta zdravnik ali medicinska sestra pacientu ponudila možnost zdravljenja v tujini.
Dženana Kmetec
Novosti, ki jih prinaša Pravilnik
V	I •	• 1 1 »vil
o naročanju in najdaljših dopustnih čakalnih dobah:
•	Pravilnik velja od nedelje, 21. januarja.
•	Vpeljuje novo kategorijo med čakalnimi dobami: »zelo hitro«, čakalna doba 14 dni.
•	Pospešijo in omejijo se roki naročanja: za »hitro« in »redno« ima pacient 14 dni, za »zelo hitro« pa samo pet dni. Z »nujno« napotnico do storitve pa se mora pri izvajalcu zglasiti v 24 urah po izdaji.
•	Pacient lahko enkrat odpove termin, a mora to narediti najpozneje 10 dni pred dogovorjenim datumom.
•	Vsaj 10 dni pred terminom pacient prejme opozorilo o posledicah neupravičene odsotnosti.
•	Napotne listine, s katerimi so se pacienti že vpisali v katerikoli čakalni seznam, ostajajo še naprej veljavne. Če ste torej obvestilo o vpisu v čakalni seznam že dobili, ni potrebe po »novi« napotni listini.
•	Maksimalni čakalni čas v ordinaciji za paciente naj bi bil pri izvajalcih največ 30 minut; razen ko gre za nujno obravnavo, o čemer mora biti pacient obveščen.
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 23. januarja 2018
Spodnje Podravje • Vlaganja v vodno infrastrukturo na Ptujskem jezeru
V proračunu MO Ptuj za ta namen 274.000 €
Mestna občina (MO) Ptuj bo letos v skladu s sprejetim proračunom za projekt vitalizacije Ptujskega jezera ter investicije v pristaniško infrastrukturo namenila 274.000 evrov.
»Nadaljujemo s postopkom izvedbe investicije v izgradnjo vstopno-iz-stopnega mesta Ribič, za katerega je projektantska ocena 136.000 evrov. Izvedli bomo popravila in obnove starih pomolov v pristanišču Ranca, kar nas bo okvirno stalo 20.000 evrov. Na nasipu pristanišča Ranca bomo zavarovali gabione in uredili začasne priveze. Strošek del ocenjujemo na okrog 30.000 evrov. Načrtuje se tudi sanacija vstopno-izstopnega mesta Zabovci, ki je bilo v lanski zimi poškodovano. Vrednost del bo predvidoma 15.000 evrov. 30 tisočakov se namenja za dokončanje lesene obloge po gabionih ob brežini jezera. Za dograditev pristanišča Ranca (privezi in pomoli) bo treba izdelati projektno dokumentacijo. Prav tako se bo dokumentacija urejala v okviru izdelave sprememb in dopolnitev medobčinskega lokacijskega načrta Ptujsko jezero. Ocenjena vrednost je okrog 30.000 evrov,« so pojasnili v kabinetu župana MO Ptuj.
Povprašali smo tudi, kdaj bo urejen pomol pri gostilni Ribič, katerega gradnjo občina pod tem županom obljublja že kakšni dve leti. »Postopek izgradnje vstopno-izstopnega mesta Ribič ne vključuje samo fizične izgradnje na terenu, temveč pripravo projektne in investicijske dokumentacije, pridobivanje sogla-
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski Mestni hiši napovedujejo nadaljevanje urejanja območja Rance ob Ptujskem jezeru.
sij in dovoljenj ter izvedbo javnega	polnitev projektne dokumentacije iz v dolžini 150 metrov. Ker bi to za ob-
naročila. Do sedaj se je za potrebe	leta 2007. Po veljavnem gradbenem	čino predstavljalo finančno prevelik
izgradnje pomola pri gostilni Ribič	dovoljenju je bila izgradnja vstopno- zalogaj, smo z novo projektno do-
izvedel postopek sprememb in do-	-izstopnega mesta Ribič predvidena	kumentacijo projekt razdelili na več
faz in bomo najprej izgradili en del pomola v gorvodni smeri v dolžini 34 metrov. Izvedli smo postopek za spremembo gradbenega dovoljenja,
izdelali nov projekt za izvedbo del, trenutno smo v fazi priprave investicijske dokumentacije (DIIP) in priprave javnega naročila za izbiro izvajalca del. Glede na to, da gre za gradnjo v vodnih razmerah, določene časovne omejitve pa so tudi zaradi Nature 2000, je težko napovedati točen datum izvedbe,« pravijo na MO Ptuj.
Občini Ptuj in Markovci skrbita tudi za vzdrževanje in upravljanje plovbne poti ter druge vodne infrastrukture na Ptujskem jezeru. Za ta namen letno prispevata dobrih 87.000 evrov, od tega 80 odstotkov MO Ptuj in 20 odstotkov občina Markovci. »Ta sredstva se na podlagi opravljenih storitev skozi leto izplačujejo koncesionarju Komunalnemu podjetju Ptuj. Znesek 87.000 evrov je ocena potrebnih sredstev, med letom lahko na podlagi dejanskih razmer na jezeru, predvsem pri čiščenju plovbnih poti, na primer po neurjih, ko je več plavja in dreves, pride do večjih zneskov, kar je treba dodatno zagotoviti z rebalansom. Naloge skrbnika plovbnega območja izvajajo Javne službe Ptuj (18.000 evrov), za celoletni monitoring namenjamo 15.000, za vodna povračila ter preostale manjše naloge po odloku o plovbnem režimu pa okrog 10.000 evrov.«
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Uredili bodo park spominov
Krožne poti kot simbol neskončnosti
Občina Kidričevo načrtuje ob delu Tovarniške ceste, v neposredni bližini Mercatorjeve trgovine, ureditev spominskega parka.
Za ta namen bo od NLB odkupila zemljišča, v proračunu je za izvedbo projekta rezervirala 100.000 evrov. Idejno zasnovo za oblikovanje parka je pripravil krajinski arhitekt Boštjan Vauda. »Velikost območja je okrog 4.500 m2. Preuredili bi ga v parkovno površino. Nekatera drevesa, ki niso v dobrem stanju, bi odstranili, velika večina jih lahko ostane, posadili bi tudi nekaj novih, predvsem bujno cvetočih. V parku bi bile tri krožne poti; dve betonirani in ena z utrjenim drobljenim peščenim materialom. Za oblikovanje poti v obliki kroga smo se odločili zaradi simbolike neskončnosti. Na zelenici znotraj krožne poti bo prostor za postavitev spominskih obeležij. V parku bi namestili urbano opremo, postavili drogove za zastave, namestijo se lahko tudi igrala.
Ideja je, da bi to postal prostor za druženje in preživljanje prostega časa različnih generacij. Ne bi pa želeli, da poti postanejo poligon za rol-karje. Vendarle gre za park spominov ali park miru,« je o projektu povedal Vauda. V razpravi je bil nato podan predlog, da bi v parku namestili še kakšen vodni element, na primer pi-tnik ali vodomet v okolju oz. prostoru primerni obliki.
Prostor ne bo ograjen, bo pa najverjetneje nadzorovan z video nadzorom. Želja občine je, da bi park predstavljal ter simboliziral prostor sprave, miru, spominov. Glede na zgodovino kraja iz obdobja prve svetovne vojne, ko je bilo v taborišču z bolnišnico več deset tisoč ljudi različnih narodnosti (Poljaki, Čehi, Slovaki, Avstrijci...), si župan Anton Leskovar
obeta, da bi lahko z ureditvijo parka v kraj pritegnili tudi turiste. »Na milijone evropskih turistov se mimo naše občine pelje proti Gruškovju. Morda bi jih zgodovina zanimala in jih lahko s tem tudi pritegnemo k obisku naših krajev ...,« je razmišljal župan ter dodal, da so že navezali stike z enim izmed poljskih mest, s katerim naj bi v prihodnje sklenili listino o prijateljskem sodelovanju. Idejo o ureditvi parka spominov pozdravlja tudi vodja mariborske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečko Štajnbaher. Na občini računajo, da bi park uredili do sredine junija in ga slovesno odprli pred letošnjim občinskim praznikom. Dela bo izvedlo občinsko javno podjetje Gradnje in vzdrževanje.
Mojca Zemljarič
— > i i* ¡xzM&J iÉÉllili
Foto: Boštjan Vauda
V parku spominov bo svoje mesto našel spomenik padlim ruskim kadetom iz prve svetovne vojne. To bo prvo obeležje, ki ga bodo predvidoma še letos postavili v parku, nato pa bodo glede na predloge dodali še kakšno.
Sveti Andraž • Gradnja poslovno-stanovanjskega centra
Novo obdobje v razvoju Vitomarcev
V letošnjem letu naj bi v Vitomarcih izbrani izvajalec Trate Nepremičnine, d. o. o., Zgornja Velka, izbrali so ga s konkurenčnim dialogom, zgradil poslovno-stanovanjski center. To bo zgodovinski dogodek za občino Sveti Andraž, pove županja Darja Vudler.
Na portalu javnih naročil je občina Sveti Andraž javno naročilo objavila 16. junija lani. V njem je tudi navedla, da ima kot naročnica na voljo zazidljivo zemljišče. Gre za dve parceli v neposredni bližini občinske stavbe, v smeri proti gostišču Rola, v velikosti 2093 m2.
„Na razpis se je odzval en investitor Trate Nepremičnine, d. o. o., Zgornja Velka. Zraven osnovnih pogojev v skladu z Zakonom o javnih naročilih smo dodali pogoj, da je prijavitelj v zadnjih petih letih samostojno ali v skupni ponudbi že izvedel vsaj en projekt visoke gradnje v vrednosti najmanj 0,7 milijona evrov (brez DDV) ali da je bil sam investitor izgradnje podobnega objekta. Za izbiro najugodnejše ponudbe je bilo uporabljeno merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, uporabljena so bila merila: razmerje med ponujeno ceno za odkup zemljišča in ponu-
jeno ceno za izgradnjo ter reference. Ugotovljeno je bilo, da ima investitor ustrezne reference. V tretjem objavljenem razpisu za Izbiro izvajalca za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Vitomarci smo prejeli prijavo izbranega investitorja Trate Nepremičnine, d. o. o., ki je bil na tokratnem razpisu edini ponudnik. Izpolnjeval je vse formalne pogoje, zato smo z investitorjem stopili v konkurenčni dialog, ki še vedno traja. Gre za investicijo, ki je zelo pomembna za naš kraj. Gradnjo naj bi investitor predvidoma začel spomladi leta 2018 in jo dokončal do konca letošnjega leta. V novem centru bodo predvidoma trgovina, bar, veterinarska ambulanta, zobozdravstvena ambulanta, ambulanta splošne medicine, drugi manjši lokali in stanovanja. Občina bo od investitorja kupila prostore za osnovno zdravstveno dejavnost in zobozdravstvo. Za ceno od-
kupa še teče konkurenčni dialog," je o predvideni gradnji poslovno-stano-vanjskega centra Vitomarci povedala županja Darja Vudler.
Gre za investicijo v vrednosti 1,5 milijona evrov in v obsegu 1500 m2 površine, ki naj bi jo do konca letošnjega leta, če bo šlo vse po načrtih, izvedlo podjetje Trate Nepremičnine, d. o. o., katerega lastnika sta Komunala Slovenske Gorice in podjetje Knuplež, d. o. o., je povedal direktor Marjan Bračko. Največjo površino v novem poslovno-stanovanjskem centru bo imela trgovina, pogovori za ta del še potekajo. Pred kratkim so uspešno končali izgradnjo 41 stanovanj ob domu starejših v Gornji Radgoni, vsa so že prodali. Trenutno pa dokončujejo že drugi stanovanjski blok s 30 stanovanji, od katerih je dobra tretjina tudi že prodanih.
MG
Foto: arhiv občine Sv. Andraž
Idejna skica novega poslouno-stanouanjskcqa centra v Vitomarcih
torek • 23. januarja 2018
Podravje
Štajerski	5
Spodnje Podravje • S kmetije v Novi vasi pobegnili štirje biki
Razbili vrata, v dir čez dvorišče in ob Dravi
V soboto popoldan so gasilci občinskega poveljstva Markovci ob stari strugi reke Drave, nizvodno od Markovcev, izvedli iskalno akcijo. S kmetije v Novi vasi so pobegnili štirje mladi biki pitanci.
»Bike smo selili v drugi prostor, naredili smo ogrado. Pri selitvi iz enega v drugi prostor so na vrata naredili takšno silo, da so jih zlomili. Vsi štirje so se zagnali proti vratom, jih zlomili in v hipu pobegnili čez dvorišče, od tam pa proti strugi Drave. Domači in sosedje smo takoj šli za njimi. A jih ni bilo mogoče ustaviti. Do Bukovcev smo jim dvakrat zaprli pot, vsakič neuspešno. Ni jih bilo mogoče ustaviti. Šli so kar svojo pot. Samo naprej, naprej. Potem smo na pomoč poklicali gasilce iz domače vasi, nato pa okrepitev preko regijskega centra za obveščanje. Aktiviralo se je celotno poveljstvo občine Markov-ci in nato še gasilci iz sosednjih občin. Do borlskega mostu smo sami uspeli vsem štirim bikom slediti. Od tam naprej je eden pobegnil dalje proti Muretincem, Mali vasi, Gajevcem. Preostali trije so ostali nekje na območju Bukovcev. Od teh treh smo enega v soboto našli, ga uspavali in pripeljali domov. Gasilci so v soboto iskanje izvajali do teme in nato nadaljevali v nedeljo. Poleg gasilcev so nam v nedeljo pomoč pri iskanju nudili konjeniki in lovci. Kraj, kjer bi se približno lahko nahajali, smo v nedeljo locirali. Dva naj bi se gibala ob Dravi na
območju Bukovcev, eden pa nekje v Placerovcih, v gošči oz. gozdu ob strugi Drave,« je v nedeljo povedal Ivan Kekec, lastnik kmetije, s kate-
re so v soboto pobegnili štirje približno 200 kg težki pitanci.
V soboto popoldan je v iskalni akciji sodelovalo več kot sto gasil-
cev; 90 jih je bilo iz celotnega poveljstva občine Markovci, preostali pa iz gasilskih društev Muretinci, Mala vas, Zavrč in Cirkulane. Pri
iskanju so pomagali tudi domačini. Intervencijo je najprej vodil poveljnik PGD Nova vas Andrej Kekec, nato pa občinski poveljnik Igor
Ambrož. V nedeljo dopoldan so z iskanjem nadaljevali. Vključilo se je 50 gasilcev iz sedmih društev občine Markovci (vsa društva razen Borovcev), okrog deset konjenikov na pobudo Konjeniškega društva Nova vas, pa tudi lovci iz Gorišni-ce, Markovcev, Cirkulan in Zavrča. Območje so v nedeljo preleteli z letalom, sponzorsko na pobudo veterinarske inšpektorice. Nedeljsko intervencijo je vodil Andrej Kekec. Proti večeru so prejeli informacijo, da naj bi se dva nahajala v Bukovcih in tretji v Placerovcih. V ožjem obsegu so iskalno akcijo nadaljevali tudi včeraj. Na mesto, kjer sta bila v Bukovcih ob Dravi opažena bika, so nastavili hrano. Tretji bik, ki je pobegnil na območje gorišniške občine, je bil v nedeljo zvečer okrog 20. ure opažen v bližini Borla. Prečkal naj bi glavno cesto in se vračal v smeri proti Stojncem ter Bukovcem. Lastnik kmetije Kekec se vsem, ki so minuli konec tedna pomagali pri iskanju, zahvaljuje za pomoč. Ker so živali še vedno na prostosti, lastnik zaproša, če bi jih kdo opazil, naj to sporoči na telefonsko številko 031 528 418 (Andrej Kekec).
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ormož • Z druge javne razprave ob pripravi celostne prometne strategije
Najmanj zadovoljni s kolesarsko infrastrukturo
Ormožani so najmanj zadovoljni s prometnimi razmerami za kolesarje, želijo si tudi več varnih povezav za pešce, je pokazala drugajavna razprava ob pripravi celostne prometne strategije občine Ormož.
V Ormožu nadaljujejo pripravo strateškega dokumenta, ki bo ključno orodje za načrtovanje prometa v prihodnosti in je pogoj za udeležbo na razpisih za evropska finančna sredstva. Analiza stanja je pokazala, da so občani najmanj zadovoljni z razmerami za kolesarje, sledijo pešpoti in javni potniški promet. »V anketi 'Aktualni prometni izzivi' so se ključni deležniki v občini, predstavniki občine, javnih zavodov, gospodarskih družb in podjetij ter civilnodružbenih organizacij, opredelili do ključnih vrednot prometnega načrtovanja in ključnih skupinah, ki naj bodo pri tem prioritetno obravnavane. Kot najpomembnejše vrednote so bile prepoznane:
prometna varnost otrok, kolesarjev in pešcev, dostop do ključnih ustanov v občini prilagojen vsem uporabnikom ter zdravo in aktivno prebivalstvo. Nadalje so se anketiranci opredelili do štirih ključnih področij: hoja, kolesarski promet, javni potniški promet in motoriziran promet. Stanje na področju kolesarskega prometa so ocenili kot najslabše, sledilo je stanje na področju hoje in javnega potniškega prometa. Kot najmanj problematično je bilo ocenjeno stanje na področju motoriziranega prometa,« je rezultate ankete na razpravi predstavil vodja priprave strategije Sebastian Toplak iz mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je
med drugim postregel še s skrb vzbujajočimi podatki, kar se tiče vprašanja prometne varnosti, zlasti kolesarjev. Od marca 2016 do 2017 se je v občini pripetilo 24 prometnih nesreč, od tega štiri z udeležbo kolesarjev - v njih je življenje izgubil en kolesar. To je bila sicer tudi edina smrtna žrtev na ormoških cestah v analiziranem obdobju.
Oddaljenost železniške postaje, pobuda za izgradnjo rondoja pri Hoferju
Ormoški podžupan Mirko Novak, ki sicer pogreša regijsko usklajevanje
pomembnejših zadev oz. celostno prometno strategijo, je med drugim izpostavil, da je bilo na novo asfaltiranih preko 100 km cest, narejen pa ni bil niti meter kolesarske steze. Da jim manjka kolesarskih površin, je pritrdil tudi sam župan občine Ormož Alojz Sok, a je še poudaril, da jim je v skladu s finančnimi zmožnostmi uspelo narediti kar nekaj pločnikov ter asfaltirati vse povezovalne ceste v občini, manjka še samo nekaj dostopnih. Pri tem pa je izpostavil še vedno težje usklajevanje in pridobivanje zemljišč za širitve in obnove cest ter opozoril na zmanjševanje finančnih sredstev občine.
Ivan Babič je med drugim podal pobudo za izgradnjo krožišča v obstoječem semaforiziranem križišču pri trgovini Hofer, kjer se vsake toliko zgodi kakšna nesreča. Opozoril je še na oddaljenost železniške postaje, ki zaradi tega za zaposlene v industrijski coni ni zanimiva. Po njegovem bi bilo tako smiselno vzpostaviti neposredno povezavo pešpoti od postaje do cone. Jože Šterman pa je ponovno dejal, da bi problem v zvezi s traktorskim prometom; ta je usmerjen skozi mesto, lahko na hitro rešili s preusmeritvijo velikih in zmogljivejših traktorjev na ormoško obvoznico, medtem ko bi traktorji do 40 km/h še naprej vozili skozi samo mesto.
V nadaljevanju je sledila še delavnica, na kateri so udeleženci vrednotili določene referenčne in izpostavljene prometne težave, ki bodo podlaga za oblikovanje prioritet in scenarijev razvoja občine v prihodnje.
Monika Levanič
Tudi tokrat so udeleženci podali zanimive pobude in predloge o izboljšanju obstoječe prometne ureditve.
Foto: ML
Žabjak • Urejanje območja nekdanje opekarne
Stanovanja, vrtec, ambulanta, bivalne enote ...
4,3 hektarja veliko območje nekdanje opekarne v Žabjaku bo v prihodnje dobilo novo podobo.
Mestna občina (MO) Ptuj na predlog lastnikov območja trenutno pripravlja prostorsko ureditev tega dela naselja. Za ta namen izdeluje občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Na območje, ki je bilo v preteklosti namenjeno industriji, želijo sedanji lastniki pripeljati več dejavnosti. Gre za takšne, ki s hrupom ali drugimi neprijetnimi dejavniki bližnjega okolja naj ne bi obremenjevale. »Predvidena je umestitev objektov splošnega družbenega pomena: poslovno-stanovanjskih, vrtca, prostorov za bivanje in delo oseb s posebnimi potrebami (Sožitje), objektov za zdravstveno oskrbo (ambulante), za gostinske dejavnosti (restavracija) in objektov za storitvene dejavnosti. Parkirna mesta bodo ob objektih ali v podzemnih garažah, na območju se bo uredila tudi nova prometna povezava. Na JV bo zeleni del z zasaditvami, sprehajalnimi potmi, fitnesom na prostem in vrtički. Tako predvidena gradnja predstavlja logično zapolnitev praznega prostora, sanacijo degradiranega območja in vzpostavitev povezave z zelenimi in rekreacijskimi površinami ob rogozniških ribnikih. Načrtovan dostop in dovoz na območje bo iz Svržnjako-ve ulice, nanj se bo priključila nova cesta, ki bo speljana po sredini območja,« so v osnutku dopolnjenega odloka o OPPN zapisali v upravi MO Ptuj. Odlok so ptujski mestni svetniki obravnavali na včerajšnji seji. Pred dokončno uveljavitvijo bo potrebno še eno glasovanje v mestnem svetu.
MZ

Foto: Črtomir Goznik
Nekdanje industrijsko območje v Žabjaku naj bi v prihodnje dobilo novo podobo.
6 Štajerski
Naše prireditve, Podravje
torek • 23. januarja 2018
Spodnje Podravje, Slovenija • Potresi
Lani so se tla v Sloveniji v povprečji
Spodnjemu Podravju številne naravne ujme žal ne prizanašajo, ima pa to območje v primerjavi s preostalim delom držav veliko srečo poškodoval stavb oz. povzročil omembe vredne gmotne škode. Je mogoče predvideti, kako bo v prihodnje?
Potresi na celotni zemeljski krogli nastajajo praktično neprestano, seizmologi jih letno naštejejo več milijonov. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so pojasnili, da ozemlje naše države po številu in moči potresov spada med dejavnejša območja: »Slovenija leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na
severozahodnem robu sredozem-sko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen.«
Andrej Vuga z ARSO je povedal, da je Slovenija tako država s srednjo potresno nevarnostjo: »Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od se-
Evropska potresna lestvica
I Intenziteta	I Naziv	I Značilni učinki 1
I	Nezaznaven.	Ljudje ga ne zaznajo.
II	Komaj zaznaven.	V hišah ga čutijo redki posamezniki v mirovanju.
III	Šibek.	V zaprtih prostorih ga čutijo posamezniki, mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje.
IV	Zmeren.	V zaprtih prostorih ga čutijo mnogi, na prostem redki posamezniki. Okna in vrata zaropotajo, posode zažvenketajo.
V	Močan.	V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem posamezniki. Majhni predmeti se premaknejo, okna in vrata loputajo.
VI	Z manjšimi poškodbami.	Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo na prosto. Nekateri predmeti padejo na tla, mnoge stavbe utrpijo nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa).
VII	Z zmernimi poškodbami.	Večina ljudi se prestraši in zbeži na prosto. Pohištvo se premakne, številni predmeti padejo s polic. Mnoge stavbe so zmerno poškodovane, na starejših stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah ali se porušijo predelne stene.
VIII	Z močnimi poškodbami.	Mnogi ljudje s težavo lovijo ravnotežje. Pojavijo se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri posameznih stavbah se porušijo stene, slabo grajene stavbe se lahko porušijo.
IX	Rušilen.	Splošna panika. Mnogi slabo grajeni objekti se porušijo, tudi dobro grajene stavbe so zelo močno poškodovane.
X	Zelo rušilen.	Mnogo stavb se poruši.
XI	Uničujoč.	Večina stavb se poruši, uničene so celo nekatere stavbe z dobro potresno odporno konstrukcijo.
XII	Popolnoma uničujoč.	Skoraj vse stavbe so uničene.
47-00'
46 30'
46 00'
45 '30'
13 30'
14 00'
1430'
16 00'
16 30'
Mag n hud a OQ
MLV	12 3 '4	O 5 10 15 20	40 km
Vir: ARSO
Lani so na Agenciji RS za okolje znotraj slovenskih meja ali u neposredni bližini državne meje zabeležili 2.104 potrese, od tega so jih prebivalci čutili 93.
Andrej Vuga z Agencije RS za okolje je povedal, da moramo v Sloveniji računati na potrese stopnje VII po evropski potresni lestvici. Iz zgodovinskih virov in spremljanja potresnih pojavov je razbrati, da je bilo v preteklosti v Sloveniji več kot 80 potresov, ki so povzročili gmotno škodo (med njimi je bil tudi potres leta 1839 v Ormožu), nekateri so zahtevali celo človeška življenja.
verozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost zmanjšuje.« Dodal je, da v naši državi izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo: območje zahodne Slove-
nije, območje Ljubljane in okolice ter območje Brežic.
V Spodnjem Podravju sta tako potresna nevarnost (naravna danost za nastanek potresa) kot potresna aktivnost (prostorska in časovna porazdelitev procesov) glede na
preostalo Slovenijo majhni: »Po uradni karti potresne nevarnosti je na tem območju projektni pospešek tal enak 0,1 do 0,125 g (velja za trdna tla in za povratno dobo 475 let); v Sloveniji je sicer to najnižja vrednost, največja pa je 0,25 g. Povratna doba
Vir: ARSO
Ptuj • Kakšna bo ponudba v mestu v času Kurentovanja
Za hiško 400, za stojnico 80 €
Kljub trudu, vztrajnosti in pestrosti ponudbe večina tistih, ki so decembra poskušali svoje izdelke prodajati v hiškah ali na stojnicah v centru Ptuja, predvsem zaradi precej slabega obiska ni bila najbolj zadovoljna.
Seveda vsi upajo, da bo izkupiček februarja, v času pusta, bistveno boljši. Morali pa bodo prodati kar nekaj izdelkov, da bodo sploh pokrili stroške najema, ki za posamezno hiško znašajo 400 evrov, za stojnico pa 80 evrov
Kot so pojasnili na Zavodu za turizem Ptuj, bo v času Kurentovanja v centru mesta pet hišk in dve stojnici. Prisotni ponudniki, ki so se prijavili na razpis, so Turistična kmetija Čreš-nik, Kmetija Vaupotič Cestnik, Brigita Horvat, s. p., Vina Kotolenko in ponudniki stojnic - Mali kralj, Abrakadab-
ra. V času etnografske in karnevalske povorke pa bodo prisotni še drugi ponudniki: pet mobilnih enot s krofi, ena hiška bo namenjena le peki krofov, gurmanski burgerji D'Burger, hot dogi ... Na voljo bodo domači pekovski in mesni izdelki kmetij, pijača, krofi, sendviči, hamburgerji, jedi z žara, klobasice, kokice, baloni, sladkorna pena, lizike ... Ceniki vinske in kulinarične ponudbe na prireditvi bodo enotni tako v podobi kot v cenah. S ponudniki naj bi se Zavod, ki vodi Kurentovanje, uskladil pred prireditvijo.
V času pusta bo v centru mesta obratovalo pet hišk in dve stojnici. V času povork jih bo še precej več.
Kot je razvidno iz pogojev razpisa, objavljenega na strani ptuj.info, je cena za najem hiške 400 evrov (z davkom) in cena stojnice 80 evrov. Vse enote bodo postavljene ob osrednjem prizorišču, torej na Mestnem trgu.
Maškare iz povork bodo v dvorano vozili avtobusi
Ker pa se letos spreminja tudi trasa povork, saj gredo skupine do dvorane v Qcenter, to prinaša nekaj novosti. »Organizirani bodo avtobusni prevozi na relaciji športna dvorana Mladika-Qcenter. Vozilo bo avtobusno podjetje Arriva, in sicer z mestnimi avtobusi, ki imajo kapaciteto 60 oseb. Prevoz bo organiziran za vse sodelujoče v povorkah. Vozilo bo več avtobusov izmenično, kot krožna linija. Skupine se iztekajo na cilj povorke postopoma in tam jih bodo čakali avtobusi, ki jih bo odpeljali do dvorane in se vrnili. Število avtobusov bomo prilagodili z logističnimi strokovnjaki glede na potrebno število prepeljanih potnikov,« odgovarja Lovro Centrih, vodja odnosov z javnostmi letošnjega Kurentovanja.
Dzenana Kmetec
Slovenija • Kako pismeni so naši otroci
Znanje slovenskih osnovi
Vsakih pet let se v Sloveniji izpelje Mednarodna raziskava bralne pismenosti za četrt pirju" rezultati zadovoljivi, je znanje slovenskih osnovnošolcev, vsaj po zadnjih rezu
Po katastrofalnih rezultatih iz leta 2013 se je Slovenija odločila, da v tej raziskavi, ki je zajela populacijo osmošolcev, sploh več ne bo sodelovala. Manj kot 0,2 % učencev je bilo kritičnih mislecev, kar je bistveno pod evropskim povprečjem (5-6 %). Tudi rezultati bralne pismenosti na računalniku za četrtošolce so skrb vzbujajoči.
Otroci bogatejših staršev napredujejo hitreje
V zadnji raziskavi bralne pismenosti je sodelovalo 160 slovenskih šol in 5.000 otrok, starih približno deset let. Predstavnica Slovenije v tej organizaciji Eva Klemenčič, sicer raziskovalka na Pedagoškem inštitutu, poudarja, da je bralna pismenost ključna za sposobnost samostojnega učenja. Kot so ugotovili, pa na pismenost slovenskih osnovnošolcev še vedno močno vpliva tudi socialni položaj družine, v kateri otrok živi. Povezava pismenosti in ekonomskega statusa
še vedno ostaja pomembna, kar je skrb vzbujajoče. „Višji socialno-eko-nomski status se po navadi povezuje s hitrejšim napredkom otroka. Učenci staršev z boljšim socialno--ekonomski položajem so po navadi bolj bralno pismeni," je eno izmed ugotovitev strnila Klemenčičeva.
Četrtošolci so boljši bralci na papirju kot na računalniku
A kljub napredku in boljšim rezultatom kot v preteklosti je skrb vzbujajoč podatek, da je kar petina četrtošolcev slabih bralcev. Kar dejansko pomeni, da berejo, a ne razumejo besedila. „To jim povzroča tudi težave pri samostojnem učenju. Če so zamudili prve korake pri opismenjevanju, jih zelo težko nadoknadijo, posledice imajo praktično celo življenje," poudarja Kle-menčičeva.
V raziskavi so preverjali tudi, kako na znanje oziroma pismenost osnovnošolcev vplivajo drugi fak-
Slovenski osnovnošolci so, kar se tiče bralne pismen
Foto: CG
torek • 23. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
i stresla skoraj šestkrat na dan
vsaj pri potresih. Od leta 1990 so se tla v Spodnjem Podravju zatresla 21-krat (nazadnje konec decembra), a noben od teh potresov ni
Zadnji potres je bil pri Veliki Nedelji
475 let ustreza verjetnosti 90 %, da vrednost na karti ne bo prekoračena v 50 letih. Pričakovana intenziteta tega območja za to povratno dobo je VII po evropski potresni lestvici.« Povedano preprosteje: v Spodnjem Podravju je mogoče pričakovati potrese z do zmernimi poškodbami stavb.
Popotresi mogoči tudi še po nekaj letih
Potresi so pri ljudeh že od nekdaj vzbujali strah, zanje so sprva krivili mitološke živali, ki naj bi nosile Zemljo. Izidor Tasič je v delu Kako merimo potrese pojasnil, da je prelomnico v
Leto	Datum		Območje	Magnituda (energija, ki se sprosti med potresom) po osemstopenjski Richterjevi potresni lestvici	Intenziteta (učinki potresa na ljudi, zgradbe in naravo) po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici	Globina potresnega žarišča (v km)
1994	21.	marec	Ptuj	2,8	IV-V	4
2002	15.	november	Njiverce, Kidričevo	2,1	IV	10
2014	13.	maj	Spodnja Sveča	2,4	IV	10
2014	13.	maj	Spodnja Sveča	1,4	III-IV	9
2016	19.	november	Strnišče	1,4	IV	9
Vir: ARSO
Od leta 1990 do danes so na Agenciji RS za okolje v Spodnjem Podravju zabeležili 21 potresov. V preglednici so navedeni tisti, ki so jih ljudje tudi čutili, noben pa ni povzročil poškodb objektov. Lani so na tem območju zabeležili samo en potres. Zgodil se je 30. decembra pri Veliki Nedelji; njegova magnituda je bila 0,9, zato ga prebivalci niso čutili.
Sicer pa Spodnjepodravci čutijo tudi potrese, katerih epicentri so celo več sto kilometrov daleč. Potres v Posočju leta 1998 je imel po evropski potresni lestvici intenziteto VII—VI11, v Spodnjem Podravju je imel učinke stopnje I V—V. Enega najmočnejših potresov v Evropi, ki se je leta 1348 zgodil pri Beljaku, so ljudje čutili na ozemlju z radijem okoli 750 kilometrov oz. na skoraj 1,8 milijona kvadratnih kilometrih.
f - ' _. -ÍTSK ' ' .
Foto: Triglav.si
V Sloveniji se od leta 1995 kot merska enota pri navajanju intenzitetne stopnje potresov uporablja evropska potresna lestvica.
pojmovanju in obravnavanju potresov pomenil katastrofalni lizbonski potres leta 1755 (zahteval je 60.000 življenj, čutili so ga v večjem delu Evrope in tudi v Afriki): »Zaradi svoje obsežnosti je zbudil radovednost mnogih učenjakov. Lahko rečemo, da je bil to začetek znanstvenega pristopa k razlagi pojava in njegovih učinkov. Tako leta
1760 prvič naletimo na razlago, da je potres povezan s širjenjem valov skozi zemeljsko notranjost.«
Danes potrese merijo s seizmogra-fi, zelo občutljivimi napravami za beleženje nihanja tal. V slovenskem državnem omrežju je devet opazovalnic močnejših potresov in 27 potresnih opazovalnic. Vuga je pojasnil, da je izbira lokacij sodobnega omrežja opazovalnic zahteven interdisciplinarni projekt: »Zanj je treba izpolniti pogosto nasprotujoče si zahteve glede seizmogeološke ustreznosti lokacije, možnosti odkupa zemljišča, možnosti gradbene izvedbe, zagotovitve vira energije in povezave s središčem za zbiranje in analizo podatkov.«
Potresno opazovalnico so leta 2004 postavili tudi na Kogu v Slovenskih goricah, vse od takrat brezprekinitveno napajanje in komunikacijska oprema zagotavljata neprekinjen prenos podatkov po državnem računalniškem omrežju v center za obdelavo podatkov v Ljubljani. Kljub razvoju tehnologije in številnim znanstvenim raziskavam pa potresov še vedno ni moč napovedati, je priznal Vuga: »Dejstvo je, da običajno močnejšim potresom sledijo številni šibkejši popotresi na istem območju, ki v odvisnosti od jakosti glavnega potresa lahko trajajo različno dolgo, od nekaj dni do nekaj let.«
Opozoril je, da so bili potresi na območju Slovenije in jih torej moramo pričakovati tudi v prihodnosti: »Edina učinkovita zaščita je potresno odporna gradnja in upoštevanje navodil Uprave RS za zaščito in reševanje o ukrepih pred, med in po potresu.« Na omenjeni upravi v nasprotju z naravno reakcijo večine svetujejo, da ljudje, ki jih potres preseneti v poslopjih, v njih tudi ostanejo in poiščejo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi in med podboji vrat ali se na hodnikih stisnejo k notranjim stenam, se izogibajo steklenih površin in ne uporabljajo dvigal ali stopnišč, predvsem pa ohranijo mirno kri.
Eva Milošič
lošolcev o iskanju informacij na spletu porazno
tošolce. Zadnja kaže konstanten napredek, čeprav še zmeraj ni dosežen zastavljeni cilj. Petina anketiranih otrok namreč sploh ne razume, kaj bere. A če so na „pa-ltatih, porazno.
osti, dosegli zadovoljiv rezultat, bolj skrbijo rezultati računalniške pismenosti.
torji: število knjig, ki jih imajo učenci doma, izobrazba in zaposlitev staršev ... „Naši učenci znajo več kot v letih 1991, 2001, 2006 in 2011, a je napredek zelo neenakomeren.
16 izobraževalnih sistemov je preverjalo bralno pismenost tudi na računalniku. Slovenski četrtošol-ci so boljši bralci na papirju kot na računalniku (spletu). Pokaže pa se razlika med spoloma: na računalniku berejo deklice bolje kakor dečki.
Kje je rezultat vlaganj
Kako dobri smo na področju računalniške in informacijske pismenosti, pa tokrat Slovenija ni preverjala. Zadnja raziskava na tem področju je bila izvedena leta 2013. Glede na to, koliko Slovenija vlaga v to, se Klemenčičevi rezultati iz leta 2013 zdijo porazni. Računalniško pismenost preverjajo pri učencih v 8. razredu. Le 0,2 odstotka učencev je kritičnih mislecev, ki znajo poiskati informacije na spletu. V primerjavi s povprečjem EU, ki je 5-odstotno, je ta rezultat katastrofalen.
„Kljub temu da je vedno več naprav, da tehnologija napreduje, se to ne odraža na znanju osnovnošolcev. Dokler smo učencem dali nalogo, da so le sledili navodilom, so bili rezultati zadovoljivi, ko pa so morali samostojno delati, so bili rezultati zelo slabi. Po navodilu še nekako najdejo rešitev, samostojno delo pa močno šepa. Slovenija veliko vlaga v tehnologijo, v opremljenost šol, učitelji so deležni izobraževanj s tega področja, v e-šolstvu je sodelovala večina učiteljev, a na znanju učencev se to kaj dosti ne pozna. Gotovo je na mestu vprašanje, kakšna so potem bila ta izobraževanja za učitelje," je kritična Klemenčičeva.
Zakaj Slovenije več ne zanima neodvisno merjenje znanja
Ali se je v teh letih kaj spremenilo, sicer ni znano. Po poraznih rezultatih iz leta 2013 se je Slovenija namreč odločila, da v tej raziskavi
Mednarodna raziskava bralne pismenosti (PIRLS)
Vsakih pet let Pedagoški inštitut v Sloveniji izvede Mednarodno raziskavo bralne pismenosti (PIRLS). V njej testirajo učence 4. razredov, rezultati pa so odličen kazalnik trenutnega stanja. Toliko bolj relevantne so te ugotovitve, ker gre za mednarodno raziskavo, ki ponuja tudi primerljivosti z drugimi, skoraj 60 sodelujočimi državami. Slovenija na tem področju kaže konstanten napredek, smo nad povprečjem in boljši od večine evropskih držav. Deklice še vedno dosegajo boljše rezultate kot dečki, podobno kot pri državljanski vzgoji (v osmem razredu). Znanje pri obojih pa se z vsakim merjenjem povečuje, kar vendarle kaže na napredek na tem področju. Z mednarodnimi primerjalnimi raziskavami je IEA začela že v 60. letih prejšnjega stoletja.
več ne bo sodelovala. Po mnenju Klemenčičeve to ni prava poteza, bolje bi bilo poiskati vzroke za porazne rezultate in najti načine, kako jih izboljšati. Da bodo sredstva in vlaganja upravičila svoj namen.
Seveda to ni edina neodvisna raziskava, za katero se je Slovenija v zadnjih letih odločila, da »zaenkrat« ne sodeluje. Po dvajsetih
letih ne sodelujemo več niti v raziskavi, ki preverja stanje osnovnošolske matematike in naravoslovja (TIMSS). Zato se Klemenčičeva sprašuje, »Zakaj države več ne zanima neodvisno merjenje znanja osnovnošolcev, takšna merjenja, ki nas primerjajo z drugimi izobraževalnimi sistemi?!«.
Dženana Kmetec
Foto: CG
8 Štajerski
Naše prireditve, Podravje
torek • 23. januarja 2018
Gorišnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona
Sponzorji prireditve
Eli in Dori je ponovno uspelo
V kulturni dvorani Občine Gorišnica je 18. januarja potekal zadnji januarski predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo četrte sezone z nastopom petnajstih deklet. Bil je to še en lep večer slovenske pesmi in glasbe, predstavitve mladih talentov, pozitivne energije ter druženja vseh generacij.
Foto: Črtomir Goznik
Ela Znidarič Tomažič, zmagovalka v mlajši kategoriji, OŠ Gorišnica, 5. razred: „Petje je zame nekaj posebnega, pojem že dolgo. Ko odrastem, želim postati pevka. Lani sem prišla v polfinale skupaj s prijateljico Najo, zelo pa sem si želela, da bi mi uspelo še kot posameznici. Vesela sem, zapela sem pesem Nasmeh življenja, ki jo v originalu poje Nika Zorjan. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo mi pomeni zelo veliko."
Mlade pevke so stopile na oder pogumno, samozavestno, v svečanih oz. dogodku izbranih oblačilih ter mladostnih pričeskah. Celotna predstava je bila odlična, občinstvo pa nadvse zadovoljno. Tudi za ta predizbor je mogoče reči, da so zmagale vse, ki so ta večer
Foto: Črtomir Goznik
Na gorišniški oder je stopilo 15 mladih nadarjenih pevk.
zapele. Od nastopa do nastopa je vodil Dalibor Bedenik, vodja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, tudi član komisije, v kateri sta bila še Marjan Herceg in Majda Go-znik. O napredovanju v polfinale so odločile malenkosti. V mlajši kategoriji si je polfinale
pripela Ela Žnidarič Tomažič, v starejši pa Dora Šandor, že tudi lanski polfinalistki.
Predizbor v Gorišnici je družba Radio-Tednik Ptuj izvedla v sodelovanju z Občino Gorišni-ca in OŠ Gorišnica s podporo sponzorjev. Vsi skupaj so zaslužni, da projekt živi, se razvija
in nadgrajuje ter daje mladim pevskim talentom priložnost, da se predstavijo tudi širši slovenski javnosti. Finale, ki ga je lani posnela RTV Slovenija, si je ogledalo več kot 200.000 ljudi, samo finalno prireditev v živo na Ptuju pa več kot 1.500 ljudi. Najbolj pa si bosta tretjo sezono
projekta zapomnili Mia Pernat in Nika Belaj, njeni zmagovalki, ki sta dobili lastno pesem. To
Foto: Črtomir Goznik
Dora Šandor, zmagovalka v starejši kategoriji, OS Gorišnica, 7. razred: „Zelo rada pojem, moj mentor je učitelj Boštjan Rihtar. Pojem v šolskem pevskem zboru, imamo novo komorno skupino Juventus Corde, pojem pa tudi v cerkvenem zboru. Zapela sem pesem Gala Gjurina Sneg. Pesem je zelo lepa, avtorja obožujem, ker ima zelo lepe pesmi, posebno vsebino. Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v polfinale, nisem pričakovala, da mi bo uspelo. Morda bom nekoč tudi pevka."
bosta dobila tudi zmagovalca v četrti sezoni.
MG
Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., Donaj Stanislav, s. p., Valprofil, d. o. o., Terapevt medicinske hipnoze dr. Beno Arnejčič, s. p., Mesnica in gostinske storitve Tradicija, Krabonja David, s. p., Naitors, d. o. o., in Tiskarna Ekart.
Peli so: Lučka Šandor, Dora Visenjak in Zala Kolarič (spremljava na harmoniki Nejc Šandor, na kitari Boštjan Rihtar), Špela Kokot, Ema Lešnik, Lara Tušak, Ana Čurin, Eva Zamuda in Tjaša Plošinjak, Nika Ranfl, Stina Lorenčič, Izza Visenjak ter Ela Žnidarič Tomažič v mlajši kategoriji, v starejši pa: Dora Šandor in Barbara Prelog.
• STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
DONAJ s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
* Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji *
Slovenija • Vabilo k oblikovanju priložnostnih poštnih znamk
Kaj bi želeli občudovati na pisemskih pošiljkah
Letos bo minilo sto let od izida prve slovenske poštne znamke, jubilej bodo na Pošti Slovenije (PS) novembra obeležili z izdajo priložnostne poštne znamke. Od osamosvojitve države do danes so izdali že skoraj 1.200 različnih malih umetnin, zdaj zbirajo predloge za priložnostne poštne znamke v letu 2020.
Letos bomo na poštne pošiljke predvidoma lepili 41 različnih priložnostnih znamk, na njih pa občudovali Ivana Cankarja, zimske olimpijske igre v Pjongčangu in film Na svoji zemlji, pa tudi kitajsko leto psa, čarovnice s črnimi mačkami, prerokovanje iz kavne usedline, hiše Sredozemlja, jajčne štruklje in bovške ovce ... S poštnimi znamkami na PS obeležujejo slovensko kulturno dediščino, floro in favno, znamenite Slovence ter številne športne in druge pomembne dogodke, po novem tudi Slovence po svetu, z znamkami velikokrat zaznamujejo razne okrogle obletnice.
Da zamisli za motive na poštnih znamkah ne zmanjka, na PS skrbijo tudi z javnim zbiranjem predlogov. »Predloge za pripravo programa izdaj priložnostnih poštnih znamk lahko poda pravzaprav vsak: posamezniki, društva, institucije. Veseli smo predlogov in pobud iz najrazličnejših področij, zato tudi vsakič prek medijev povabimo javnost k sodelovanju,« so povedali na PS.
Dodali so, da pri tem omejitev ali usmeritev glede tematskih področij ni: »Z znamkami želimo kar najbolje promovirati našo državo in njene značilnosti, zgodovinske znamenitosti, pomembne obletnice, zaslužne posameznike, značilne živalske in rastlinske vrste itd.«
Predloge za priložnostne poštne znamke v letu 2020 je mogoče poslati do konca februarja na naslov: Pošta Slovenije, Področje prodaje in razvoja, »Znamke 2020«, 2500 Maribor. Čeprav morebitnega priloženega gradiva na PS ne vračajo in upoštevanih predlogov tudi ne
WpJfL
: ^ m*/.* ». A
j
Na Pošti Slovenije v začetku vsakega leta objavijo program izdaje priložnostnih znamk za prihodnje leto.
honorirajo, je zanimanje javnosti za sodelovanje veliko. »Pošta letno izda okoli 50 poštnih znamk (rednih in priložnostnih), predlogov pa prispe precej več. Med predlogi so največkrat razne obletnice, bodisi pomembnih posameznikov bodisi institucij,« so povedali na PS.
Sličice še vedno prepotujejo ves svet
Končno odločitev, katere predloge bodo v programu izdaje znamk za določeno leto upoštevali, sprejme posebna Komisija za izdajo poštnih vrednotnic, ki jo imenuje pristojni minister. »Komisija je sestavljena iz desetih članov, predstavnikov PS, Filatelistične zveze Slovenije, predstavnikov pristojnega ministrstva ter strokovnjakov s področja oblikovanja in etnologije,« so razložili na PS.
Izboru sledi javni natečaj za oblikovanje znamk: »PS se poveže s strokovnimi sodelavci s področja, na katerega se znamka nanaša. Tako
strokovni sodelavec že v fazi priprave javnega natečaja določi smernice in s strokovnega vidika najpomembnejše stvari, ki jih mora oblikovalec upoštevati. Včasih se pove, da ne želimo fotografije, včasih pa je tudi to prepuščeno oblikovalcem in njihovi kreativni domišljiji.« Med oblikovalskimi predlogi komisija nato izbere najprimernejšega in z izbranim
oblikovalcem nadaljuje postopek priprave znamk za tisk, te pa slednjič končajo na pisemskih pošiljkah in v filatelističnih zbirkah.
Na PS v zadnjih letih večjega upada deleža pošiljk z znamko v primerjavi z drugimi vrstami označevanja poštnine ne opažajo, je pa splošno pošiljanje navadnih pisemskih pošiljk v zadnjem desetletju upadlo za okoli 35 %: »Razlog je predvsem nadomestitev z drugimi mediji, npr. s pošiljanjem elektronskih sporočil, sms-ov in podobno.« Kljub temu so poudarili, da so znamke še vedno odličen promotor naše države: »Bodisi s pomočjo zbiralcev bodisi na pisemskih pošiljkah prepotujejo praktično ves svet.«
Eva Milošič
Letno okoli tisoč prav posebnih znamk
Na Pošti Slovenije je že nekaj let mogoče naročiti osebne poštne znamke z motivom po lastnih željah. Cena take znamke z DDV znaša 0,92 evra za nazivno vrednost A (za standardno pismo, običajna znamka A sicer stane 0,40 evra), 0,99 evra za nazivno vrednost B, 1,5 evra za C in 1,77 evra za D. Naročiti je mogoče najmanj 20 kosov znamk z enakim motivom. Na slovenski pošti so povedali: »Čeprav je storitev na trgu že kar nekaj časa, je zanimanje zanjo še vedno veliko. Letno tako sprejmemo okrog tisoč naročil osebnih poštnih znamk.«
Foto: ČG
torek • 23. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
Podravje • Gripa je že v polnem zamahu, a vrhunec šele prihaja
Epidemija gripe z zamudo, pljučnice pohitele
Čeprav je gripa letos zamujala za približno mesec dni v primerjavi z lanskim letom, pa v nekaterih zdravstvenih domovih v Spodnjem Podravju že opažajo zaplete - pljučnice.
Čakalnice ptujskega zdravstvenega doma so precej polne bolnikov. Razsajajo prehladi in druga virusna obolenja, tudi gripa. »Sezona gripe se je že začela in dejansko imamo v čakalnici vsak dan več primerov obolelih, predvsem odrasle populacije. Vrhunec pričakujemo konec januarja pa vse do sredine februarja. Verjetno bo nekaj vpliva na porast obolelosti za gripo tudi prihajajoči čas Kurentovanja na Ptuju (druženje v zaprtih prostorih),« ocenjuje direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, ki predvsem odrasli populaciji in kroničnim bolnikom priporoča cepljenje proti gripi.
Na polno čakalnico najmlajših smo naleteli tudi v Zdravstvenem domu Ormož pri pediatru in strokovnemu vodji Dušanu Kolariču. Tudi tam beležijo povečano število obiskov pacientov, ki prihajajo s simptomi, podobnimi gripi - visoka telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih. »Sezona gripe se je začela takoj po novem letu. Približno tretjina pacientov prihaja s takšnimi simptomi, največ je otrok. Posebnost letošnje sezone je, da se je izbruh gripe pričel približno mesec dni kasneje kot lani, a smo že zaznali zaplete, pljučnice, ki so res pohitele. Mi sicer imamo možnost testiranja na gripo, a trenutno testnih vzorčkov še nimamo. Opažamo pa, da gre pogosto, vsaj pri otroški populaciji, za adenovirusne efekte in respiratorni sincicijski virus (RSV), ki dajeta podobne klinične slike kot gripa. RSV je največja nevarnost za nedonošenčke oziroma otroke v prvih mesecih, ki jim s terapijo, ta je izrazito simptomatska,
lajšamo simptome brez antibiotikov in agresivnih zdravil in poskušamo pomagati, da odpremo te majhne dihalne poti, vendar dostopa do tega ni, tako da marsikateri od teh pristane na umetnih pljučih.«
Cepljenje močno orožje proti gripi
Kolariča smo še povprašali, kako se ubraniti pred gripo in drugimi virusnimi obolenji. »Prva in osnovna zadeva je cepljenje. Sedaj je ta tema spet aktualna in kot pediater sem zelo dolgo čakal, da se bo nekaj zgodilo na tem področju, kajti vlada prava zmešnjava. Vsak, ki ima pet minut
časa, se 'izobrazi', ve vse o tem, v bistvu pa nima pojma. Dobili smo eno močno orožje, ne samo proti otroškim nalezljivim boleznim, tudi proti gripi, klopnemu meningitisu in ence-falitisu ... Skratka, imamo polno variant, da lahko otroke aktivno zaščitimo. Najpomembnejši vzgled dajemo prav zdravstveni delavci. Moram reči, da se vrsto let cepim tudi proti gripi in ostalim povzročiteljem, ki so aktualni v moji starosti. Gripe že vrsto let ne prebolevam, čeprav se pri gripi virus tako hitro spreminja, da je možno, da zboliš, tudi če si cepljen. Vendar ti daje eno osnovo, ki jo gradiš leta in leta. Kot vemo, pa gre pri vseh cepljenjih tudi za navzkrižne imunosti; torej cepiš se proti enemu soju bakterij virusa in poraste imu-nost tudi pri drugem soju, ki ga v ce-
Bolnik je samo za v posteljo
Tudi v Zdravstvenem domu Lenart opažajo, da se je sezona gripe že začela. Kot so sporočili, je težko napovedati vrhunec, je pa vseeno še čas za cepljenje: »Vedeti moramo, da zdrav človek 'proizvede' zadostno imunost že v tednu dni po cepljenju. Čakalnice so bolj polne kot sicer. Sedaj je obdobje prehlad-
nih obolenj. Predvsem gre za viroze. Respiratorne trajajo od tri do sedem, osem dni, črevesne od enega dneva do tri dni. Glede na klinično sliko je bilo nekaj primerov, ki bi jih lahko diagnosticirali kot gripo. Nimamo pa laboratorijsko potrjene diagnoze. Bile so bolj odrasle osebe, z visoko temperaturo, bolečinami po telesu, sklepih, bolečim žrelom, kašljem in izcedkom iz nosu. In bolnik je 'samo za v posteljo'.«
Monika Levanic
Kdaj k zdravniku
Foto: Arhiv
pivu ni bilo. Torej cepljenje je pri gripi zelo pomembno, druga pomembna zadeva je umivanje in razkuževanje rok, še zlasti pomembno, predvsem pri otrocih, pa je, da ne hodite, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot so prireditve in nakupovalni centri . Meni je res zelo hudo, ko vidim, da se s temi malimi štručkami sprehajajo po nakupovalnih centrih. Ker vem, kaj lahko sledi ...«
Sicer pa vrhunec gripe šele prihaja. »Bomo videli, kaj bo v naslednjih tednih . Čakamo testne lističe za gripo tipa A in B, kar je sicer precej drago, a za nas zelo pomembno ...,«
vitamini (predvsem C-vitamin).
Strokovnega vodjo v ZD Ormož Dušana Kolariča smo še povprašali, kdaj je pri gripi, predvsem pri otrocih, treba iti k zdravniku. »To je zelo delikatno področje. Ocena staršev je lahko zelo različna; nekateri iz nahoda naredijo, daje otrok strašansko bolan, drugi pa pridejo, ko otrok že spreminja barve, ima modre ustnice od kašlja in se jim zdi, daje otrok zdrav. Ravno zaradi tako širokega razmaha je bolje, da obiščejo zdravnike. Otroka se pregleda, po potrebi se opravijo preiskave v laboratoriju, da vidimo, kako in kaj. Tudi če otroci potrebujejo nego doma, moram to ob prvem pregledu zapisati. Drugače ne gre... Zmeraj velja pravilo: rajši pregledam sto otrok kot pa enega ne, pa je zanj to lahko usodno. To je osnovno pravilo, predvsem pri otroškem varstvu. Mogoče se marsikdo od mojih kolegov s tem ne strinja, a za tem stojim, ravno zaradi tega ocenjevanja staršev...«
4
i

Foto: Črtomir Goznik
Slovenija, Podravje • Uporaba telefona med vožnjo
Telefoniranje med vožnjo je primerljivo z vožnjo v alkoholiziranem stanju
Minuli ponedeljek je slovenska policija začela preventivno akcijo in poostren nadzor uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Predvidena globa za telefoniranje, pisanje sporočil, mailov in podobno je 120 evrov.
čo," poudarjajo na Ministrstvu za notranje zadeve.
Policisti še posebej poudarjajo, da med vožnjo ne opravljajte pogovorov po telefonu, ne pregledujte socialnih omrežij, ne brskajte po spletnih straneh, ne fotografirajte ali snemajte, pa tudi ne uporabljajte telefona za navigacijo ipd. „Vožnja je aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso našo pozornost. V primeru nujne uporabe mobilnega telefona je zato najvarneje, da se ustavite na primernem mestu zunaj vozišča in pot nadaljujete šele, ko končate pogovor," opozarjajo na policiji.
Nevarna pa je lahko raba mobilnega telefona tudi za kolesarje in pešce.
Dženana Kmetec
V ponedeljek se je začela dvotedenska akcija, v kateri policisti poostreno nadzirajo, ali vozniki med vožnjo uporabljajo mobilne telefone in druge naprave ter opremo (masko, slušalke, tablice, prenosne računalnike ...), ki zmanjšujejo voznikovo slušno in vidno zaznavanje. Da gre za absolutno potrebno in smelo akcijo, dokazuje tudi raziskava Agencije za varnost prometa (AVP), iz katere je razvidno, da med vožnjo kljub prepovedi mobilni telefon uporablja kar 75 % voznikov v Sloveniji. Medtem ko se nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola jasno zavedamo, nas ostali vplivi, ki zmanjšujejo koncentracijo, še očitno niso povsem prepričali.
„Kljub temu da gledamo, naši možgani takrat ne vidijo! Uporaba telefona med vožnjo zmanjšuje zbranost voznika in njegovo pozornost na dogajanje na cesti in v njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja. Spregleda lahko drugega udeleženca ali pomembno prometno signalizacijo, zaradi česar se ne more pravočasno odzvati na nastalo situacijo. Takšne okoliščine lahko povzročijo hudo prometno nesre-
Leta 2017 je bilo v primerjavi z letom poprej izdanih enkrat več plačilnih nalogov.
Foto: arhiv policije
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo (in izdanih
kazni) v porastu
•	Če voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
•	Med pisanjem SMS-sporočila voznik štirikrat več časa ne gleda na vozišče kot pri normalni vožnji.
•	Mobilni telefon uporablja kar 75 % voznikov v Sloveniji.
•	Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ni dovoljena, razen z uporabo naprave za prostoročno telefoniranje.
•	Predvidena globa za voznike, ki kršijo zakon, je 120 evrov.
•	V letu 2017 so policisti izdali 26.391 plačilnih nalogov zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ter 3.161 opozoril voznikom, kar je enkrat več kot v letu 2016 (ko so izdali 10.473 plačilnih nalogov in 4.023 opozoril).
•	Uradnih podatkov o tem, koliko nesreč seje zgodilo zaradi uporabe mobilnih telefonov, v Sloveniji ni.
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 23. januarja 2018
Podravje, Ptuj • Na obisku v Radioklubu Ptuj
Zahodni stolp na ptujskem gradu
Začetki radioamaterstva na Ptujskem segajo v leto 1946, ko je na Ptuju delovalo radioamatersko društvo. Radioklub Ptuj je nastal leta 1954, v začetku leta 1955 pa je bila ustanovljena tudi prva sprejemno-oddajna sekcija. Njeno ustanovitev je omogočila takratna uprava Mestnega muzeja Ptuj, kije klubu brezplačno odstopila prostore v zahodnem stolpu na grajskem hribu. Tako so januarja leta 1955, po vsej verjetnosti tudi prvič v zgodovini Ptuja, šli v svet radijski signali s ptujskega gradu, pove zdajšnji predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Špindler, S57K.
Danes je v ptujskem Radioklubu 35 članov. „Trudili smo se, da smo pridobili nove člane, vrnilo se je tudi nekaj starih članov, obudili so ukvarjanje z radijskimi valovi. Zdajšnji člani kluba vemo, kaj delamo, vemo pa tudi, kam bi radi prišli. Lahko se pohvalimo z nekaj izjemno lepimi tekmovalnimi uspehi. Tekmovanja se odvijajo vsak teden na frekvencah, ki trajajo tudi do 48 ur. Prvi Digitalni vikend smo organizirali leta 2010. Zadnji polni vikend septembra poteka največje svetovno tekmovanje na kratkem valu v teleprinterskem načinu vzpostavljanja zvez. V tem tekmovanju štejejo množitelji: države, cone (40 con je v svetu) in ameriške zvezne države. Na vsakem frekvenčnem območju na petih območjih lahko z vsakim radioamaterjem zvezo vzpostaviš enkrat. Število zvez se točkuje, vsaka evropska zveza prinese dve točki, vsaki drugi kontinent prinese tri točke, skupek točk pomnožen z
množitelji je skupni rezultat. Najboljši dosežek leta 2013 je bilo prvo mesto v Evropi, drugo mesto na svetu v kategoriji več operaterjev -en oddajnik - mala moč. To je tudi trenutno najboljši rezultat, ki smo ga dosegli z gradu. V vseh teh letih smo med prvimi tremi ekipami v Evropi, pa med prvimi petimi do šestimi ekipami na svetu. Nadvse pomembni pa so tudi naši dosežki na UKV-tekmovanjih. Že od vsega začetka je ob tekmovanjih pomembna dejavnost tudi zbiranje različnih držav po DXCC-razdelitvi. Leta 2012 smo dosegli pogoje za vstop v klub najboljših na svetu. Tako smo s 337 potrjenimi državami (od 339 aktivnih) v letu 2017 še vedno najboljši slovenski klub v tej razvrstitvi. Več članov kluba pa je lastnikov diplome Triple play WAS ameriške zveze radioamaterjev za potrjene zveze z vsemi ameriškimi zveznimi državami v treh različnih načinih dela: telegrafija, fonija in digitalno. Tudi lov na lisico, kjer s
Podravje • 16 šol in vrtcev v projektu Ekošola
Hrana ni za tjavendan
Program Ekošola s podjetjem Lidl Slovenija v okvira trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet v letošnjem šolskem letu nadaljuje projekt Hrana ni za tjavendan.
S8É8
Foto: Zlatko Starček
Število sodelujočih izobraževalnih ustanov vsako leto narašča, letos jih sodeluje že 96, od tega 32 vrtcev, 49 osnovnih šol in 15 srednjih šol, ki so vključene v program Ekošola. Med prijavljenimi je tudi 16 izobraževalnih ustanov iz podravske regije, in sicer ena srednja šola (Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor), osem osnovnih šol (OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Go-rišnica, VIZ OŠ Rogatec - PŠ Dobo-vec, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sladki Vrh, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Janka Glazerja Ruše) in šest vrtcev (OŠ Cerkvenjak - Vrtec Vitomarci, OŠ Go-rišnica - Vrtec Gorišnica, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici - Vrtec Sonček, Vrtec
Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Vrtec Ivana Glinška Maribor in Vrtec Jadvige Golež Maribor). Sodelujoče ustanove bodo v okviru projekta zastavile uporabne rešitve s ključnim namenom zmanjševanja količin zavržene hrane. Otrokom bo pri nalogah tudi letos pomagala privlačna knjižica Gospa Kuhla, ki bo vrtčevske otroke in učence prve triade osnovne šole skozi zgodbo in s praktičnimi nalogami usmerjala ter predstavljala pomen in načine odgovornega ravnanja s hrano. Za dijake srednjih šol so pripravili drugačen izziv - na temo ustreznega ravnanja z zavrženo hrano bodo morali po svojem scenariju posneti kratek film. V Lidlu Slovenija so zelo zadovoljni s potekom projek-
ta, saj je številnim šolam v štirih letih projekta uspelo doseči zavidljive rezultate. Na eni od osnovnih šol so npr. po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 %, drugje se je po prvem mesecu izvajanja projekta količina zavržene hrane zmanjšala za polovico.
»Program Ekošola je naš partner že četrto leto zapored. Tudi v samem podjetju z različnimi ukrepi skrbimo, da so količine zavržene hrane čim manjše. Trenutno testno izvajamo projekt Viški hrane v sodelovanju z Lions klubom iz Celja in si želimo to pobudo dolgoročno razširiti na vse trgovine v Sloveniji,« pa je pojasnila Tina Cipot iz Lidla Slovenija.
MZ
zavržene mm
Projekt poteka četrto leto zapored, namenjen je ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.
Na Gomili, 358 m visokem hribu na Mestnem Vrhu, si ptujski radioamaterji urejajo novo lokacijo za svojo dejavnost.
Trnovska vas • Aktivni upokojenci na pohodu
Hoja je življenje
V Društvu upokojencev Trnovska vas se zavedajo, kako pomembno je za zdravje telesa in duha gibanje v vseh življenjskih obdobjih, v starosti pa še posebej, zato se je na pobudo Jožeta Kapuna oblikovala skupina pohodnikov in odločila za organizirano hojo.
Kot prvo se je spodobilo prehoditi domačo Slovenjegoriško pohodno pot v dolžini dobrih 90 kilometrov. Večina izmed starejših pred tem s pohodi ni imela izkušenj, a premagovanje razdalj, podrobno spoznavanje pokrajine, krajev, kulturnega bogastva, kakor je mogoče le peš, in druženje so jih razveseljevali. Prelepo pot pred domačim pragom, ki jo priporočajo tudi drugim, so prehodili v osmih etapah.
S tem je veselje poraslo. Odločili so se prehoditi daljšo, Pomursko planin-
sko pot, ki vodi po vseh pokrajinah lepega, naravno in kulturno bogatega ter gostoljubnega Prekmurja, ter delu severovzhodnega dela Slovenskih goric, v dolžini 330 km. Vtisi, spomini na lepoto in posebnost vsake pokrajine so jih ponovno navdušili. Pot, ki je ob Slovenski planinski poti med najstarejšimi, saj je stara 50 let, so v preteklem letu prehodili v 20 etapah. Kljub tej starosti je vso pot prehodilo le okrog 600 pohodnikov. Čeprav množica planincev misli, da ni dovolj zanimiva, se o tem zelo moti.
K uspešno prehojeni poti je pripomoglo gasilsko društvo Biš z voznikom Alojzom Fekonjem, ki je opravilo del prevozov, ter predsednik društva upokojencev, tudi sam pohodnik, Simon Zajšek.
2. januarja letos so se prvič pridružili množici pohodnikov na poti Ivana Potrča in Matije Murka, v nadaljevanju leta pa sklenili prehoditi Haloško planinsko pot in se nato podati na pot po Kozjaku.
Jože Kapun,
DU Trnovska vas
Foto: arhiv občine Sv. Andraž
torek • 23. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
kmalu brez antene
pomočjo posebnega sprejemnika in antene iščemo skrite oddajnike (radio-goniometrija), je nadvse zanimiva radioamaterska dejavnost, ki pa je v našem klubu povsem zamrla," pove predsednik Špindler.
Kljub tem dosežkom javnost o teh rezultati premalo ve. Svoje vrste želijo pomladiti. Vsako leto se povežejo z nekaterimi šolami. Lani so vsem dijakom Elektro in računalniške šole Ptuj v štirih skupinah predstavili, kako deluje radioamaterstvo v praksi, kako se lahko iz tople dnevne sobe z računalnikom povežeš na hrib ter prek interneta vzpostavljaš zveze preko radijskih valov z drugimi radioamaterji. Mlade vabijo tudi v radioamaterske tečaje.
Gomila - lokacija nove prihodnosti ptujskega radioamaterstva
Zahodni stolp na ptujskem gradu je kulturna dediščina, ki jo je treba varovati, tega se v Radioklubu Ptuj še kako zavedajo že od prvega dneva delovanja na tej lokaciji. Ker pa se v tem okolju ne morejo več razvijati, so začeli razmišljati o novi lokaciji. Če želiš biti uspešen na tekmovanjih, moraš imeti več anten na različnih frekvenčnih območjih, ne samo eno.
„Želja je vedno bila, da bi imeli tudi UKV-lokacijo, ki ima tudi svoj čar. Večkrat smo šli na Gomilo (358 metrov nadmorske višine), na Mestni Vrh, kjer smo izvedli UKV--tekmovanje in kjer smo tudi organizirali vsakoletni radioamaterski tabor. Pri zakupnici vinogradov na tej lokaciji Danici Cestnik smo se zanimali o možnostih za večkratno uporabo te lokacije. Takoj je privolila. 'Hvala bogu, da se bo nekaj dogajalo,' je dejala.
V letu 2016 sem idejo o ureditvi nove lokacije za našo dejavnost, ki predstavlja tudi pomemben del v sistemu zaščite in reševanja, najprej predstavil podžupanu MO Ptuj Marjanu Kolariču. Ko odpovedo vse druge komunikacije, je edina povezava amatersko radijsko omrežje v primeru nesreč (ARON). Radioklub Ptuj je nosilec regijske ekipe ARON za Spodnje Podravje. Z usposabljanjem in vajami skrbimo za našo pripravljenost za primer, če bi nas lokalna skupnost potrebovala. Spomnimo se samo žledoloma leta 2014 na Notranjskem, ko so radioamaterji cela dva dneva skrbeli za komunikacije. Tudi ta del je na Gomili v pripravljenosti, omogoča, da dobro pokrijemo mesto Ptuj in Podravje in tudi širše v primeru nesreče. Podžupan je obljubil, da nam bo pomagal pri zagotavljanju proračunske in druge pomoči za ureditev naše nove
lokacije. Prispevek MO Ptuj smo po prvih pogovorih ovrednotili na 15.000 evrov. Čeprav postavke takrat še ni bilo v proračunu, je MO Ptuj obljubila pomoč. Kmalu smo se v klubu tudi dogovorili, da bomo prisluhnili njeni želji o urejanju grajskega hriba in po odstranitvi antene, pričakujemo pa pomoč v infrastrukturi, ki bi jo postavili na Gomili. Za selitev tehnike z gradu potrebujemo več prostora: en kontejner nam je odstopila Uprava za zaščito in reševanje, drugega nam je podarilo Cestno podjetje Ptuj. Z razširitvijo projekta se je povečal tudi predvideni proračunski delež MO Ptuj, s 15.000 na 26.000 evrov, ki pa žal ni zagotovljen v proračunu MO Ptuj za letos. Odprli smo tudi donatorsko stran (www.s59djk. si). Lokacijo na Gomili urejamo za prihodnje rodove, projekt peljemo tako, da bomo prišli do ene moderne lokacije, ki bo dala zagon klubu in pripeljala mlade. Postavili bomo dva stolpa z antenami.
Pomagajo tudi drugi
Pri urejanju bodo pomagala tudi nekatera podjetja. Teleing je obljubil optični priključek. Največji zalogaj v tem trenutku pa je položitev 200-metrskega električnega voda in priklop na električno omrežje. Hčerka Sanja je v diplomski nalogi
pri študiju arhitekture na moj predlog obdelala našo lokacijo z radioamaterskega vidika, kot razgledno in turistično točko, saj mimo vodijo tudi pešpoti in kolesarske poti. Predstavila jo je občinskemu vodstvu, bili so navdušeni. Mestni Vrh je v turistične namene premalo izkoriščen, panoramski pogled je prekrasen. Dva kontejnerja, potrebna za našo dejavnost, bosta postavljena drug ob drugem, z enim vmesnim prostorom, in pobarvana zeleno. Lokaciji je kot idejo dodala tudi razgledno pot z razgledno točko ter vinogradniški kotiček z apartmajem. Postavili bomo tudi meteorološko postajo in po vsej verjetnosti tudi panoramsko kamero.
Že več kot 60 let je stara želja kluba, da bi tudi mi imeli nekje svojo tekmovalno lokacijo na nekem hribu, kot jo ima večina slovenskih klubov. S tem, ko bomo anteno umaknili z gradu, bo na urejenosti pridobilo mesto, pridobila bo tudi nova lokacija na Gomili, do katere vodi pot iz centra mesta mimo novega rimskega tabora. V prostorih zahodnega stolpa pa bi lahko uredili stalno razstavišče stare radijske tehnike," sklene Aleksander Špindler, predsednik Radiokluba Ptuj, ki je prepoznaven po treh klicnih znakih S59DJK, S59DKT in S50W.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Špindler: „Radioamaterje družita ljubezen do tehnike in prijateljstvo. Antena na zahodnem stolpu na ptujskem gradu bo kmalu preteklost."
Kratka zgodovina
V prvem letu delovanja je imel Radioklub Ptuj 50 članov, v 64-letnem delovanju pa okrog 600. V zgodovino seje zapisala prva zveza z ZDA, ki je neke sobote zvečer uspela Alojzu Pojanšku, ko se mu je na njegov klic odzval radioamater iz Oxforda v ZDA. Prvi trenutek so bili vsi skupaj nejeverni, sploh niso mogli verjeti, daje to mogoče glede na to, da so uporabljali oddajnik z močjo 50 W. Zahodni stolp ptujskega gradu seje že na začetku pokazal kot odlična lokacija za radijske zveze. Kmalu se je začela razvijati tudi tekmovalna dejavnost, ki poteka na skoraj vseh radioamaterskih frekvenčnih pasovih. Lastne prostore pa so si člani Radiokluba Ptuj uredili v kletnih prostorih v Čučkovi 1 na Ptuju.
Lep razcvet je klub doživel v 70. oz. 80. letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo mobitelov. Sredi 80. let je imel okrog 360 članov, v 90. letih prejšnjega stoletja in v desetih letih 21. stoletjaje število članov močno upadlo. V tem časuje veliko članov, kije UKV-postaje uporabljalo za klepet s prijatelji, zamenjalo za mobilne telefone. Ostalo jih je le še 23, trenutno jih je 35.
Dornava • Priprave na 22. Fašenk po dornavsko v polnem teku
Tudi letos izvedba tradicionalnega pustnega karnevala v rokah Etnografskega društva Cigani
Čeprav nas do pustovanja ločijo še približno trije tedni, so priprave na Fašenk po Dornavsko že v polnem teku. Prireditev bo drugo leto zapored potekala v organizaciji Etnografskega društva Cigani Dornava, kjer so že začeli priprave na tradicionalni pustni karneval.
Občina Dornava je novembra lani objavila razpis za sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve Fašenk po dornavsko, že 22. zapovrstjo. Kot je pojasnil dornavski župan Rajko Janžekovič, je nanj pravočasno prispela ena prijava; za izvajalca Fašenka po dornavsko so tako izbrali Etnografsko društvo Cigani Dornava. Občina sicer za prireditev namenja 6.000 evrov, od tega je treba najmanj tisoč evrov nameniti za nagrade udeležencem.
Predsednica Etnografskega društva Cigani Dornava Anica Slod-njak nam je povedala, da so priprave na zelo dobro obiskano prireditev, ki že tradicionalno poteka na pustni ponedeljek, letos 12. februarja, v polnem zamahu. Med drugim že zbirajo prijave za sodelovanje na letošnji povorki, ki sicer vsako leto privabi vse več etnografskih in drugih karnevalskih skupin, pa tudi obiskovalcev. »Prijave že potekajo. Vse posameznike in skupine, ki bi radi sodelovali v povorki, vabimo, da se čimprej prijavijo. Vsako leto se predstavi več skupin, letos jih pričakujemo okoli 40. Lahko povemo, da bo povorka tudi letos med-
narodna, saj so svojo udeležbo že potrdile skupine iz Hrvaške, Srbije in Makedonije. Vsakoletni gosti so tudi Dobova ter Šoštanj in skupina
iz Srbije - Šabac, saj smo z njimi pobrateni. Na častno tribuno našega fašenka vabimo tudi župane sosednjih občin,« je dejala Slodnjakova,
ki je še dodala, da se bo dogajanje začelo s sprejemom vodij skupin in predstavnikov Federacij evropskih karnevalskih mest (FECC) pri župa-
nu ob 13. uri. Medtem ko se sprejem domačih in tujih gostov, prijateljev ter predstavnikov FECC začne ob 10. uri na domačiji 14. princa ptujskega
Kot so sporočili iz Etnografskega društva Cigani Dornava, že zbirajo prijave za sodelovanje na tradicionalni pustni povorki.
karnevala Miroslava Slodnjaka viteza Dornavskega.
Tradicionalna povorka bo kot že običajno izpred gasilskega doma Mezgovci ob Pesnici krenila ob 14. uri, glavna tribuna pa bo tudi letos krožišče v Dornavi, kjer se bodo na kratko predstavile pustne skupine. Sodelujoče bo ocenjevala komisija, najboljše skupine pa bodo nagrajene z denarnimi nagradami.
»Dela je veliko in hvala bogu, da je bil razpis za izbiro organizatorja in izvajalca objavljen že konec leta. Urejamo dokumentacijo za prijavo prireditve, navezali smo stike z drugimi karnevalskimi društvi. Člani že pridno izdelujejo pustne okraske. Prav tako smo poskrbeli za novo pustno okrasitev, za kar smo porabili ogromno materiala in več kot 160 ur. Izdelali smo 600 metrov okrasitve in z njo bomo okrasili vas Dornava. Okrasitev pa bomo namestili po svečni-ci,« je še pojasnila Slodnjakova.
Po povorki bosta sledili razglasitev ter podelitev nagrad in pohval v večnamenskem centru, kjer bodo maškare pogostili tudi z dobrotami. Sledilo bo še veselo pustno rajanje s ciganskim ansamblom Gitano bend.
Monika Levanic
Foto:CG
12 Štajerski
Kultura
torek • 23. januarja 2018
Videm • Premiera komedije Na kmetih
Z gledališkimi igrami je kot z zakoni
Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm je v povsem polni občinski dvorani v Vidmu pri Ptuju premierno uprizorila komedijo Vinka Moderndorferja Na kmetih, igro je priredila in režirala Metka Ostroško.
Videmska gledališka skupina je za novo premiero intenzivno vadila vse od oktobra.
Na družinskem kmečkem turizmu v odročnem visokogorju sicer ni vse tako idilično, kot se zdi na prvi pogled, je pa tam še vedno mnogo varneje kot v dolini, kjer preiskovalne komisije ustanavljajo kot po tekočem traku. Njive so zorane le zato, da si jih turisti lahko ogledajo, sveže navožen hlevski gnoj poskrbi za avtentično doživetje podeželja, iz tujine uvoženi poceni paradižniki pa celo na soncu brez težav zdržijo cel mesec.
Zgodba se zaplete, ko se na domačiji hkrati znajdejo preprodajalci orožja in policijski minister. Podobno kot pri Hamletu Williama Shakespe-arja se razplete šele z gledališko igro
v gledališki igri, a vam vsega seveda ne bomo izdali. Moderndorfer je s komedijo politično korupcijo in aktualno dogajanje prikazal na duhovit način, s čimer si je na celjskem festivalu Dnevi komedije leta 2003 prislužil nagrado žlahtno komedijsko pero.
Z igrami je sicer podobno kot z zakoni; resda so zapisane, a jih je moč tudi prilagoditi ... Ostroškova je Mo-derndorferjevo igro skrajšala z dveh in pol na uro in pol, povedala je še, da so tudi v uprizoritev vložili ure in ure dela: »Zato sem vesela, da je občinstvo predstavo dobro sprejelo. Lani smo igrali komedijo istega avtorja
Mrtve duše, s katero smo se uspeli uvrstiti v tekmovalni del Linhartovega srečanja in se tako predstaviti državnemu selektorju. To je bila potrditev, da delamo dobro.«
V komediji Na kmetih igrajo Srečko Bedrač, Andrej Forstnerič, Rok Forstnerič, Aleš Gabrovec, Karolina Horvat, Ivan Lukačič, Mirko Rihtarič, Biserka Selak, Uroš Šimenko, Doroteja Širovnik, Bojan Trafela in Boris Vegan, šepetalka je Katja Bedrač, tehnik Miran Ostroško, za sceno je poskrbel Roman Kociper. Predstavo bodo uprizorili še na Pobrežju in povsod, kamor jih bodo povabili.
Eva Milošič
Ptuj • 10. mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj Karneval 2018
Svojega zmagovalca bo tokrat izbralo tudi občinstvo
Mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj Karneval, največja likovna prireditev v času Kurentovanja, bo letos praznoval deseti jubilej. Organizatorji so za tokratno edicijo prireditve napovedali novost pri nagradah.
________
Galerija Magistrat
Mednarodna strokovna žirija bo med prispelimi slikarskimi deli izbrala najboljša, ta bodo organizatorji nagradili. Podelili bodo veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine (MO) Ptuj (ta bo letos znašala 1.500 evrov), veliko in dve mali odkupni nagradi MO Ptuj, nagrado za najizvirnejšega kurenta, nagrado Galerije FO.VI iz Strnišča pri Kidričevem (samostojno razstavo s katalogom) ter vikend pakete v hotelu Mitra, Sobah Šilak in Domu kulture MuziKafe. Novost jubilejnega ex-tempora bo, da bodo svoje najljubše likovno delo izbrali tudi obiskovalci razstave in sledilci na družabnih omrežjih, kjer bodo organizatorji objavili vsa prispela likovna dela.
Nagrade bodo podelili na svečni-co, 2. februarja, ob 16. uri pred ptujsko Mestno hišo. Dela finalistov in nagrajencev bodo razstavili v Gale-
t ri a ii
5 A PTUJ
EX-TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2017
Ptujski karnevalski Ex-tempore (latinsko »iz časa«) je v Sloveniji unikat.
riji Magistrat, dela drugih udeležencev pa v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bodo pripravili tudi pogostitev s pustnimi krofi in ptu-
Tematika ne bo le pustna
Med 24. in 31. januarjem bodo lahko umetniki platna ali druge slikarske podlage žigosali na izbranih mestih po vsej Sloveniji (na Ptuju v Turistično-informativnem centru (TIC) Ptuj), pa tudi v partnerskih galerijah na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Vpisnina bo znašala 20, za dijake, študente in upokojence pa 15 evrov. Vsak udeleženec bo smel žigosati največ dve podlagi, vendar oddati samo eno delo, dimenzij najmanj 30 x 40 in največ 100 x 120 centimetrov. Razpisane teme so: karneval, kurent, pustne maske, pomlad in prosta tema. Dela bodo slikarji lahko oddali 31. januarja med 15. in 19. uro ter 1. februarja med 10. in 18. uro v pisarni Ex-tempore na Slovenskem trgu 1.
jskim vinom. Obe razstavi bosta na ogled do 21. februarja.
Zdaj že tradicionalno likovno nagrado organizirajo Mestna občina (MO) Ptuj, Javni zavod za turizem Ptuj in Kulturno-umetniško društvo (KUD) Art Stays v sodelovanju s sponzorji. Od leta 2003, ko so ga pripravili prvič, je Ex-tempo-re Ptuj Karneval zrasel v ugledno likovno prireditev, na kateri vsako leto sodeluje okoli sto ljubiteljskih in akademskih umetnikov iz Slovenije in tujine, lani npr. celo iz daljne Rusije. Predsednik KUD Art Stays Vladimir Forbici je povedal, da je MO Ptuj tako pridobila kar lepo zbirko slikarskih del: »Z leti je vse večji delež sodelujočih akademskih slikarjev, prireditvi je ugled zrasel.«
Eva Milošič
Foto: CG
Markovci • Več sodelovanja s starši
Mamice odigrale dramatizacijo
December je za nami. Prinesel nam je veliko lepega. Otroci so še prav posebej čakali dan, ko bodo v vrtec prišli njihovi starši in jim bodo mamice odigrale pravljico.
In res je napočil ta dan. Vsi skupaj smo se dobili v avli Vrtca Markovci. Otroci, atiji, babice, dedki in vzgojiteljici smo si z velikim zanimanje ogledali dramatizacijo Babica Zima. Vse mamice otrok iz skupine Zvezdice so odigrale eno izmed vlog. Bile so izrazito sproščene, nasmejane. Prav vsaka je bila naravnost odlična. Videti je bilo kako uživajo v vlogi. Med dramatizacijo sem opazovala otroke. Nepremično so sedeli in opazovali, doživljali pravljico. Vsak je ponosno gledal vse, še posebej svojo mamico.
Občinstvo je bilo več kot navdušeno. Otroci so aplavz pospremili z močnim vzklikom: Bravo mamice! Navdušeni so bili tudi atiji otrok, pokazali so veliko željo po sodelovanju.
V skupini Zvezdic v tem šolskem letu namenjamo večjo pozornost sodelovanju s starši. Tako sem v začetku leta starše nagovorila in jih spodbudila k tesnejšemu sodelovanju. Starši so se odzvali z navdušenjem in dogovorili smo se, da bomo skupaj izpeljali tri srečanja. Prvo srečanje, kjer so bili starši vključeni kot pomemben del v
vrtcu, je za nami. Sedaj nas čakata še dve. Drugo srečanje bo ob koncu februarja. Dobili se bomo na igrišču vrtca, kjer se bomo skupaj igrali na snegu. Upajmo, da bo sneg! In še zadnje srečanje bo v maju. Ogledali si bomo risani film v Mestnem kinu Ptuj.
Spoštovani starši, hvala vam za lepe trenutke, ki ste nam jih pričarali. Otroci so pripovedovali o ptičkih, lisičkah, volkih, medvedkih, zajčkih, ki jih je babica Zima toplo oblekla, še dolgo.
Erika Janžekovič
Prlekija • Spominska slovesnost na Grlavi
Spomin na vojne grozote
Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer in KS Šalinci-Krištanci-Grlava (ŠKG) sta pri Bunderlovi domačij na Grlavi pri Ljutomeru pripravila spominsko slovesnost ob obletnici tragičnih dogajanj nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne.
V	jutranjih urah 5. decembra leta 1945 so takratno Prelogovo domačijo, znano partizansko postojanko, obkolili Kozaki.
V	poslopju je bilo ob domačih tudi nekaj partizanov, ki so na poziv k predaji odgovorili z orožjem. V neenakopravnem boju, med katerim
je bila domačija tudi požgana, so zgoreli trije partizani ter gospodar in gospodinja, pobegniti je uspelo le njuni hčerki, dveh otrok pa na srečo ni bilo doma. Na slovesnosti ob spominski plošči na današnji Bunderlovi domačiji je tragične dogodke izpred 72 let opisal predstav-
nik ZB za vrednote NOB Ljutomer Jani Prajner. Venec in cvetje k spominski plošči so položili podžupan občine Ljutomer Janko Špindler, predsednik KS ŠKG Milko Lebarič in predsednik ZB za vrednote NOB Ljutomer Franc Slokan.
NŠ
Foto: NS
Foto: EJ
Rokomet
Konec sanj o medalji na EP
Stran 14
Odbojka
Dva dobra in en povprečen niz dovolj za novo zmago
Stran 14
Futsal
Krajnc poskrbel za darilo v obliki treh točk
Stran 15
Tenis
Filip in Blaž do finala dvojic
Stran 15
Mali nogomet Neznanka le še tretji udeleženec finala
Stran 16
Strelstvo
Miklavž do ekipne, Venta do posamične zmage
Strani 17
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Med Kidričane tudi Kidrič
Roka Kidriča ljubiteljem nogometa ni treba posebej predstavljati, saj je v sezoni 2015/16 igral za ptujsko Dravo (na 20 tekmah je dosegel 6 zadetkov). Iz Ptuja je takrat prestopil k Rolteku iz Doba, nazadnje pa je pol leta nosil dres prvoligaša iz Ankarana. Nov izziv mu bo sedaj predstavljal Aluminij.
22-letnik je igral v vseh mlajših selekcijah Celja (U-15, kadeti, mladinci), nato pa je v sezoni 2013/14 začel
svojo člansko pot v Šmartnem. V 2. ligi je igral tudi naslednje sezone, in sicer v Dravinji, Dravi in Roltek Dobu. V vseh je bil standardni član ekipe, tako da je v 2. ligi doslej skupno zbral že 78 tekem, dosegel pa je zavidljivih 32 zadetkov.
Stopničko višje je Kidrič stopil pred sezono 2017/18, ko ga je v svoje vrste zvabil Ankaran. To je pomenilo nabiranje dragocenih izkušenj v 1. slovenski ligi, kjer je na-
stopil na desetih tekmah, dvakrat se je vpisal tudi med strelce (proti Mariboru in Krškemu).
Po Ivančiču je Aluminij tako v svoje vrste zvabil še drugega napadalca, Kidrič pa bo svojo višino -195 cm - zagotovo ponudil nove možnosti ekipi predvsem ob prekinitvah. Glede na priimek se zdi, da je bil Kidriču Aluminiju iz Kidričevega že kar usojen...
JM
Petrovič podaljšal, Ploj podpisal prvo
V NK Aluminij v zimskem premoru sestavljajo igralski mozaik za spomladanski del sezone, obenem pa se že ozirajo v prihodnost. Tako so v preteklem tednu podaljšali pogodbo z mladinskim reprezen-tantom Dejanom Petrovičem, ki je Aluminiju obljubil zvestobo za naslednja tri leta. Igralec zvezne vrste, ki je pred dnevi dopolnil 20 let, je zagotovo eden od predvidenih nosilcev igre Aluminija v naslednjih letih.
Prvo profesionalno pogodbo pa je podpisal še eden iz mlade garniture, 19-letni Aljaž Ploj. Bočni branilec je lani dobil precej priložnosti na pripravljalnih tekmah pred sezono, a je pozneje vpisal le en uradni nastop - v Pokalu Slovenije proti Jadranu iz Dekanov. Tudi Ploj je podpisal pogodbo s triletnim rokom trajanja.
JM
Dejan Petrovič in Aljaž Ploj ob podpisu pogodb z NK Aluminij
Smučarski poleti • SP v Oberstdorfu
Peter Prevc ni ubranil naslova, je pa osvojil ekipno medaljo
Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v nemškem Oberstdorfu skupaj z Jernejem Damjanom, Anžetom Semeničem in mlajšim bratom Domnom osvojil srebro na ekipni tekmi in s tem zaokrožil komplet medalj s tovrstnih tekmovanj. Pred dvema letoma je postal prvak, pred štirimi pa je osvojil bron.
SP 2018 v poletih, ekipno:
1.	Norveška 1662,2 (Johansson, Stjernen, Forfang, Tande)
2.	Slovenija 1615,8 (Damjan, Se-menič, D. Prevc, P. Prevc)
3.	Poljska 1592,1 (Žyla, Hula, Ku-backi, Stoch)
Peter Prevc, ki je sodeloval je pri polovici medalj slovenskih skakalcev v zgodovini SP v poletih, je na posamični tekmi v petek in
soboto s šestim mestom izenačil svoj najboljši dosežek sezone, ki prihaja prav pred februarskimi olimpijskimi igrami v Južni Koreji.
Naslova prvaka je osvojil sredi januarja 2016 na Kulmu pri Bad Mitterndorfu v Avstriji, ko je krono prevzel od Nemca Severina Freunda, ki je naslov osvojil sredi marca 2014 v češkem Harrachovu, kjer je bil Prevc bronast.
Najboljši slovenski skakalec zadnjega obdobja pred prvenstvom ni bil v ožjem krogu favoritov, kot tudi ne slovenska ekipa, četudi je trener Goran Janus pred odhodom na prvenstvo napovedal odličje. Ekipa je zanesljivo osvojila srebro, že po drugem skoku prve serije je s tretjega napredovala na drugo mesto. Na tem mestu je bila nato do konca in je zaostala le za branilko naslo-
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kidrič (v belem dresu s št. 9) je postal novi član Aluminija.
Nogomet • NK Aluminij
Prvi polčas za Ivančica, pa tudi za Makenga
Foto: NK Aluminij
Prijateljska tekma: Aluminij - Allerheiligen (Avstrija) 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Nunič (18.), 1:1 Uberbächer (77.)
ALUMINIJ: Kovačič, Ploj, Jakšič, Čagalj, Martinovič, Petrovič, Vrba-nec, Makengo, Krajnc, Nunič, Ivančič. Igrali so še: Janžekovič, Bartulovič, Kidrič, Horvat, Marin-šek, Brglez, Pušnik, Ahec, Rogina, Tahiraj. Trener: Oliver Bogatinov.
V soboto popoldan so v sončnem, a nekoliko vetrovnem vremenu Kidričani na igrišču z umetno travo odigrali prvo letošnjo pripravljalno srečanje. Tekmec je bil avstrijski tretjeligaš Allerheiligen, za katerega igra
majhna kolonija Slovencev in Hrvatov.
»Ob meni so v ekipi iz Slovenije še Tadej Trdina, Timotej Polanc in vratar Marino Hamer. Trenutno smo uvrščeni na 7. mesto v 16-članski 3. ligi, a do 2. mesta zaostajamo le pet točk. Z novim trenerjem so ambicije kluba višje in segajo tudi do napredovanja v višjo ligo,« je povedal Doris Ke-lenc, ki pri tem klubu igra že od leta 2015.
Trener Aluminija Oliver Bogatinov je v prvem polčasu ponudil priložnost za dokazovanje novincu Krunu Ivančiču, pa tudi Chri-su Makengu. Gre za 24-letnega igralca zvezne vrste, ki je bil rojen v Franciji, njegovi predniki pa iz-
virajo iz Konga. Pred leti je igral v B-ekipi francoskega prvoligaša Auxerra, nazadnje pa je ob študiju v ZDA nastopal za študentsko ekipo univerze. Trenutno je v Kidričevem na preizkušnji, o podpisu pogodbe se v klubu zaenkrat še niso odločili.
»O sami tekmi je težko reči kaj posebnega, saj se je videlo, da imajo naši igralci od napornih treningov zelo 'težke noge',« je po tekmi dejal Bogatinov, ki je 2. polčasu poslal na igrišče vse mladince, v zaključku tekme pa prvič po poškodbi tudi Tahiraja.
Zadetek za domačine je po lepi akciji z močnim strelom dosegel Marko Nunič, gostje so z enako mero izenačili v končnici tekme.
V kadru Aluminija zaradi poškodb in bolezni tokrat ni bilo Jurčeviča, I. Mensaha, Lukanca in Bračka, manjkal je tudi Žiga Škoflek, ki je po neuradnih informacijah vse bližje izhodnim vratom NK Aluminij.
Jože Mohorič
va Norveško, tretja je bila Poljska, četrta pa gostiteljica Nemčija.
Petru Prevcu je dobro kazalo po prvi seriji tudi na posamični tekmi, ko je bil četrti in je za vodilnim Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem, poznejšim prvakom, zaostajal le za 4,5 točke. Po uvodnih 222,5 m je v drugi seriji poletel 199 metrov, padel na sedmo mesto in se že po prvem dnevu poslovil od naslova, saj je za vodilnim Tandejem zaostajal že za 50,3 točke.
Bil je edini slovenski predstavnik med deseterico. Anže Seme-nič je bil 14., mesto za njim je končal Jernej Damjan, Domen Prevc pa je bil 21. Ta četverica je nato nastopila še na ekipni tekmi in bila med osmimi reprezentancami druga.
sta
Nogometaši Aluminija so na prvi pripravljalni tekmi vknjižili remi.
Foto: NK Aluminij
14 Štajerski
Naše prireditve, Podravje	
torek • 23. januarja 2018
Rokomet • EP na Hrvaškem
Konec sanj o medalji
Foto: Slavko Kolar
Gašper Marguč
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Po turbulentnem predtekmovanju, kjer je Slovenija dosegla zmago (Črna gora), remi (Nemčija) in poraz (Makedonija), je v petek sledil dan D za slovensko reprezentanco. Tekma proti aktualnim olimpijskim prvakom Dancem.
Skandinavci so v Riu v četrtfinalu izločili Slovenijo in tudi tokrat v Varaždinu kljub izjemni podpori navijačev ni bilo nič drugače. Enostavno je bila Danska boljši tekmec in le čestitati ji je treba za zmago. Naša reprezentanca je dobila boj vratarjev (Skok in Lesjak 13, Landin in Green 11 obramb), a žal so v tej tekmi zmagovalca pretehtale tehnične napake (13 napak Slovenije, le tri Danske). Danska je proti Sloveniji odigrala najboljšo tekmo na prvenstvu, na drugi strani našim fantom nikakor ni steklo v obrambi. Že do odmora so nam Hansen & druščina nasuli 16 zadetkov. Slovenci so zgostili sredino obrambe, vendar preveč prostora puščali odličnim danskim krilom, ki so
za razliko od tekme proti Češki zadevala skoraj vse - met Svana 11/15 in Mortensena 6/7. V napadu, ko smo naleteli na težave, je večina žog z zunanje linije romala na črto h krožnim napadalcem. Kar pet podaj proti pivotom je končalo v rokah danskih rokometašev, ki so štirikrat iz protinapada kaznovali napačne podaje Slovencev.
Danska je skozi celotno tekmo igrala izjemno disciplinirano in si pred zadnjimi petimi minutami tekme priigrala neulovljivo prednost štirih golov (29:25). Kljub veliki želji naših igralcev in glasni vzpodbudi s tribun se Slovenija ni mogla več vrniti med žive. Zmaga Danske je čista kot solza in dokaz, da Skandinavci stopnjujejo formo in so eden od glavnih kandidatov za visoka mesta. Na drugi strani Sloveniji ni uspelo prikazati igre s tekme proti Nemčiji. Niti približno. Zgleda, da je ekipo razplet v predtekmovanju tako fizično kot psihično uničil in prav zanimivo bo videti, ali naša reprezentanca še lahko poseže po kakšni zmagi.
Španija
Naš naslednji tekmec v torek je Španija, ki do nas goji veliko zamero. Izločili smo jih namreč v kvalifikacijah za Olimpijske igre v Riu. Špancem tekma proti Sloveniji niti ni tako pomembna kot zadnja tekma drugega dela tekmovanja proti Nemčiji, ki neposredno odloča o potniku v polfinale. Danska je že prvi polfinalist in ob pričakovani zmagi nad Makedonci zmagovalec naše skupine II. Moč Španije je v ekipi in ne v posameznikih. Najboljša strelca Alex Dušebajev in Adrian Figueras sta le pri štirinajstih zadetkih, kar nazorno dokazuje, da Španci nimajo posameznika, ki bi izstopal.
Češka
Čehi so eno največjih presenečenj prvenstva. Premagali so Dance in Madžare, Nemce so do zadnjega držali v šahu. Igrajo izjemno hitro in borbeno. V golu blesti veteran Martin Galia, prvi strelec je Ondrej Zdrahala (29 zadetkov na štirih tekmah), z igrami preseneča le-voroki 202 cm visoki Stanislav Kasparek, ki zaenkrat igra na Madžarskem pri Balatonfuredu, vendar tukaj ne bo dolgo. Smo kakovostnejši od Čehov, vendar bo zmagovalca te tekme odločala predvsem volja in želja po zmagi.
UK
Brez obrambe ni šlo
ŽRK Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 23:33 (10:15)
ŽRK PTUJ: Pikl, Kac, Kolenko, Kelc 1, Marčič, Želj 1, Čagran S. 1, Pušnik, Bedrač, Puž, Borovčak 11 (5), Čagran L. 1, Majcen 1, Korotaj 2, Frangež 4. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMETROVKE: ŽRK Ptuj 5/5, Ž.U.R.D. Koper 3/3
IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 4 minute, Ž.U.R.D. Koper 6 minut
Po dolgem premoru se je nadaljevalo tekmovanje v 1. A državni ligi za ženske. V uvodni tekmi so Ptujčanke »po tiho« upale na presenečenje, da bi ugnale Koprčanke v borbi za obstanek v ligi. A jim ni uspelo ...
Na sobotni tekmi sta prvič zaigrali okrepitvi Piklova in Frange-ževa, medtem ko zaradi poškodbe ni igrala Gomilškova. Zaradi trebušnih težav je manjkala tudi nosilka igre Selinškova.
Kljub temu očitnemu primanjkljaju so domačinke dobro začele obračun in v 15. minuti je bil rezultat 7:7. Nekaj slabih zaključkov akcij in na drugi strani trije uspešni zaključki so Primorkam dali prvo občutno prednost, ki so si jo priigrale predvsem s čvrstejšo in gib-ljivejšo obrambo, ki so jo Ptujčan-ke le s težavo prebijale. Strelsko
daleč najbolj razpoložena igralka je bila Borovčakova, saj je v prvem polčasu dosegla sedem zadetkov, v drugem je dodala še štiri. A ta leva zunanja igralka je bila premalo za resnejši odpor, saj soigralke niso bile tako razpoložene za igro. Na drugi strani so Koprčanke v končnici prvega dela dosegle še nekaj (pre)lahkih zadetkov in so ušle na varno prednost 10:15.
V nadaljevanju so gostje še bolj prevladovale, saj so z izigranih akcij iz vseh položajev neumorno zadevale. Ptujska obramba, ki je v prvem polčasu delovala solidno, je v drugem kljub različnim postavitvam »razpadla« in primorske rokometašice so dosegale zadetke iz vseh položajev. Varovankam Ivana Hrupiča ni steklo niti v napadu in prednost je hitro narasla na deset zadetkov razlike. To prednost si je Ž.U.R.D. priigral s preprostimi in učinkovitimi akcijami, ki jih ob luknjičasti obrambi nista
Barbara Borovčak, ŽRK Ptuj: »Dobro smo se pripravile na nadaljevanje prvenstva, a na tej tekmi nam enostavno ni šlo tako, kot smo si želele. Slabo smo igrale predvsem v obrambi, ki je ključ do uspeha, medtem ko nam tudi v napadu ni najbolje steklo. Koprčanke so bile bistveno boljše in so zasluženo zmagale. Žal mi je, da nismo prikazale igre, kot jo znamo in s katero bi bile definitivno bolj konkurenčne na tej tekmi.«
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Dva dobra in en povprečen niz
Foto: Črtomir G ozn i k
Igralke ŽRK Ptuj so optimistično pričakovale tekmo s Koprčankami, a niso uspele odigrati tako, kot so pričakovale.
Foto: Črtomir Gozni k
1. A SRL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: ŽRK
Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 23:33, Zagorje - Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina 29:18, Mlinotest Ajdovščina - Krka 29:17, Zelene doline Žalec - Krim Mercator 21:44. Tekma ŽRK Z'dežele - Ljubljana bo odigrana v torek, 23. 1.
1.	KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20
2.	ZAGORJE	10 8 1 1 17
3.	KRKA	10 6 1 3 13
4.	MLINOTEST AJDOVŠČINA 10 5 2 3 12
5.	Z DEŽELE	9 5 0 4 10
6.	ZELENE DOLINE ŽALEC 10 4 1 5 9
7.	Ž.U.R.D. KOPER 10 4 0 6 8
8.	LJUBLJANA	9 2 16 5
9.	HRPELJE - KOZINA 10 1 0 9 2
10.	ŽRK PTUJ	10 1 0 9 2
mogli ustaviti niti domači vratarki Piklova in Pušnikova, ki sta v celotni tekmi zbrali le nekaj obramb. Za visoko zmago gostih sta po sedem zadetkov dosegli Zorkova in Vatovčeva.
David Breznik
Ptujske odbojkarice so drugi del sezone začele tako, kot so končale prvega - z zmago.
ŽOK GSV Zava Ptuj -Braslovče 3:0 (25:16, 25:23, 25:16)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Horvat, Gričnik, Frumen, Oancea, Novak, Tancer; Pušnik, Mesarič. Trener: Bojan Novak.
Z vrha razpredelnice 2. državne lige vzhod so v leto 2018 stopile ptujske odbojkarice, ki so suvereno premagale Braslovče. Gostje so se odlično upirale le v drugem nizu.
Začetek obračuna je bil na strani domačink, saj so hitro dobivale točke, potem ko je bilo same igre bolj malo. V prvem nizu so veliko bolj izkušene domače odbojkarice dobro servirale, zaključevale akcije in blokirale, kar jim je prineslo neulovljivo prednost. Na drugi strani je ekipa Braslovč naredila preveč napak, da bi bila konku-renčnejša. Prvo ptujsko ime v napadu v prvem nizu je bila spreje-malka-napadalka Gajserjeva, ki je odlično zaključevala akcije iz cone štiri. Pri zadnji točki za 25:16 je ser-virala mlada Oancea.
Po gladko dobljenem nizu se je skorajda zalomilo v drugem.
Trener Novak je nekoliko premešal udarno postavo in zamenjave so potrebovale kar nekaj časa, da so se ogrele in ulovile pravi igralni ritem. Igralke Braslovč so namreč povedle 0:8, potem ko domačinke niso uspele dobro sprejeti servisov in korektno odigrati zaključka kakšne akcije. Po visokem zaostanku so ekipo potisnile naprej s servisi in uspešnimi zaključki Horvatova, Pušnikova in Sakovičeva, tako da je bil rezultat na 12:12 že poravnan. A gostje se
2. Dol vzhod (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Swa-tycomet Zreče - Nova KBM Branik II 1:3, KLS Ljubno -Prevalje 3:2, Celje - S volley 2:3, Mozirje -Kor-volley A 3:0, ŽOK GSV Zava Ptuj
-Braslovče 3:0, Benedikt -					ŽOK
Ljutomer 0:3.					
1. GSV ZAVA PTUJ	12	11	1	35:5	34
2. NKBM BRANIK II	12	12	0	36:10	33
3. SWATYCOM. ZREČE 12		9	3	31:15	26
4. ŽOK LJUTOMER	12	8	4	30:16	25
5. MOZIRJE	12	6	6	21:20	18
6. PREVALJE	12	6	6	22:23	18
7. BRASLOVČE	12	5	7	18:25	15
8. KORVOLLEY A	12	4	8	17:26	14
9. KLS LJUBNO	12	5	7	19:28	13
10. S VOLLEY	12	4	8	17:31	10
11. CELJE	12	1	11	12:33	6
12. BENEDIKT	12	1	11	9:35	4
niso predale in so držale stik do 22:22, nakar so gledalci videli nekaj dolgih atraktivnih točk, ki so vse v glavnem pristale na domačem kontu za izid 25:23.
V tretjem nizu je s servisom takoj potegnila GSV Zavo naprej kapetanka Stavbarjeva, a tudi po občutnejšem vodstvu z 11:4 so se Braslovčanke z dobrimi servisi in nepopustljivo igro še enkrat približale na minus dve. Sledil je še en dvig igre Ptujčank za varno prednost na poti do zmage. V zaključku je tokrat prvič v članski konkurenci priložnost za igro dobila še ena mlada domača igralka Mesaričeva, ki je sodelovala tudi pri zadnji točki za zmago s 25:16. Gledano kot celoto so ptujske od-bojkarice rutinirano vpisale novo zmago, pri čemer so odigrale dva dobra ter en povprečen niz.
David Breznik
Urška Stavbar, kapetanka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Na tej
tekmi se je videlo, da še nismo stoodstotno pripravljene in uigrane. Kljub temu smo igrale na čase dobro in smo zasluženo prišle do zmage.«
torek • 23. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Futsal • 2. SFL
Krajnc poskrbel za darilo v obliki točk
Gorica Futsal - FC Hiša daril Ptuj 5:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Pauko (5.), 0:2 Pa-uko (15.), 0:3 Krajnc (25.), 0:4 Lo-vrenčič (26.), 1:4 Goranovič (28.), 2:4 Kikelj (31.), 2:5 Lovrenčič (33.), 3:5 Goranovič (35.), 4:5 Žnidarčič (35.), 5:5 Milanič (36.), 5:6 Krajnc
(40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepi-šnik, Todorovski, Lovrenčič, Vršič, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Pauko, Krajnc. Trener: Dejan Kraut.
Medtem ko smo doslej velikokrat pisali o tem, da je sreča obrnila hrbet igralcem Ptuja, se to tokrat vendarle ni zgodilo. Nasprotno, daljši konec so potegnili varovanci trenerja Dejana Krauta in dosegli eno odmevnejših zmag v tej sezoni. To je odličen začetek drugega dela sezone in dober obet za nadaljevanje, ko si Ptujčani želijo krivuljo rezultatov obrniti navzgor.
Gostje so v Novi Gorici odlično začeli srečanje, z dvema zadetkoma David Pauka so bili ob polčasu v vodstvu. Tudi uvodne minute nadaljevanja so minile po njihovih notah, saj sta Žan Krajnc in Viljem Lovrenčič povišala vodstvo na 0:4. Nekaj minut padca koncen-
tracije pri gostih je bilo domačinom dovolj, da so se približali (2:4), v 36. minuti pa tudi izenačili rezultat (5:5). Vse zadetke so dosegli z vratarjem/igralcem v polju. Domačini so začutili, da so to njihove minute, močno so pritiskali, a gostje si novih napak niso več privoščili. Še več: v samem zaključku tekme - štiri sekunde pred zaključno sireno - je Žan Krajnc zadel za končnih 5:6!
Mlinše - Tomaž ŠIC bar 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Povše (14.), 1:1 Močnik Guna (25., avtogol), 2:1 Lipovšek (25), 2:2 Matjašič (40.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Fajfar, Krajnc, Školiber, D. Goričan, U. Goričan, Matjašič, Gašparič, Kavaš, Kociper, Belšak. Trener: Bojan Cunk.
Po šestih zaporednih zmagah je po premoru igralce Tomaža ŠIC bara čakalo zahtevno gostovanje v Zagorju ob Savi, kjer domače tekme igrajo Mlinše. Že v prvem delu, ko sta se ekipi pomerili v Ljutomeru, so se Mlinše, ki jih vodi nekdanji reprezentant Zoran Te-sko, pokazale v solidni luči. Prleki so takrat slavili s 3:1.
Na tokratno gostovanje je Tomaž ŠIC bar odpotoval brez poško-
2. SFL
REZULTATI 12. KROGA: Gorica Futsal - FC Hiša daril Ptuj 5:6, Mlinše - KMN Tomaž Šic bar 2:2, KMN Velike Lašče - FSK Stripy 3:4, Dlan Logatec - ŠD Extrem 5:2, KMN Miklavž TBS Team24 - Futsal klub Kebelj 4:5.
1.	FSK STRIPY 12 11 0 1 69:32 33
2.	GORICA FUTSAL 12 9 0 3 47:30 27
3.	KMN TOMAŽ ŠIC BAR 12 7 1 4 45:29 22
4.	KMN VELIKE LAŠČE 12 7 0 5 57:53 21
5.	MLINŠE	12 6 2 4 42:35 20
6.	DLAN LOGATEC 12 4 1 7 38:43 13
7.	FC HIŠA DARIL PTUJ 12 4 1 7 48:60 13
8.	FUTSAL KLUB KEBELJ 12 4 1 7 41:57 13
9.	ŠD EXTREM 12 3 2 7 36:48 11
10.	KMN MIKLAVŽ 12 1 0 11 33:69 3
dovanega vratarja Miha Prijola, za katerega je sezona po dvojnem zlomu noge že končana, manjkali pa so še Gregor Miklašič, Luka Cigla-rič, Žiga Šumak in Dejan Žnidarič. Tekma v Zagorju je bila izenačena, v pravi šahovski partiji pa sta se na koncu ekipi morali zadovoljiti s po eno točko. Gostitelji so bili dvakrat v vodstvu, vendar se je Prlekom uspelo, tudi z nekaj sreče, dokopati do točke. Najprej so jim zadetek podarili gostitelji, ko je v lastno mrežo zadel Janez Močnik Guna, za končnih 2:2 pa je zabil Niko Matjašič v zadnji minuti dvoboja.
Prleška ekipa je sicer ostala na tretjem mestu, vendar še vedno zaostaja velikih pet točk za ekipo iz Nove Gorice, ki je na drugem mestu razpredelnice. V zadnjih šestih krogih bodo tako poskušali varovanci Bojana Cunka zaostanek izničiti in si priigrati vozovnico za dodatne kvalifikacije, katerih zmagovalec se bo uvrstil v prvo ligo.
JM, MŠ
1. NTK ARRIGONI	12	11	1	58:18	22	1. NTK KRKA	12	11	1	59:24	22
2. NTK VESNA	12	11	1	57:35	22	2. INTER DISKONT I	12	10	2	57:27	20
3. NTK MUTA	12	8	4	48:41	16	3. NTK KEMA I	11	9	2	52:30	18
4. NTK LOGATEC	12	7	5	52:38	14	4. ŽNTK MARIBOR	12	9	3	55:33	18
5. KAJUH-SLOVAN	12	6	6	52:40	12	5. SAVINJA LEAN REŠ. 12		6	6	39:44	12
6. NTK KEMA	12	6	6	37:46	12	6. NTK SOBOTA	12	5	7	43:44	10
7. NTK PTUJ	12	5	7	44:51	10	7. NTS MENGEŠ I	11	5	6	41:41	10
8. NTK JESENICE	12	3	9	29:56	6	8. NTK ARRIGONI	12	2	10	35:50	4
9. NTK LETRIKA	12	2	10	30:55	4	9. KAJUH-SLOVAN I	12	2	10	20:54	4
10. NTK PRESERJE	12	1	11	32:59	2	10. NTK PTUJ	12	0	12	6:60	0
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
Brez točk za klube iz Ptuja in Cirkovc
1. SNTL (ž)
Igralke Ptuja so v 12. krogu gostovale v Puconcih pri ekipi Keme, s katero se neposredno bojujejo za mesta v zgornji polovici lestvice. Še drugič v sezoni pa so bile proti Prekmurkam neuspešne.
Tokrat so nastopile brez Daniele Tomanič Butkovske, nadomestila jo je Martina Komovec. Znova je bila najboljša v gostujoči vrsti Katja Krajnc, ki je dobila vse tri posamične dvoboje, eno zmago je prispevala še Nika Belaj. Martina Komovec je bila najbližje točki v svojem prvem dvoboju proti Sta-ši Matis, a je na koncu klonila 3:2. V naslednjih dveh ni bila več tako blizu uspeha in točki sta ostali domačinkam.
Prvi poraz v sezoni je sicer doživela ekipa Vesne, ki jo je ugnala neposredna tekmica za vrh, ekipa Arrigonija.
REZULTATI 12. KROGA: Kema -Ptuj 5:4, Jesenice - Preserje 5:3, Muta - Kajuh-Slovan 2:5, Vesna - Arrigoni 2:5, Letrika - Logatec
3:5.
1. SNTL (m)
3. SNTL (m)
V 1. moški ligi vodilne štiri ekipe ne popuščajo in imajo pred zasledovalci že praktično neulovljivo prednost. Za ŽNTK Maribor je tokrat prvič po nekaj letih premora nastopil Grega Komac, nekdanji serijski državni prvak z mariborsko ekipo. V družbi Danila Piljaka in Matica Slodeja je bil uspešen proti Sobočanom.
Ptujčani še naprej ostajajo brez zmage, tudi Savinjčani niso dovolili presenečenja.
REZULTATI 12. KROGA: Ptuj
-	Savinja Lean Rešitve 1:5, Krka -Kajuh-Slovan I 5:1, Inter Diskont I
-	Arrigoni 5:2, Kema I - Mengeš I, Maribor - Sobota 5:1.
Ekipno DP za mladinke: v finalu na Ptuju bodo nastopile tudi domačinke
Pretekli teden sta v Vrtojbi (domačin NTK Letri-ka) in Ljubljani (NTD Kajuh Slovan) potekala kvalifikacijska turnirja za ekipno državno prvenstvo mladink.
V Ljubljani je nastopila tudi ekipa deklet iz NTK Ptuj, v kateri so bile Katja Krajnc, Nika Belaj in Daniela Tomanič Butkovska. Ptujčanke so odigrale dober turnir in se na koncu s tremi zmagami in
enim porazom veselile 2. mesta in s tem uvrstitve na finalni turnir, ki bo 10. in 11. februarja na Ptuju.
Rezultati ekipe NTK Ptuj:
1.	krog: Ptuj - Vesna 5:1
2.	krog: Ptuj - Fužinar 5:1
3.	krog: Ptuj - Muta 5:3
4.	krog: Ptuj - Kajuh Slovan 1:5
Vrstni red:
1. Kajuh Slovan 8, 2. Ptuj 6, Muta 4, Vesna 2, Fu-žinar 0 točk.
Iz skupine v Vrtojbi sta si nastop na finalnem turnirju zagotovili ekipi NTS Mengeš in NTK Arri-goni.
Foto: Črtomir Goznik
Žan Krajnc (FC Hiša daril Ptuj) je tekmo v Novi Gorici odločil z zadetkom štiri sekunde pred koncem.
Tenis • Mladinski ITF-turnir
Filip in Blaž do finala dvojic
V kraju Oberpullendorf v Avstriji (na avstrijsko-madžarski meji) je pretekli teden potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga, na katerem je v glavnem turnirju igralo 64 fantov in 48 deklet. Tudi predstavniki TK Terme Ptuj.
Najvišje je bil rangiran 16-letni Filip Jeff Planinšek (401. na mladinski ITF-lestvici), ki je bil 6. nosilec. A prav posebnega uspeha ni doživel, izpadel je v 2. krogu. Leto mlajši Blaž Vidovič (1041.) je obstal v 1. krogu.
V 7. krogu 3. lige so Cirkovčani gostovali pri drugi ekipi Keme in doživeli presenetljiv poraz. Presenečenje je nekoliko manjše, ker so gostje nastopili brez najboljšega igralca Darka Hergana. Večina dvobojev z zelo mlado domačo ekipo je bila izenačenih, ostalo pa je pri dveh posamičnih zmagah Žana Napasta in eni Tomaža Ferenčiča, kar je bilo premalo za uspeh. Jaša Lozinšek tokrat ni prispeval nobene točke.
S tem porazom so Cirkovčani izgubili stik z vodilnim dvojcem, ki ga sestavljata ŠD SU in NTK Križe.
JM
Filip J ejj Planinšek in Blaž Vidouič (oba TK Terme Ptuj) sta bila u Austriji uspešna med dvojicama.
Nogomet • NK Avto Rajh Ljutomer
Uspešnejša sta bila v dvojicah, kjer sta bila 2. nosilca. Ta naziv sta s tremi zmagami uspešno branila vse do finala. V polfinalu sta ugnala Marka Kovačeviča in Boruta Šraja (člana ŽTK Maribor), v finalu pa sta se merila še z drugo mariborsko dvojico, ki sta jo sestavljala Miha Velički in Miha Peruš. 17-letnika iz Maribora sta izkoristila Jeffove težave s hrbtom, zaradi katerih je imel velike težave pri serviranju. Tako na svoj servis ni osvojil niti ene točke, kar je na koncu odločilno vplivalo na končni razplet.
Med dekleti si je nastop v Avstriji zagotovila 15-letna Tara Go-rinšek (1893). V uvodnem krogu je ugnala tekmico iz Italije, nato pa jo je ustavila 6. nosilka, Avstrijka Emily Meyer.
JM
Mladinski ITF-turnir v Avstriji, dvojice:
2. krog: Planinšek/Vidovič (2.) -Kortenhof/Waldner (Avstrija) 7:5,
6:4;
četrtfinale: Planinšek/Vidovič (2.) - Niederer/Rossi (Švica) 6:4,
6:3;
polfinale: Planinšek/Vidovič (2.) - Kovačevič/Šraj (Slovenija) 6:1, 4:6,10:4;
finale: Planinšek/Vidovič (2.) -Peruš/Velički (Slovenija) 5:7, 4:6.
Izvrstna jesenska končnica
Vrsta NK Avto Rajh Ljutomer je po jesenskem delu tekmovalne sezone pristala na 4. mestu, kar je najboljša uvrstitev prleških nogometašev v zgodovini nastopanja v 3. SNL vzhod. Še več, ne pomni se boljši izkupiček, kot so ga varovanci trenerja Boštjana Zemljiča naredili v končnici prvega dela prvenstva.
Po katastrofalnem obdobju med 6. in 8. krogom, ko so Ljuto-merčani v nizu izgubili s Polano in Hotizo ter Odranci, so v naslednjih šestih tekmah zabeležili zgolj zmage - v gosteh z Radensko, Tromej-nikom, Turniščem in Rakičanom ter doma z Radgono in Gradom.
»Igrali smo resnično zelo dobro in tudi po zaostanku (Radenska,
Primož Munda, kapetan NK Avto Rajh Ljutomer
Tromejnik, Turnišče) uspeli rezultat spreobrniti sebi v prid,« pravi kapetan ljutomerske ekipe Primož Munda in doda, da moštvo sestavljajo pretežno doma vzgojeni igralci, ki se ne obremenjujejo z visokimi cilji, pač pa želijo obdržati stik z vrhom. »Naš domet je uvrstitev med šesterico, kar nam bo s ponovljenimi nastopi iz jeseni v nadaljevanju prvenstva zagotovo uspelo,« je prepričan Primož Munda v dobre predstave Ljuto-merčanov, ki so priprave že začeli. Načrtovane so tudi prijateljske tekme, tekmeci pa bodo Drava, Videm pri Ptuju, Središče ob Dravi, Rakičan ... V torek, 6. marca, bo v Ljutomeru gostovala mur-skosoboška Mura in se v generalki pred začetkom spomladanskega starta v 2. SNL (10. 3.) pomerila s prleškim tretjeligašem.
NŠ
Foto: NS
1G Štajerski
Šport
torek • 23. januarja 2018
Mali nogomet • Zimske lige
Neznanka le še tretji udeleženec finala
Liga Generali
V soboto in nedeljo so bile na sporedu tekme 7. in 8. kroga v zimski Ligi Generali, ki je tik pred zaključkom rednega dela tekmovanja. Konec tedna bodo namreč na sporedu le še tekme zadnjega kroga, ki bo dal dokončni odgovor na vprašanji, kdo bo zadnji udeleženec finalnega turnirja najboljših treh ekip rednega dela sezone in s koliko točkami bo katera od ekip tam začela turnir.
Dva udeleženca finala sta že znana: Gostilna Rajh Draženci in Poetovio Plindom sta namreč tokrat rutinsko opravili »domačo nalogo« in se s po dvema zmagama obdržali na vrhu. Za tretje mesto se bosta v zadnjem krogu udarili ekipi RC Trcko in ŠD Rim, a ne med seboj, ampak v dveh derbijih kar proti vodilnima moštvoma: Rim z Draženča-ni, Trcko pa s Poetovio. Še pred finalom se torej obeta zaključek rednega dela za sladokusce, saj bosta omenjeni tekmi pomembni tudi za število točk, ki jih bo katera izmed ekip prenesla v finale (prvouvrščena 3, drugouvr-
ščena eno in tretjeuvrščena 0). slednja (0:1).	zoni doslej: 18 na srečanju med
V medsebojni tekmi med ekipa- V 7. krogu je bilo na eni tekmi ekipama Andiamo pizza in Gostil-ma RC Trcko in ŠD Rim je slavila doseženih največ zadetkov v se- na Rajh Draženci.
REZULTATI 7. KROGA: RC Trcko - EHM Team 8:2, ŠD Destrnik Virtuozi - Poetovio Plindom 0807300 3:5, ŠD Selan Gradbeništvo Klajnšek - Draženci 7:1, Andi-amo pizza Tesarstvo Strgar - Gostilna Rajh Draženci 6:12, ŠD Rim - Bar Kavalo 3:2.
REZULTATI 8. KROGA: Poetovio Plindom 0807300 - Bar Kavalo 8:4, Draženci - ŠD Rim 2:4, Gostilna Rajh Draženci - ŠD Selan Gradbeništvo Klajnšek 5:2, EHM Team - Andiamo pizza Tesarstvo Strgar 1:3, ŠD Destrnik Virtuozi - RC Trcko 1:3.
žec R21 - ŠD Selan 4:5, ŠD Pobrež-je člani - ŠD Zgornja Pristava 6:11, ŠD As - Majski Vrh Bar Haloški kot 4:4, ŠD Lancova vas člani - KMN Majolka člani 3:5, EHM Team - ŠD AS 2:6.
1.	G. RAJH DRAZENCI S
2.	POETOVIO PLINDOM S S S S S S S S S
3.	RC TRCKO
4.	ŠD RIM
5.	ŠD SELAN
6.	ANDIAMO PIZZA Z. EHM TEAM S. DESTRNIK
9.	BAR KAVALO
10.	DRAZENCI
ONL Videm
Z 1
Z O 6 1 5 2 3 1 3 1 2 2 1 2 1 0 O O
0	4S:1Z
1	40:26 1	31:12 1	1S:14 4	312 4	34:36
4	22:32
5	21:26 Z	23:42 Z	14:50
1.	SD AS	8 7
2.	MAJSKI VRH 8 6
3.	ŠD SELAN	8 6
4.	MAJOLKA ČLANI 8 6
5.	ŠD ZG. PRISTAVA (-1) 8 3
6.	EHM TEAM (-1) 8 3
7.	NK TRŽEC R21 8 2
8.	ŠD POBREŽJE ČLANI 8 1
9.	ŠD LANCOVA VAS (-2) 8 0
VETERANI
0	4Í1Z
1	44:21
2	35:20 2	36:24 4	33:34
4	31:3S 6	2S:3S Z	29:60
5	15:46
REZULTATI 9. KROGA: Gostišče Pri Tonetu - ŠD Lancova vas veterani 8:3, ŠD Pobrežje veterani - KMN Majolka veterani 1:8, ŠD Selan Gostilna Kozel - Joe Fernan-des veterani 6:1.
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: NK Tr-
1.	KMN MAJOLKA
2.	ŠD SELAN KOZEL
3.	G. PRI TONETU
4.	ŠD POBREŽJE
5.	JOE FERNANDES
9 S 9 Z 9 3 9 3 9 3
6. ŠD LANCOVA VAS(-l) 9 2
0	6S:24	25
1	51:20 22 6	4S:51 9 6	31:49	9 6	24:42	9 Z	20:56 5
JM, Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Rima je z zmago proti Dražencem še ohranila možnosti za nastop na finalnem turnirju najboljše trojice po rednem delu sezone.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Kolesarstvo predstaviti kot način življenja
Na novo sezono se že nekaj časa zavzeto pripravljajo tudi mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Lani so spet dokazali, da še naprej ostajajo med najboljšimi slovenskimi kolesarskimi kolektivi, vsaj kar se tiče dela z mladimi, smele cilje pa imajo tudi letos. Kolesarji vadijo po ustaljenih tirnicah, letošnja topla zima pa jim je šla kar precej na roko, saj so lahko nekaj trenažnega procesa opravili tam, kjer se najbolje počutijo - zunaj na kolesih.
Osnovna baza že narejena
Več o aktualnem dogajanju v KK Perutnina Ptuj je povedal trener mladincev Matej Marin: »Zakorakali smo v leto 2018 in priprave na sezono so v polnem teku. Vse kategorije že pridno trenirajo. Ko nam temperature dopuščajo, smo že tudi zunaj na kolesu, drugače pa na trenažerjih na toplem. Začetek leta nam je prinesel toplo vreme, tako da so starejše kategorije osnovno bazo
»Veselimo se vsakega novega člana«
V preteklih sezonah so bili v klubu nadvse aktivni v smislu »skav-tinga« na osnovnih šolah našega območja. To prakso v klubu nadaljujejo tudi letos. »V sklopu pouka športne vzgoje trenerji obiskujemo osnovne šole in predstavljamo kolesarski šport. Veselimo se vsakega novega člana v klubu. Poudarek je predvsem na učencih 5. in 6. razreda, saj je to tista starostna meja, kjer fantje lahko začnejo tekmovati. Veseli pa smo tudi, če se nam pridruži kdo od starejših učencev. Iz šol, ki smo jih obiskali do sedaj, je odziv zelo pozitiven. Vsi pa nas lahko spremljajo tudi preko socialnih omrežij, kot sta Facebook in Instagram ter tako dobijo vpogled, kako se izvajajo naši treningi,« je dejal Marin.
že naredile na kolesu zunaj. V času februarskih šolskih počitnic pa se bomo tradicionalno odpravili na priprave na slovensko obalo. Naši kolesarji so res delovni, kar se vidi tudi iz prisotnosti na treningih; izvajajo jih maksimalno resno in zavzeto. Verjamem da nestrpno pričakujejo prve tekme, ki se bodo letos začele že 31. marca v Domžalah.«
Tudi sezona 2018 bo za »perut-ninarje« zanimiva. Kakšna pa so klubska pričakovanja in kaj bodo
za kolesarje vrhunci sezone? »V nižjih kategorijah ni kakšnega rezultatskega pritiska, zgolj vsakega kolesarja spodbujamo, da pokaže kaj zmore. V kategoriji mladincev pa si seveda želimo, da imamo kolesarja v slovenski reprezentanci na največji dirkah, kot so dirke svetovnega pokala ter seveda evropsko in svetovno cestno prvenstvo. Za nas kot klub je seveda zelo pomemben nastop na domači dirki na Ptuju za Pokal Poli, ki bo aprila, ter dobri nasto-
pi na državnem prvenstvu, ki bo zadnji teden v juniju na Dolenjskem. Sezona 2017 je bila za naš klub zelo uspešna v vseh kategorijah. Trenerji in kolesarji ne spimo na starih lovorikah, tako da se vsi trudimo, da naše rezultate še izboljšamo in v čim boljši luči predstavljamo naše sponzorje, ki nas podpirajo. Kolesarstvo je seveda tekmovalen šport, ampak ga želimo predstaviti tudi kot zdrav način življenja. Kot pravijo: zdrav duh v zdravem telesu,« je krajši pogovor sklenil nekdanji odlični kolesar KK Perutnina Ptuj.
tp
Planinski kotiček
Dvatisočak v osrčju Pokljuke: Viševnik (2050 m)
Sobota, 27. 2.
Prostrana Pokljuka nas navdušuje s svojim bogatim gozdnim plaščem, številnimi pašnimi planinami in kar nekaj izhodišči za prijetne vzpone na bližnje in bolj oddaljene vrhove. Viševnik je tudi v zimskih razmerah priljubljen dvatisočak. Ostra vršna piramida, izpostavljena vetru, in strmo travnato pobočje ob obilici snega nikakor nista od muh.
Na pot se bomo podali z Rudnega polja. Po slabi uri hoje, ko se povzpnemo na greben, se nam začnejo odpirati pogledi na okoliške vrhove. Viševnik je vrh z razkošnimi razgledi na jugozahodni del triglavskega ostenja, na zahodni del Karavank, ob lepem vremenu vse do Kuma, na jug na Spodnje Bohinjske gore in naprej vse do Snežnika.
Odhod je ob 4.30 s parkirišča pod ptujskim gradom. Skupne hoje bo za približno 5-6 ur.
Vzpon na Viševnik je lahko zahtevna zimska tura (več informacij in posvet pri vodniku), zato je potrebna zimska oprema (možno si jo je izposoditi!). Hrana je iz nahrbtnika.
Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 23. 1., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva tel. (02) 777 15 11 ali 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Vrnitev domov bo okrog 19. ure. Strošek izleta je približno 20,00 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza mini bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Viševnik - 2018. Izlet vodi vodnik PZS Miran Ritonja s sovodniki.
Mali nogomet • Korantov pokal 2018
y
Štiri kategorije, štirje različni zmagovalci
Nogometna šola Korant Mar-kovci je 13. in 14. januarja organizirala Korantov pokal v nogometu za mlajše selekcije. V dveh dneh se je v dvorani v Markovcih dokazovalo 37 ekip, v katerih je skupno igralo skoraj 300 mladih nadobudnih nogometašev. V soboto so se pomerile ekipe U-7 in U-11, v nedeljo pa U-9 in U-13.
Rezultati, U-7:
1.	NK Podvinci
2.	NK Drava
3.	NK Pragersko
U-11:
1.	Aluminij »B«
2.	Aluminij »A«
3.	ONŠ Golgeter Hajdina
U-9:
1.	NK Maribor
2.	NK Celje
3.	NK Drava
U-13:
1.	FC Ptuj
2.	NK Ljutomer
3.	NK Drava »B«
UR
Ekipa gostiteljev turnirja Korantou pokal u najmlajši kategoriji U-7
torek • 23. januarja 2018
Šport, rekreacija
Štajerski	17
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS - Ormož
Miklavž do ekipne, Venta do posamične zmage
Minuli konec tedna so se v Ormožu zbrali najboljši slovenski strelci, dobri gostitelji in vzorni organizatorji tekmovanja pa so bili domačini iz SD Kovinar Ormož. V soboto so tokrat tekmovali strelski naraščajniki (novost v letu 2018 - zamenjan spored tekmovanja), v nedeljo pa smo spremljali zanimiva in izenačena tekmovanja najboljših strelcev v 1. A in 1. B državni ligi z zračno puško in pištolo za pokal Strelske zveze Slovenije.
Zmaga strelcev iz Miklavža
V 1. A DL s pištolo si je na domačem pragu, v izjemno izenačenem boju, miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča (1117) priborila prvo zmago v sezoni, s katero se je v skupnem seštevku povzpela na
3. mesto, za vodilnimi Ptujčani pa zmanjšala zaostanek na šest točk. Ptujčani so tudi na četrtem turnirju pokazali dober ekipni nastop (1115 krogov), zmagi na predhodnem turnirju pa so tokrat dodali še drugič v sezoni 2. mesto in s tretjimi zaporednimi stopničkami v sezoni samostojno prevzeli vodstvo v skupnem seštevku 1. A DL (48), kjer imajo štiri točke prednosti pred rečiško ekipo Dušana Poženela (1114). Svoj najboljši ekipni rezultat v sezoni pa so dosegli prav domačini in aktualni prvaki Kovinarja iz Ormoža (1098), ki so se po vrnitvi svojega najboljšega strelca Kevina Vente drugič v sezoni borili konkurenčno in osvojili 7. mesto. S tem so se »odlepili« z dna skupnega seštevka 1. A DL in se z Olimpijo, Turniščem in Domžalami enakovredno borijo za obstanek.
Prva zmaga za Vento
Med posamezniki je najboljši rezultat v kvalifikacijah in letošnji rekord sezone (389) dosegel Kevin Venta, ki je prvega zasledovalca in aktualnega prvaka 1. A DL s pištolo Ptujčana Saša Stojaka prehitel za 10 krogov. Najboljši ekipni dosežek posameznikov iz Spodnjega Podravja na dosedanji turnirjih pa sta z uvrstitvijo v finale potrdila še miklavška strelca Boštjan Simonič (376) in Aleksander Ciglarič (375) na 4. in 6. mestu v kvalifikacijah. Slednja v finalu nista bila konkurenčna najboljšim, Simonič je po štirinajstih strelih in dveh večjih napakah osvojil sedmo mesto, kar je njegov drugi najboljši rezultat v sezoni. Ciglarič pa se je po uvodnem srebru na 1. turnirju tokrat povzpel do petega mesta, ki ga zaseda tudi v skupnem se-
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan in najboljši slovenski strelec s pištolo Keuin Venta je na domačem turnirju slatril pruič u sezoni, drugi je bil uodilni u skupnem sešteuku posameznikov Klemen Tomašeuič iz Železnikov in tretji aktualni pruak 1. A DL, mladi Ptujčan Sašo Stojak.
1. A-liga pištola			1. A-liga puška			1. B-liga pištola		
Ekipni rezultati:	krogi	točke	Ekipni rezultati:	krogi	točke	Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. J. KERENČIČA MIKLAVŽ	1117	42	1. OLIMPIJA	1237,3	57	1. TRZIN	1101	57
2. PTUJ	1115	48	2. GROSUPLJE	1229,3	44	2. MAROK SEVNICA	1101	51
3. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1114	41	3. TRZIN	1227,6	40	3. JURŠINCI	1099	40
4. BREŽICE	1114	36	4. Š. KOVAČA TURNIŠČE	1224,4	26	4. GORJANCI	1088	36
5. DUŠANA POZENELA RECICA 1114		44	5. KOVINAR ORMOŽ	1223,5	36	5. VREMŠČICA	1080	22
6. GROSUPLJE	1104	28	6. I. POH. BATALJON RUŠE	1222,5	31	6. POSTOJNA	1071	28
7. KOVINAR ORMOŽ	1098	12	7. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1221,1	14	7. MROŽ VELENJE	1070	25
8. ŠKOFJA LOKA	1086	24	8. TRIGLAV JAVORNIK K.B.	1216,5	25	8. LIBOJE	1050	15
9. KAMNIK	1083	19	9. ČRENŠOVCI	1204,4	13	9. KIDRIČEVO	1049	23
10. Š. KOVAČA TURNIŠČE	1073	12	10.	POSTOJNA 11.	K. FLISARJA TIŠINA 12.	KAMNIK	1199,1 1189,4 796,0	7 14 21	10. GORENJA VAS	1046	13
11. DOMŽALE	1066	9				11. 1956 TRBOVLJE	1042	12
12. OLIMPIJA	1055	13				12. CELJSKA ČETA MALA B.	1006	6
Posamični rezultati strelcev:						Posamični rezultati strelcev:		
1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (389)		56 (10.)	Posamični rezultati strelcev:		90 (2.)	1. Jože Čeper, Vremščica	(382)	76 (5.)
2. Klemen Tomaševič, Železniki (372)		97 (1.)	1. Živa Dvoršak, Olimpija	(417,6)		2. Mario Hološ, Trzin	(380)	108 (1.)
3. Sašo Stojak, Ptuj	(379)	95 (2.)	2. Klavdija Jerovšek, Gros.	(417,0)	81 (4.)	3. Ludvik Pšajd, Juršinci	(371)	96 (2.)
4. Peter Tkalec, D. Poženela	(378)	82 (3.)	3. Urška Hrašovec, Ruše	(410,6)	41 (14.)	4. Klemen Juvan, Sevnica	(371)	89 (4.)
5. A. Ciglarič, Miklavž	(375)	65 (5.)	4. Sonja Benčina, Olimpija	(416,3)	89 (3.)	5. Denis Bola Ujčič, Postojna	(369)	91 (3.)
7. Boštjan Simonič, Miklavž	(376)	72 (4.)	6. Jan Šumak, K. Ormož	(412,7)	46 (12.)	8. Mirko Moleh, Juršinci	(367)	55 (9.)
13. Majda Raušl, Ptuj	(370)	43 (13.)	8. Urška Kuharič, K. Ormož	(415,2)	92 (1.)	14. Niko Pšajd, Juršinci	(361)	42 (16.)
20. Simon Simonič, Miklavž	(366)	17 (27.)	11. Jan Kolenc, Grosuplje	(409,0)	77 (5.)	23. Matevž Mohorko, Kidričevo (353)		27 (19.)
21. Matija Potočnik, Ptuj	(366)	41 (15.)	30. Tadej Horvat, K. Ormož	(395,6)	1 (40.)	26. Mateja Levanič, Kidričevo (350)		17 (26.)
23. Žan Tomažič, K. Ormož	(364)	3 (37.)	Franc Pinter, Kamnik	(/)	61 (10.)	27. Bukšek Milan, Kidričevo	(346)	0 (43.)
35. Rok Tomažič, K. Ormož	(345)	0 (44.)	Petra Vernik, Kovinar Ormož	(/)	27 (19.)	Uroš Mohorko, Kidričevo	(/)	18 (24.)
števku ter za klubskim kolegom Simoničem (4.) zaostaja za 7 točk. Najboljši Ptujčan, Sašo Stojak je v finalu v boju za bronasto odličje premagal izkušenega Petra Tkalca (378), a izgubil dvoboj proti Klemnu Tomaševiču (372), ki se je kot osmouvrščeni za las uvrstil v finale, na koncu pa osvojil srebrno odličje ter prevzel vodstvo v skupnem seštevku pred Stojakom za dve točki (97:95). Tomaševiču je po odličnem streljanju v finalu dolgo kazalo tudi na končno zmago, a je bil v zadnjih štirih strelih Kevin Venta bolj zbran in natančen, prehitel je Tomaševiča za 1,7 kroga, in slavil prvo zmago v sezoni. V skupni razvrstitvi se je kljub dvema izostankoma zaradi nastopa v Bundesligi že povzpel do 10. mesta.
V finalu Kuharičeva in Šumak
V 1. A DL s puško si je suverena Olimpija priborila še tretjo zmago v sezoni, drugi so bili Grosupeljča-ni in tretji Trzinci. Ormoška ekipa Kovinarja je po dobrem začetku sezone (srebrni) še tretjič zapored ostala brez stopničk na 5. mestu ter v skupnem seštevku na četrtem mestu (36 točk) izgublja stik z najboljšimi.
Med posamezniki je z odličnim streljanjem novo kvalifikacijsko zmago dosegla olimpijka Živa Dvoršak (417,6). Novo veliko premoč deklet proti fantom v 1. A DL s puško pa potrjujeta podatka, da so dekleta dosegla najboljših pet rezultatov v kvalifikacijah in imela šest od osmih finalistov. Med njimi je bila s petim rezultatom kvalifikacij tudi vodilna v skupnem seštevku, domača ormoška strelka Urška Kuharič (415,2). Na veliko veselje domačih strelcev se je v finale uvrstil tudi drugi Ormo-žan Jan Šumak, ki je s 412,7 kroga dosegel osebni rekord v sezoni in postavil šesti najboljši rezultat v kvalifikacijah. V finalu pa se Ormo-žana nista znašla najbolje, Kuhari-čeva je osvojila končno 8. mesto, a ji je uspelo ubraniti dve točki prednosti v skupnem seštevku 1. A DL s puško pred Živo Dvoršak. Slednja letos po uspehu v Trzinu in dveh zmagah v Rušah suvereno melje vse pred seboj in niza odlične dosežke, kar je zelo dobra popotnica pred letošnjim zimskim vrhuncem sezone - z EP v Gyoru na Madžarskem. Za mesto v dobri in zelo izenačeni slovenski ekipi samih odličnih strelk za EP pa se bori tudi Urška Kuharič. V finalu je Jan Šumak premagal klubsko kolegico in osvojil končno šesto
mesto. Živa Dvoršak je slavila še tretjo zaporedno zmago z odličnim rezultatom in izenačenjem slovenskega državnega rekorda z 251,0 kroga.
Bron za Juršince, Pšajd tretji
V 1. B DL s pištolo si je juršinska ekipa še četrtič v sezoni priborila tretje mesto in tokrat samo za dva kroga zaostala za zmago, ki je šla v Trzin. Po štirih tekmah se zdi, da je boj za napredovanje v 1. A DL s pištolo v letošnji sezoni za Juršince že izgubljen, saj se je njihov zaostanek za sevniško ekipo povečal na 11 točk, še šest več jih imajo Trzinci. Kidričani so tokrat vknjižili najslabši ekipni dosežek v sezoni (1046) in osvojili 9. mesto. Med posamezniki je z odličnim rezultatom 382 krogov zmagal mladi slovenski reprezentant Jože Čeper iz Vremščice, ki je za dva kroga premagal najboljšega trzinskega strelca Maria Hološa (380). Po zmagi na predhodnem turnirju in z drugimi stopničkami v sezoni si je bronasto odličje v Ormožu priboril juršinski strelec Ludvik Pšajd, ki ostaja drugi najboljši strelec v 1. B DL.
Simeon Gonc
Bowling • Podjetniška liga, zaključek
Odločalje zadnji met
V četrtek je v Bowling centru Ptuj potekal tradicionalni zaključek podjetniške lige - tekmovanje posameznikov in posameznic. Tokrat že 22. po vrsti.
Zaključni turnir je minil v odličnem
vzdušju in dobrih rezultatih, na koncu pa je postregel tudi z dramatično končnico. Za to sta v finalu poskrbela Boris Kurbus (posameznik z najvišjim povprečjem v rednem delu) in Borut Srečkovič iz ekipe Restavracija Pan (ena izmed najprijetnej-ših presenečenj lige). Srečkovič je imel
naslov praktično že v žepu, nato pa je z dvema »splitoma« ponudil priložnost tekmecu. Član ekipe Gostišče Iršič jo je izkoristil, a na kakšen način! Za naslov je moral zadeti »strike« v zadnjem metu in to mu je tudi uspelo ...
Dekleta so skozi celoten večer kazala odlične predstave, v finale pa sta se uvrstili Romana Čuček (posameznica z najvišjim povprečjem v sezoni) in Simona Kancler. Slednja v finalu ni popustila in se je kot novinka v ligi takoj zavihtela na vrh zaključnega turnirja.
Po zaključku je Robert Šegula v imenu organizatorjev lige podelil priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Ekipno se je prvič na vrh zavihtela ekipa SKEI Ptuj, 2. mesto je osvojila ekipa VGP Drava, tretje pa Spirala. Posebno omembo si zaslužijo ekipe SKEI Ptuj, Restavracija Pan in Tiskarna Ekart, ki so letos pokazale največji napredek. V letošnji sezoni sta sicer tekmovali dve novinki, ekipi Had Mont in Center poslovanja (nova je bila tudi ekipa Spirala, a s starimi znanci iz prejšnjih sezon).
Tekmovanje posameznikov:
1.	Boris Kurbus (Gostišče Iršič)
2.	Borut Srečkovič (Restavracija Pan)
3.	Gregor Miložič (Spirala)
4.	Andrej Trunk (Tames)
Posameznice:
1.	Simona Kancler (Center Poslovanja)
2.	Romana Čuček (Bowling center Ptuj)
3.	Simona Vajda (Tiskarna Ekart)
4.	Monika Kolarič (Radio-Tednik)
JM
Foto: CrtomirGoznik
Najboljši igralci in igralke zaključnega turnirja posameznikov.
Foto: Črtomir Goznik
Najboljše ekipe 22. izvedbe ptujske podjetniške lige: 1. SKEI Ptuj (v sredini), 2. VGP Drava (levo) in 3. Spirala
18 Štajerski
Naše prireditve, Podravje
torek • 23. januarja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Raubarji
Veliko klavirske harmonike in narečnih skladb
Ansambel Raubarji je nastal sredi leta 2014, ko so trije člani nekdanje zasedbe Jocbend medse povabili harmonikarja Blaža Jenkoleta. Ime Raubarji so si nadeli po uspešni skladbi Jocbenda (Raubar njenga srca). Člani so: Blaž Jenko le (diatonicna in klavirska harmonika, klaviature, vokal), Miha Križnar (kitara, vokal), Miha Gabrsek (bobni, vokal) in Andrej Gabrsek (kontrabas, bas kitara, bariton, vokal. Sedež imajo v Poljanah pri Sko-jji Loki.
"Preigravamo narodno-zabavne skladbe iz različnih obdobij, ročk, jugorock, dalmatinske skladbe, slovenske evergreene in popevke, lotimo se tudi kakšne pop uspešnice. Svojo prvo zgoščenko bomo predstavili 26. januarja na koncertu v športni dvorani v Poljanah. Avtor večine melodij in aranžmajev je naš harmonikar Blaž Jenkole, nekaj melodij je napisal Jožef Vidergar, z njim smo sodelovali v zasedbi Jocbend, besedila pa so delo Davida Moho-
izvajanja. Hkrati pa so festivali ob morebitnem uspehu ansambla tudi dobra promocija, "je v imenu ansambla Raubarji povedal Miha Križnar. Prepričan je, da so za uspeh vsakega ansambla pomembni pristno veselje do domače glasbe, dobri glasbeniki in nenehna skrb
za kakovostno rast, saj se na sceni lahko dolgoročno obdržijo le kakovostni ansambli "Če je že v začetku prisotna le misel na zaslužek in podobno, to ni prava popotnica za naprej, kar se po navadi hitro pokaže." Po predstavitvi prve zgoščenke in koncertu si bodo
oz.
malo oddahnili. Zatem se bodo v glavnem posvetili pripravam izpopolnitvi repertoarja za no sezona igranja, ki bo kar naporna. Morda se bodo udeležili tudi katerega od festivalov naro-dno-zabavne glasbe.
MG
riča in Igorja Pirkoviča. Za naše uspešnice štejemo skladbe, kot so: Čez polanske griče, Ke se parjatli ukop naberema, Ti si moj cvet. Morda se še najbolj razlikujemo od preostalih ansamblov v tem, da kot trio instrumentalna zasedba ogromno posegamo po klavirski harmoniki, in po tem, da imamo kar lep del skladb v narečnem jeziku. Nastopamo po Sloveniji,
občasno smuknemo tudi čez mejo v Avstrijo. Velik del igranja predstavljajo poroke, veliko je tudi veselic, vmes pa padejo še kakšna praznovanja okroglih obletnic in razna presenečenja. Raubarji se načelom udeležimo vsaj enega festivala na leto. Menim, da ansambli festivale potrebujejo, saj jih naprej spodbudijo k ustvarjanju skladb in tudi dvigu ravni
Večer slovenske glasbe ♦ Glasbeni gost ♦ Nagrade LUKA in PEPI svetujeta in modrujeta
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1995
V	Ptuju so začeli delovati okrožno in okrajno sodišče, oddelek delovnega in socialnega sodišča Maribor ter okrožno državno tožilstvo.
Največja slovenska pustna prireditev se počasi spreminja v koncert: iz folklorne prerašča v zabavno-karne-valsko z 10-dnevnim dogajanjem. Začel se je postopek za preoblikovanje Kmetijskega kombinata v delniško družbo. Na območju ptujske in sosednjih občin je že 6477 registrirano brezposelnih ljudi. Najboljša športnika za leto 1994 sta postala Anita Liči-na in Mirko Vindiš.
V	Termah Ptuj v 20. letu delovanja načrtujejo novo fizioterapijo za 320 milijonov tolarjev, termalno riviero v pokritem delu in kot prvo zdravilišče v Sloveniji še valovalno napravo v rekreacijskem bazenu. V novi občini Destrnik-Trnovska vas imajo precej težav tudi glede začasnih delovnih prostorov v Trnovski vasi. Sicer pa je zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, ki je ustanovil 147 občin, med njimi 11 mestnih, povzročil veliko nezadovoljstva in kritike v celi državi. Za samostojno občino si prizadevajo tudi Hajdinčani. Po treh letih velikih težav se TVI Maj-šperk, ki je bila leta 1992 zaradi zadolžitve in izgub tik pred stečajem, spet obetajo boljši. Perutnina Ptuj je ob 90-letnici po uspešni sanaciji znova med najboljšimi slovenskimi podjetji. Uspešno delajo tudi v blagovno-trgo-vinskem centru Ptuj, kjer so v celem letu ocarinili že več tisoč vozil. Februarja so ptujski peki spekli čez 200.000 krofov. V Ptuju je bilo ustanovljeno Društvo umetnikov in ustvarjalcev, ki ga vodi Ivan Brač. Zaradi napeljave plina in celotne obnove so za promet
ponovno zaprli Slovenski trg, Murko-vo ulico in del Prešernove, tako bo 90 dni, dokler dela ne bodo končana. V Vitomarcih so proslavili stoletje iger.
V	Lenartu pa ne vedo, kaj bi s kulturnimi domovi. Ker občina ni imela dovolj denarja za vzdrževanje, je nekatere prostore oddala v najem podjetnikom, s čimer je sicer omogočila uspešen začetek marsikateremu podjetniku, zavrla pa delo društev. Po več kot 50 letih je Ptuj dobil prvo notarko - Marijo Škovrlj. Stavkajočim delavkam ptujskega podjetja Lagoteks so lastniki delavske knjižice poslali kar po pošti. Komisija državnega sveta za regionalni razvoj je sprejela pobudo državnega svetnika Branka Brumna, da se v Ptuju ustanovi davčni urad, kar je tudi zahteva MO Ptuj. Sodobna telovadnica v OŠ Videm je še vedno neuporabna, kdo bo plačal pet milijonov tolarjev za tretje polaganje parketa? Ptujski železničarji se preusmerjajo v proizvodnjo prikolic za motorni vlak. Kmetijski kombinat Ptuj je na MO Ptuj prenesel nepremičnine - kulturne objekte, na katerih je imel doslej pravico uporabe. Dan pred Jožefovim je Slovenska Bistrica dobila svojo radijsko postajo na frekvenci 91,5 MHz lastnikov Aleksandra Hrena in Branka Kocjančiča.
V	okviru lastninskega preoblikovanja podjetja Jeruzalem bodo nastale tri delniške družbe.
Nestrokovni posegi v arhitekturno dediščino pri gradnji plinovoda
Doslej so bivše mestne KS praznovale svoj praznik 8. maja, bivša cela obči-
15. februarja so u ptujski Mestni hiši podpisali pogodbo o gradnji ptujskega podvoza, ki se bo zaradi pomanjkanja denarja začela spomladi prihodnje leto. Zaradi te gradnje so porušili tudi nekdanjo bencinsko črpalko nasproti minoritskega samostana.
Za ponarejena spričevala od 1500 do 2500 mark

Ena zadnjih ptujski afer je v zvezi s ponarejenimi spričevali, ki naj bi jih ptujski in bližnji samostojni podjetniki posamezniki kupovali na veliko za 1500 do 2500 nemških mark. Novi obrtni zakon določa minimalno stopnjo izobrazbe, ki jo mora izpolnjevati, kdor želi dobiti obrtno dovoljenje. Ko nekdo nima izobrazbe oz. ne izpolnjuje nekaterih pogojev za opravljanje dejavnosti, se začne lov za ustreznimi dokumenti; ki je za nekatere v „nakupu". Bolj ali manj so poznana imena prodajalcev, ki so Ptujčani, le vrh ostaja za zdaj skrit. Ker je preiskava v polnem n teku, organi pregona o podrobnostih ne želijo govoriti.
na pa 8. avgusta. Kljub pozivu vsem strankam, da pripravijo predloge o bodočem prazniku MO, se ni odzvala nobena, razen poslanska skupina SKD, ki je predlagala 24. april - Jur-jevo. Kot je znano je bil sv. Jurij zaščitnik Ptuja. Njihov predlog je močno razburil mestne svetnike in občane, ker da Jurjevo s slovenstvom nima nič skupnega. Na Viktorinovem večeru so z besedo in sliko poskušali predstaviti sakralno bogastvo, obnovitvena dela na zgodnjegotskem prezbiteri-ju ter želje in možnosti za ponovno postavitev minoritske cerkve. Zgodovinski arhiv Ptuj je svojo 40-letnico proslavil delovno. Aprila je vlada RS Ptujčana Petra Vesenjaka imenovala za državnega sekretarja v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kar je hkrati tudi priznanje za ptujske dosežke na področju turizma v zadnjih letih. Zeleni Ptuja so opozorili na vse pogostejše prekoračitve vsebnosti nitratov v pitni vodi iz črpališča v Skor-bi in na vse bolj onesnaženo Ptujsko jezero.
Prenova stavbe je hkrati najboljša priložnost za njeno uničenje, je pred časom dejal neki nemški zgodovinar in ravno to se na žalost dogaja ob
letošnjih delih v Ptuju, pri gradnji plinskega omrežja na Slovenskem trgu, kjer se izničujejo arhitektonske kvalitete stavb. Nasvete zgodovinarjev pri tem ni nihče upošteval, če bo šlo tako naprej, bo sicer - mesto muzej - ostalo brez mnogih hiš, s katerimi bi se lahko hvalilo. V Novi vasi pri Ptuju celotna kapucinska provinca gradi novo cerkev v čast sv. Leopoldu Mandicu, ki je zadnjo novo cerkev postavila pred skoraj 300 leti v Škofji Loki. Ptujčani bodo tudi z elaboratom poskušali prepričati republiško gospodarsko zbornico, da si območje nekdanje ptujske občine, Ormoža in Ljutomera zasluži območno gospodarsko zbornico, ker z delom območne gospodarske zbornice Maribor niso zadovoljni. V Ptuju naj bi ustanovili tudi izpostavo znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Radio.doc Ptujčana Mirana Zupaniča -slovenski film leta
Hajdinčanka Marija Furek je 2. maja praznovala 104. rojstni dan. Ptujčani so si lahko premierno ogledali film
Radio.doc režiserja in scenarista Ptujčana Mirana Zupaniča, ki so ga na slovenskem filmskem maratonu v Portorožu proglasili za slovenski film leta. V MO Ptuj so se odločili, da bodo najemnika za grajsko restavracijo poiskali s pomočjo GIZ-a Poetovio Vivat. Na Mariborski cesti v Ptuju so odprli novo pošto in telefonsko centralo, ki s svojo nevsakdanjo podobo že nekaj časa buri duhove. Andreja Razlag, dijakinja ptujske gimnazije, je postala druga mladinka sveta v kegljanju. V Ptuju primanjkuje neprofitnih stanovanj, za 32 stanovanj letos vse-ljivih stanovanj, je prispelo kar 188 prošenj. Po novi teritorialni ureditvi bo Ptuj po novem imel pet mestnih četrti (Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg) in štiri primestne četrti (Markovci, Grajena, Rogoznica in Hajdina). Ptuj naj bi imel v Brstju eno najsodobnejših odlagališč odpadkov, je pokazal strokovni ogled predstavnikov 20 slovenskih občin in predstavnikov stroke.
V	Ptuju so se 11. avgusta srečali turistični delavci Slovenije, ki so ob tej priložnosti spoznali ptujsko turistično ponudbo in ponudbo ptujskega zaledja. Ptuj je ponovno izgubil, mesto je odpovedalo 11. svetovno srečanje ljubiteljev Citroenovih vozil. Novo preobleko je dobil 165 let star Pinčarjev mlin ob Studenčnici. Novo ustanovljena občina Juršinci je prva v Sloveniji po spremembi lokalne samouprave razvila svojo zastavo in grb.
V	lenarški tovarni bovdenov in plastike TBP bodo razširili proizvodnjo in povečali zaposlenost. Mednarodnega srečanja motoristov v Moškanjcih se je udeležilo okrog 1000 motoristov iz vse Evrope. 26. festival domače zabavne glasbe je zaradi slabe vremenske napovedi oba dni potekal v dvorani Srednješolskega centra. Toliko najboljših zlatih in srebrnih ansamblov v Ptuju doslej še ni bilo. V nočnem požaru v vinarskem muzeju prostem na Bakhovem trgu v Ptuju 5. septembra je požar uničil ostrešje kmečke hiše, premični predmeti pa so ostali nepoškodovani. Nekdanji delavci Čevljarstva Kidričevo so za več tednov zasedli prostore podjetja. Pri zahtevi, da se razišče, ali je v.d. direktorica podjetje namerno peljala v stečaj, bodo vztrajali do konca.
Študenti arhitekture iskali rešitve za povezavo mesta z reko
Za novo fasado ptujske mestne hiše je mestni proračun poravnal račun v višini sedmih milijonov tolarjev. Na njeno fasado so vrnili kipa sv. Vikto-
rina in cesarja Trajana, ki sta bila z nje odstranjena v letih po II. svetovni vojni, po zaslugi delavcev muzeja pa nista bila uničena. Del zemljišča ob nekdanjem vojaškem skladišču ob Potrčevi cesti v Ptuju so preuredili v začasno parkirišče, na enem delu pa še vedno potekajo arheološka izkopavanja. Ptujska kreatorka Barbara Pla-vec je oblekla letošnje finalistke izbora za mis Slovenije 1995, ki je potekal v Ptuju. Krona najlepše je pripadla Teja Boškin iz Kopra, ki se je z oblekami ptujske kreatorke predstavila tudi na svetovnem izboru za mis sveta v Sun Sityju.
Petdeset študentov arhitekture in krajinske arhitekture iz vse Evrope se je v okviru strokovnega srečanja v Ptuju ukvarjalo s problematiko urbanističnega oblikovanja prostora ob reki Dravi v Ptuju, obenem pa tudi povezovanja starega in novega dela mesta, da bi z idejnimi rešitvami prispevali k boljši povezavi reke z mestom. Tako med drugim študentje arhitekture ponujajo mestu v razmislek postavitev novega mostu zunaj mesta, zelo pa bi mu koristil tudi most, ki bi ga postavili tam, kjer je nekoč že bil, pri restavraciji Ribič, namenjen pa bi bil pešcem in kolesarjem. Oktobra se je pričela gradnja prizidka s telovadnici pri OŠ Hajdina, ki bo stala 207 milijonov tolarjev. Prizidek k šoli gradijo tudi v Ivanjkovcih. Na festivalu radijskih postaj Slovenija je Vroča linija Radia Ptuj osvojila prvo mesto, skupaj z Murskim valom. Nekdanji bistriški hotel Planina so preuredili v poslovno-trgovski center. Zavod Radio-Tednik Ptuj se je preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. V Ptuju so odprli projektno pisarno Ptuj-zdravo mesto, ki predstavlja pomemben korak pri nadaljnjem uresničevanju vizije Ptuja kot zdravega mesta in hkrati tudi slovenskih mest, ki sestavljajo mrežo zdravih mest Slovenije. V Ptuj bodo pripeljali lisice in pajka, ker prometnemu neredu ni videti konca. Ob koncu leta je Ptuj slavil še četrtič zapored, na tekmovanju TZ Slovenije o urejenosti krajev je ponovno zmagal v kategoriji turističnih krajev. Prvo mesto je pripadlo tudi Mercatorjevi Blagovnici na Novem trgu v Ptuju v kategoriji med blagovnicami, vojašnica Ptuj pa je bila prva med manjšimi vojašnicami. Ptujski svetniki so izglasovali izdajo časopisa Ptujčana, da bo javnost bolje informirana o delu organov občine, občinske uprave, političnih strank in podobno ter potrdili profesionalizacijo gledališča. O datumu občinskega praznika pa bodo Ptujčani odločali na referendumu.
Pripravila: MG

torek • 30. januarja 2018
Šport, rekreacija
Kaj bomo danes jedli
Štajerski TEDNIK 19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
ohrovtova	golaž, testenine,	zelenjavna juha,	korenčkova kremna	juha, rižota s	kostna juha, puranji	juha, srčki v omaki,
enolončnica,	solata, sadje	svinjska pečenka,	juha, ocvrti sir,	piščancem in	zrezek v čebulni	široki rezanci, radič v
polnozrnat kruh, rižev		pražen krompir,	francoska solata,	zelenjavo, endivija,	omaki, pire krompir,	solati, puding
narastek		ohrovt v solati, kompot	jabolčni zavitek	sladica	motovilec, krofi	
Ohrovtova enolončnica
Sestavine: 1 manjša glavica ohrovta (ali 1/2 velike), 1 čebula, 2-3 stroki česna, 1 rdeč korenček, 1 rumen korenček, malo gomoljne zelene, 30 dag svinjskega ali govejega mesa, 2 krompirja, sol, poper, 1 žlica moke, 1 žlička rdeče mlete paprike, 1 žlička paradižnikove mezge.
Glavico ohrovta razlistamo, odrežemo trše kocene in liste narežemo na kockice. V osoljeni vodi kuhamo približno 10 minut. Na maščobi prepražimo manjšo čebulo, dodamo svinjsko ali goveje meso, narezano na kockice ter na grobo nasekljan česen. Ob mešanju dobro prepražimo. Dodamo korenje in zeleno, narezano na kockice, premešamo in kratko pražimo. Solimo in popramo ter podlijemo z vodo. Kuhamo približno 15 minut. Dodamo ohrovt in dolijemo toliko vode, da je jed pokrita. Krompir narežemo na drobno, dodamo enolončnici in počasi kuhamo (približno 3/4 ure). Jedi lahko dodamo prežganje ali samo podmet - v hladni vodi zmešamo žlico moke, žličko rdeče mlete paprike in žličko paradižnika. Pustimo še malo prevreti. Namesto svežega mesa lahko uporabimo kuhano govedino iz nedeljske juhe (ali pa imamo brezmesni dan).
Ohrovt v solati
. - * r
* V . x >• »
«ÍX F" u. T >., V ■ f: - ■
v. >
- ™
* . ' Y- ¿V.: > - a L* * ■ JNT IF^T
L. -	*	- *
?.• .i
-„L,. -- •'
Sestavine: 1/2 glave ohrovta, pločevinka fižola, pol korenčka, česen, sol, kis, bučno olje, poper.
Ohrovtova glava je ponavadi prevelika za enkratno porabo. Tudi nam je po dušenem ohrovtu z govedino (recept si lahko preberete tu zraven) ostalo pol glave. In da ga ne bi dvakrat dušili, smo se odločili za oh-rovtovo solato. Ohrovtove liste operemo, jim izrežemo osrednjo tršo žilo, zvijemo v rolico in narežemo na rezance. Na hitro jih prevremo slabih 5 minut. Odlijemo vodo in ohladimo. Primešamo fižol iz pločevinke in na drobno nariban korenček. Solimo, zabelimo s kisom, oljem in sesekljanim česnom ter po želji potresemo s poprom.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Primerna Velikost sadik Za presajanje
Prsti že srbijo
Januar se je že prevesil v drugo polovico in prepričana sem, da imate mnogi oknih in v zimskih vrtovih. Upam, da med setvami še ni paradižnika.
ze
posejano kaj na svojih
Mnogi menijo, da je dobra sadika velika sadika. Pa to sploh ni res. V življenjskem krogu rastlin se različni deli rastlin razvijajo vsak v svojem času. Zagotovo je pikirati in presajati najbolje takrat, ko rastlini intenzivno rastejo korenine. Prvič se prične korenina intenzivno razraščati v času, ko se med polno razvitimi kličnimi listi pokaže prvi pravi list. Takrat je korist pikiranje največja, stres za rastlino zaradi tega posega pa najnižji. Vse, kar je kasneje, je sicer še vedno priporočljivo, a korist je manjša.
Drugi del razraščanja koreninskega sistema pa je, ko rastlina razvije dovolj listne mase. To pa je pri različni rastlinah različno. Takrat presajanje povzroča najmanj stresa za rastline; ni res, kar mnogi pravijo, da presajanje rastlin s koreninski grudo (lončkom) ne povzroča stresa. Seveda ga, če presajamo nepravilno, v nepravem času, v mrzlo zemljo in seveda, večje so rastline, večji je tudi stres. Zaradi tega pogosto odpadajo prvi plodovi, tudi cvetenje se lahko zakasni ali pa sploh izpade. Zato prehitro
presajanje ali presajanje prevelikih rastlin ne prinaša zgodnejšega pridelka.
Kako se torej odločamo za termine setve? Najprej razmislite, kdaj boste sadike presajali na stalno mesto. Potem poglejte, koliko časa potrebujete od setve do sadike. Na okenskih policah gre zadeva navadno hitreje (7-10 dni), v neogrevanih rastlinjakih pa seveda počasneje. Potem opravite preprost izračun. Kot vidite v spodnjih tabelah, je za setev paradižnika še absolutno prezgodaj, seveda tudi
Kdaj presajamo in koliko časa mine od setve do primerno velike sadike
Rastlina	Presajanje v neogrevan rastlinjak		
Feferoni	Sredina aprila	Sredina do konec maja	90-110 dni
Čili	Sredina aprila	Sredina do konec maja	100-120 dni
Paprika	Začetek aprila	Konec maja	8-90 dni
Jajčevec ali melancan	Konec aprila	Konec maja	70-90 dni
Paradižnik	Sreda aprila	Prvi teden maja ali kasneje	60-70 dni
Kumare	Konec marca	Sreda aprila	20-25 dni
Buče, bučke	Začetek aprila	Sreda aprila	25-28 dni
Lubenic, melone	Konec aprila	Konec maja	35-45 dni
Letna solata	januar	Konec marca	30-35 dni
Grah	januar	Marec	25 dni
Bob	januar	marec	30 dni
Listnati peteršilj	februar	marec	90 dni
Por, čebula	januar	marec	45-55 dni
kumar, bučk, lubenic in melon še ne sejemo, sejemo pa lahko že solato, bob, grah, zeleno, peteršilj ... Še hiter nasvet, izberite kakovostne substrate za setev. Tisti z razprodaj niso primerni. Substrat pred setvijo postavite vsaj za nekaj
Vrsta vrtnine | Štev	ilo listov ob presa	janju | Višina sadike v cm
Paprika, čili, feferoni	6-8	16-18
Jajčevec	6-8	16-18
Kumare	2-3	10-12
Bučke	2-3	10-12
Melone	3-4	10-12
Lubenice	4-5	15-18
Paradižnik	6-8	12-14
Solata	4-5	4-5
Grah, bob	2-3	8-12
Zelena, peteršilj	3 - 5	8-10
Por, čebula	5	8-10
ur ali čez noč v topel prostor, da se ogreje. Tudi po setvi postavite posejane setvene plošče v tople, podnevi in ponoči enakomerno ogrevane prostore. Šele po vzniku
naj gredo na okenske police, pri prvem pravem listu pa v neogre-van rastlinjak (solata, peteršilj, por, čebula . ) ali ogrevan rastlinjak (plodovke).
Foto: CrtomirGoznik
20 Štajerski
Naše prireditve, Podravje
torek • 23. januarja 2018
M6DIR¡24
Ponudba na slovenskih smučiščih
Z Lucijo Gubenšek do sanjske preobrazbe
Se izposoja smuči splača ali ne?	Ženske, prijavite se!
Smučarska sezona se je res že začela, toda glavni smučarski dnevi šele prihajajo. Če nimate	Spomladi bomo lahko spremljali prave sanjske preobrazbe. Z oddajo Projekt Diva bo vodite-
opreme ali pa bi zgolj radi preizkusili, koliko smučarskega znanja ste prenesli iz preteklih zim,	ljica Lucija Gubenšek namreč ženskam omogočila, da resnično zasijejo in se vidijo takšne, kot
je gotovo najbolje, da si opremo izposodite na smučišču.	so si vedno želele biti.
V Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili, kakšna je možnost izbire smuči in ostale smučarske opreme na slovenskih smučiščih. V ocenjevanje je bilo vključenih sedem slovenskih smučarskih središč, ki stojijo ob smučiščih. Preverili so gostoljubnost zaposlenih, ponudbo in tudi cene. Se torej izplača izposoja ali je bolje, da imate svojo opremo?
Odnos osebja zelo dober
Preden je bila pod drobnogledom smučarska oprema, so v ZPS preverili tudi odnos osebja, ki skrbi za predajo opreme. Bili so prijazni in ustrežljivi v vseh obiskanih izposojevalnicah.
Svoj posel obvladajo, prav tako se dobro znajdejo v gneči, ko je treba naenkrat postreči več obiskovalcev. Občutiti je, da osebje svoje delo opravlja z veseljem in zagnanostjo, rado tudi pomaga, kadar je treba zapeti kakšne čevlje ali zamenjati opremo. Izbira smuči je pestra, izbira smučarskih čevljev pa je zelo omejena. Še posebej za tiste, ki si želijo ob vrhunskih smučeh izposoditi tudi več kot povprečne smučarske čevlje.
Foto: Media 24
Cene izposoje
Preverili so tudi cene izposoje smuči oziroma opreme, česar pa niso upoštevali v skupni oceni smučišč in ponudbe. Med posameznimi izposojevalnicami so razlike v ceni izposoje smuči manjše, kot so razlike med standardnim in višjim razredom smuči znotraj poslovalnice. Za en dan izposoje smuči za odrasle boste tako odšteli med 14 in 17,50 evra oziroma do 25 evrov za smuči višjega razreda.
Hramba opreme čez noč
Le na Soriški planini, Rogli in Krvavcu ponujajo možnost brezplačnega shranjevanja izposojene opreme čez noč, za kar je sicer treba plačati na Mariborskem Pohorju in Voglu ter v Intersportu Bernik v Kranjski Gori.
Večje so razlike pri izposoji celotne opreme, saj vas bodo smučarski čevlji in palice dodatno stali med 4 in 15 evrov na dan. Izposojevalnice na Voglu, Soriški planini in Cerknem so organizirane bolj domačno, kar pa včasih pomeni, da pri kakšni malenkosti tudi niso najbolj optimalne. Na drugi strani so tiste pod Mariborskim Pohorjem, na Rogli in Krvavcu ter v Kranjski Gori, ki so že zelo podobne večjim izposojevalnicam v tujini, zato na prvi pogled delujejo bolj industrijsko, a je tudi v njih osebje prijazno, ustrežljivo in domačno.
Z. F.
Pomlad bo na Planet TV bogatejša tudi za oddajo Projekt Diva, v kateri bodo dvanajstim ženskam z zanimivo življenjsko zgodbo omogočili sanjsko stilsko preobrazbo. Voditeljica Lucija Gubenšek bo skupaj s kreativno ekipo vrhunskih strokovnjakov izbrankam dala priložnost, da zasijejo kot še nikoli poprej in se prelevijo v tisto različico sebe, ki ji do zdaj niso uspele dati priložnosti. Projekt Diva jim bo pomagal, da se prvič v življenju vidijo takšne, kot so si vedno želele biti. V vsaki oddaji bomo spoznali zgodbo in skrito željo ene izbranke, pri uresničitvi pa ji bo pomagala kreativna ekipa. Ali jim bo uspelo s svojim delom presenetiti in navdušiti, bo jasno ob koncu oddaje. Jim bo ljubečo mamo treh otrok uspelo spremeniti v filmsko divo, požrtvovalno sodelavko v pop zvezdnico in sramežljivo sestrico v maturantko s sanjsko obleko? Oddaja bo poleg presenetljivih preobrazb postregla z marsikaterim zanimivim nasvetom priznanih strokovnjakov, ki ga bodo lahko gledalci uporabili tudi sami. Prijave na Planet TV so že odprte, iščejo pa predvsem ženske, ki v vrtincu vsakdanjega življenja pozabljajo na prvo mesto postaviti sebe.
N.S.
Foto: media24
Poleg Lucije, ki bo v oddaji nastopila v vlogi voditeljice in kreativne vodje, bodo pomagali še umetnik ličenja Empera3z, frizerka Asja Kajtazouič in modni fotograf Miran Juršič.
ŽIVILA ZA ZDRAVJE
»La
MILLER
AZIJSKA KAU VELIKANKA
AKTUALEN SLOE
OBLAČENJA
OBLAČENJA NEČEDNA ¡ADÍVA
VODITELJ GRKOV V VOJNI STROJO
lENA. PARTNERKA
FRANCOSKI KQRE0GHAF (CHARLES LOUIS)

RAVNANJA
PODROČJE ¡J STVAR-
RDiČA BARVA IGRALNIH KART
USTAVNI PRAVNIK TEKSEK
IZJAV«,
KI IMA KRATKE NOCE
je v redu izbira, vendar ni razloga za strah pred rdečim mesom. Maščoba v rdečem mesu vsebuje hormon, imenovan holeci-scokinin ali CCK, ki je delno odgovoren za sitost, kar je pomembno še zlasti, če pazite na svojo težo. Temno meso vsebuje mioglo-bin, prorein, ki dovaja kisik v mišične celice. Rdeče meso ima tudi več vitaminov skupine B kot belo meso, zaradi česar je s hranili bogar vir beljakovin. Študije so pokazale, da lahko tavrin, ki ga najdemo v pcmtničkah in bedrcih, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja pri ženskah in lahko tudi pomaga pri zaščiti pred diabetesom ter visokim krvnim tlakom.
Da se hlačne nogavice ne bodo več trgale
Najlonke v hladilnik
Hlačne nogavice so super. Malo manj super pa je to, da se zelo rade trgajo. Zato imamo ženske v torbici vedno dve stvari: nov par najlonk in brezbarvni lak za nohte.
Foto: Media 24
sobno temperaturo in počasi odtali-te. Nato jih osušite in uporabite. Na tak način boste preprečili, da bi se trgale.
P.L.
Zakaj? Če se vam hlačne nogavice strgajo na mestu, ki še ni vidno očem javnosti, potem na oba konca strganine nanesite nekaj brezbarvnega laka za nohte, počakajte par sekund, da se posuši in strganina se ne bo trgala dalje, lak jo bo ustavil. Največkrat pa se zgodi kar, da se hlačne nogavice strgajo po celotni dolžini, v tem primeru pa jih lahko le zavržete in oblečete rezervne iz torbice.
Kaj lahko storimo, da se hlačne nogavice ne bodo tako hitro strgale?
Ko boste kupili nove, jih vzemite iz škatlice, zmočite pod hladno vodo, dajte v plastično vrečko, zaprite in postavite v zamrzovalnik ali skrinjo. Tam jih pustite kar čez noč, da dobro zamrznejo. Zjutraj pa jih postavite na
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
DIDELOT, Charles-Louis - francoski baletni reformator. G!ZDA - star izraz za razkošje, sijaj, ZFIIN - grad rodbine Šubičev nad dolino Une
torek • 23. januarja 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se...
... da so nogometaši iz vroče Nigerije očitno talentirani tudi za športe v povsem drugačnih razmerah. Pa še reševalci jih z lahkoto najdejo, če slučajno omagajo ali se izgubijo na snežnih stezah...
Govori se...
... da si nekateri direktorji javnih zavodov zelo raztegljivo razlagajo pojem navzkrižja interesov. Tako je po njihovem mnenju v »navzkrižju interesov« zaposliti nečakinjo neke sodelavke (pa je ta zelo zelo daleč od vodilnega stolčka), ni pa v navzkrižju interesov, da si imenovan za ravnatelja tega istega zavoda takrat, ko je tvoja žena mestna funkcionarka. Ali da zaposliš sina župana, ki te je ustoličil za ravnatelja... V Ptuju je pač vedno aktualna tista Wildova satira 'Pomembno je imenovati se Ernest'. Pri čemer v mestu pač Ernesta zamenjajte s kakim »uglednim« ptujskim priimkom. ... da je zunanja politika zelo delikaten posel. In ko kak minister drugemu ministru ne-
Prireditvenik
kaj reče, je to treba razumeti v širšem kontekstu. Če recimo naš Karl reče hrvaški ministrski kolegici Mariji: »Kurc te gleda!«, je treba to razumeti kot: »O, Marija, danes imaš krasen kostimček. Poglej, tudi avstrijski ministrski predsednik Sebastian Kurz ne more odmakniti oči s tebe!« Mi, navadni seljaki, pa smo seveda pomislili na balkanskega kurza...
... da je eden večjih državnih problemov, podedovanih iz prejšnjih let, vračanje kreditov tistih državljanov, ki so se zakreditirali v švicarskih frankih. Ker jim očitno nesramni bančniki niso povedali, da bo treba denar vračati...
... daje v zvezi s temi krediti v švicarski valuti zanimivo dejstvo, da so jih ljudje vzeli, ker so menili, da bodo z odplače-
vanjem v frankih bolje prišli skozi, kot bi prišli z evrskim kreditom. A so se na svojo žalost ušteli. Če bi prišli bolje skozi - a bi potem potrkali na vrata slovenskih bank ali se oglasili pri finančni ministrici in vplačali del svojega »dobička« v dobrodelni namen? Ja, malo morgen. Zdaj pa, država: Pomagaj!!! Hilfe! Help! Au secur! Zasebni problem je naenkrat državna skrb!
Torek, 23. januar
09:00 Ptuj, Fitnes center Zdravo, dan odprtih vrat Fitnes
centra Zdravo, ob 9. in ob 11. uri 10:00 Stoperce, Dom krajanov, predavanje in delavnica
suhomesnih izdelkov 18:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Srečka Štajnbaherja Etiopija 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Bralna uprizoritev ob izidu romana Aleš Šteger: Neverend, prost vstop
Sreda, 24. januar
09:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, študijski krožek izdelovanje lutk in lutkovna predstava, mentorica Ljuba Fišer
19:00 Ptuj, Mestni kino, Pogovor z režiserjem Rokom Bičkom ob ogledu filma Družina
Četrtek, 25. januar
17:00 Furstova hiša, Krempljeva 1, Ptuj, Pozabljena megalit-
ska civilizacija - predavanje 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Zgodbe izginjajočih kultur, pogovor z novinarjem Arnejem Hodaličem in fotogra-finjo Katjo Bidovec
Mestni kino Ptuj
Sreda, 24. januar: 19:00 Pogovor ob filmu Družina, režiser Rok Biček.
Četrtek, 25. januar: 19:00 Najtemnejša ura. Petek, 26. januar: 16:00 Labirint: Zaton; 18:30 Potnik; 21:00 IFFR Live: Mess in Maud.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
y	a			1			S	
e			2					
			S			y		s
s			y			e		4
		4				s		
2		e			1			S
1		9			4			
					6			9
	4			7			6	3
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. do 29. januarja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
»Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z
namenom razdajamo.« William Cowper ***
»Če ima človek pomembno delo ter dovolj prostega časa in dohodkov, ki mu omogočajo, da ga pravilno opravlja, ima toliko sreče, kot je dobro za Adamovega
otroka.« RichardTawney
***
»Zapolniti uro - to je sreča; zapolniti uro, ne da bi pustili
špranjo za kesanje ali odobravanje.« Ralph Waldo Emerson ***
»Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov - majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali
nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon.« Samuel Coleridge ***
»Mislim, da... človeku ni dano doživetje sreče samo enkrat in potem nikoli več; v tebi se skriva in bo prišla tako zanesljivo kot smrt.. . « Isak Dinesen ■kick
»Ko bom to in to naredil, bom pa srečen. Ampak ta sreča se kar izmika. Če nisem srečen zdaj, ne bom srečen, k.0 bom ...« JanaRijauec
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	O
Bik	VV	©©	€	OOO
Dvojčka	VVV	©	€€	OOO
Rak	VV	©©©	€	O
Lev	VVV	©©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©	€€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	V	©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€	OO
Vodnar	VVV	©	€€€	o
Ribi	VVV	©©©		OO
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Leon Unuk, Osojnikova 26, 2250 Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. januarja 2018
■e.
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter
prihranite vse do 50 %!
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
*
Lepi spomini ne klečijo!
«oí i -j i :r«
Ml» nw t>JW ,
0 M rr Jlielk üii i. nlllM ¡illa* H)
Sta]
tjerski TEDH1K
89,8-98,2-104,3
PCTO BBJOADmtKOPtUfTJEVIMClMRTlU
• Za zdravo pitno vodo v Halozah
000001
Janez Novak
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
Mifan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor

S SEJf MHIIÍIÍ K as niu
varjanja
., ' Ja sistema!
. W.-W-W!—r
------- — rry L—i ^
SïâÈPSiSWM;—»i
iWflï" - - ■
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelj i prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
TRADICIONALNI KONCERT RADIA AKTUAL OB DNEVU ZENA
2. marec 2018 - DVORANA STOŽICE
2 0 18
PARNI VAL JAK
POP DESIGN | LANA JURČEVIČ | BORIS NOVKOVIC SREBRNA KRILA in VLADO KALEMBER
O
NAJCENEJŠE VSTOPNICE V PREDPRODAJI NA VOLJO SAMO DO 31.01.2018. PRODAJA VSTOPNIC: PETROL, POŠTA SLOVENIJE, EVENTIM
^^ RADIO
(f)(TUAL
3838898114427
petek • 26. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
AK©OJ©KA PONUDBA MESNOCA FONGUŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST.
Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150
DOMACEPECENICE k
4,35 €/KG
VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA!
I @mesnineFinGust
Z VAMI ZE OD LETA 1988!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 3410,
za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski 1	fEDN	rix
www.tednik.si		
i3stajerskitednik	* . Stajerskitednik	
2 GLASBO DO SRCA
Bodite tf Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 21*. uro na radiu Ptuj.
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu starosti po težki in dolgi bolezni zapustil naš dragi
Dušan Murko
IZ PODVINCEV
Pogreb bo v sredo, 24. 1. 2018, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču, žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za dragega pokojnika bo v torek ob 18. uri v vežici.
Njegovi najdražji
Mali oglasi
STORITVE
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši, pošle so ti moči, zaprl trudne si oči; čeprav potihoma si odšel in že spiš, z nami vedno še živiš.
V 83. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Janez Bombek
IZ SPUHLJE 81 A
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se mu še zadnjič poklonili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, nam izrekli vzpodbudne besede ter darovali cvetje in sveče.
Žena Neža, hči Marija z možem Zvonkom, vnuki Alen, Barbara z možem Aleksandrom, Blaž z Aljano, Nina s Sandijem, Klara
ter pravnuka Vid in Lan
www.radio-tednik.si
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
PRODAM 5 malih pujskov od 25 do 30 kg. Tel. 02 753 32 61.
PRODAMO traktor Newholland TD 80 D, cena po dogovoru. Telefon 041 368 579.
PRODAMO krmo v kockah in okroglih balah. Telefon 041 378 467.
PRODAM prašiče, mesni tip, v teži od 100 do 180 kg, po ceni 1,80 € po kg. Možnost dostave. Telefon 041 670 766.
PRODAMO koruzo, ječmen, pšenico z možnostjo dostave. Telefon 041 394 258.
Eno leto je minilo,
eno leto žalosti. Bolečini pa ni kraja, joj, kako to res boli. Ni vaju več tam,
kjer sta bili, sta pa vsepovsod, kjer smo mi.
SPOMIN

Kristina Ojsteršek
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU
Darja Bek
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
Umrli so
PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za občasni razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116.
V prijetnem lokalu v Lenartu - Pizzeria Agata - redno zaposlimo dekle/fanta v strežbi. Zaželene izkušnje. Tel. 041 687 605, pizzeria-agata.figa.si.
RAZNO
PRODAMO štedilnik za centralno kurjavo. Telefon 753 35 1 1 ali 041 288 581.
Terezija Mlakar, roj. Čižič, Repišče 20, roj. 1943 - umrla 10. januarja 2018; Rozona Širovnik, roj. Kos, Dol pri Stopercah 4, roj. 1942 -umrla 12. januarja 2018; Marija Habjanič, roj. Štumberger, Lešnica 17 a, roj. 1931 - umrla 14. januarja 2018; Matilda Šeruga, roj. Go-vedič, Ptuj, Arbajterjeva ul. 2, roj. 1923 - umrla 10. januarja 2018; Janez Bombek, Spuhlja 81 a, roj. 1935 - umrl 14. januarja 2018; Jožef Bombek, Mihovci pri Veliki Nedelji 70 a, roj. 1944 - umrl 13. januarja 2018; Terezija Lutz, roj. Šilak, Ptuj, Vičava 29, roj. 1951 -
umrla 12. januarja 2018; Igor Solina, Vičava 65, roj. 1956 - umrl 14. januarja 2018.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
08:00 Oddaja iz občine Deslmik 09:30 Gostilna pr' Francct' 10:30 Oddaja iz preteklosti i 2:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo
i 8:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Ljudski pevci v Trn. vasi 21 ;30 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
SIP
08:00 !8. Štajerska frajtonariea 10:00 Pekarna MisMas 11:05 Gostilna pr' France!' 12:30 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja i v občine Starše 20:00 20 let K D Dražcnci 21:30 18. Štajerska frajtonariea 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
08:00 Veseloigra: Gazda tote hiie sn ja/ 09:00 Ljudski pevei se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Zimska opravila na Polenšaku 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video Strani
program v živo tudi preko spfeta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA: info@siptv.5i
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Podravje • Črna policijska statistika ubojev in umorov
Leto 2017 bolj krvavo od nekaj prejšnjih
Minulo leto je bilo na območju Policijske uprave Maribor na področju najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo eno najbolj krvavih v zadnjem desetletju. Statistika namreč beleži pet umorov, kar je skoraj četrtina vseh v državi, ob tem pa še dva uboja ter tri poskuse umora. Leto prej so bili v Podravju trije umori.
Zanimiva je primerjava s PU Ljubljana, ki je največja v državi. Tam so lani zabeležili tri umore in tri uboje. Skupaj pa je bilo lani v celotni državi 22 umorov, kar je drugo največje število teh kaznivih dejanj od leta 2000.
Na PU Maribor kljub temu zatrjujejo, da se varnostne razmere niso bistveno poslabšale in da so številke okoli večletnega povprečja. Njihovi kriminalisti so vse primere že preiskali, nekateri so epilog že dočakali tudi na sodišču.
Znova so bili med vzroki za dejanja zlasti družinski obračuni, ljubosumje, psihične težave, nekaj je bilo tudi obračunov med brezdomci.
Januar: ustrelil 70-letno partnerko
Do prvega lanskega tragičnega primera v Mariboru je prišlo konec januarja, ko je 87-letni Ivan Gro-bin ponoči doma ustrelil 70-letno partnerko, nato pa si je življenje neuspešno skušal vzeti tudi sam. Zjutraj je z zadnjimi močmi poklical reševalce. Čeprav se je v sodnem postopku skušal sklicevati na to, da ga zaradi slabega zdravja ne more spremljati, ga je mariborsko sodišče julija obsodilo na 20 let zapora. Sodba še ni pravnomočna, saj jo je višje sodišče zaradi procesne napake razveljavilo.
April: z nožem nad mamo
Aprila je prišlo do še enega družinskega obračuna, v katerem se je 44-letna Dušanka Gluvic z nožem znesla nad svojo 75-letno materjo v njenem stanovanju v Mariboru. Obramba je skušala dokazati njene psihične težave zaradi uživanja drog, a ji izvedenec ni pripisal kakšne posebne psihične bolezni in s tem povezane morebitne bistveno zmanjšane prištevnosti. Decembra je bila nepravnomočno obsojena na eno najdaljših kazni v lanskem letu - 29 let zapora.
September: umoril
izvenzakonsko
partnerko
Najbolj krvava je bila jesen, ko je štajerska prestolnica v kratkem času doživela dva umora. Do prvega je prišlo konec septembra, ko je 35-letnik, ki je bil v preteklosti že obravnavan zaradi nasilja v družini, v stanovanju umoril deset let starejšo nekdanjo izvenzakonsko partnerko, ki ju je družila tudi odvisnost od drog. Dan po njeni smrti sta bila na tem naslovu policista, a sta ostala pred zaprtimi vrati, dva dni pozneje pa se je izkazalo, da je osumljeni v stanovanju skrival truplo. Do sojenja še ni prišlo.
Oktober: ustrelil ljubimca
Drzno maščevanje iz ljubosumja pa je do okrutnega strelskega pohoda pripeljalo Senada Softica, ki je v začetku oktobra sredi križišča na Titovi cesti izstopil iz avtomobila in ustrelil voznika v drugem avtomobilu, ki je čakal v križišču. Že prej nasilni Softic se je želel maščevati nekdanji ženi, ki ga je prijavila zaradi nasilja v družini in posedovanja večje količine orožja. Ker je ni
našel, se je znesel nad moškim, ki ga je sumil, da je njen ljubimec. Sof-tic je dejanje priznal, a se ni strinjal s predlaganimi 27 leti zapora, zato bo sodišče februarja pred izrekom sodbe zaslišalo nekaj prič.
December: zabodel obiskovalca
Sredi decembra je 75-letni Mariborčan po prepiru z nožem na svojem domu zabodel 30 let mlajšega moškega. Slednjega so pozneje sosedje našli mrtvega na dvorišču, kamor naj bi ga zvlekel osumljeni. Po ocenah kriminalistov je do dogodka prišlo iz koristoljubja, osumljeni na sojenje čaka v priporu.
Dva uboja zaradi alkohola in nesoglasij
Dvema lanskima ubojema so botrovali alkohol in skrhani medsebojni odnosi. Prvi se je zgodil junija na Ptuju, kjer naj bi se nad 65-letnikom po skupnem popivanju znesla Franc Vajda in Andrej Bagari. V Vajdovi hiši je bil tako hudo pretepen, da je poškodbam podlegel. Na ptujskem sodišču obtoženima sodijo zaradi uboja v sostorilstvu. Nihče od njiju krivde ne želi sprejeti na svoja ramena in za
Leto	I Umori	Uboji	Skupaj
2000	18	57	75
2001	12	49	61
2002	13	65	78
2003	11	46	57
2004	13	63	76
2005	8	58	66
2006	7	69	76
2007	8	39	47
2008	5	25	30
2009	16	35	51
2010	15	26	41
2011	18	32	50
2012	19	25	44
2013	15	25	40
2014	15	18	33
2015	25	21	46
2016	13	13	26
2017	22	26	48
smrt krivita drug drugega. Avgusta je 60-letni Vinko Ribič v Zgornji Vo-ličini povzročil smrt tri leta mlajšega brata. Primer je bil zapleten, saj je sprva kazalo na samomor, a je kriminalistična preiskava razkrila, da je 57-letnik umrl nasilne smrti. Zabodel ga je starejši brat, ki je tik pred koncem leta priznal krivdo. Sodišče mu je glede na številne olajševalne okoliščine, posebej nasilno naravo brata, izreklo pet let zapora.
Trije poskusi umorov na srečo brez mrtvih
Trije nasilni obračuni so se na srečo žrtev zaključili manj krvavo. Najbolj je odmevalo strelsko divjanje Matjaža Ferliča po mariborskih cestah, ko je iz ljubosumja marca lani skušal ustaviti 37-letnega Bi-stričana. Slednji je pred njim bežal skupaj s Ferličevo partnerico in njunim mladoletnim otrokom, a se mu je šele po dveh klicih na 113 uspelo zateči na policijsko postajo. Pred tem ga je Ferlič v streljanju med vožnjo lažje poškodoval. Sojenje je tik pred razpletom, pričal bo še izvedenec psihiatrične stroke.
Junija so policisti prijeli 29-letne-ga Mariborčana, ki je na dvorišču
Vir: Generalna policijska uprava
* Podatki za leto 2017 so začasni oz. informativne narave.
V	Sloveniji lani več umorov od dolgoletnega povprečja
V	Slovenijije bilo lani po začasnih podatkih policije 22 umorov, kar je drugo najvišje število teh kaznivih dejanj od leta 2000. Več umorov, in sicer 25, je bilo le leta 2015.
Skupaj z uboji je bilo lani storjenih 48 kaznivih dejanj zoper življenje in telo. To je pod povprečjem zadnjih 18 let, ki znaša okoli 52 umorov in ubojev letno, a občutno več kot leto prej, ko jih je bilo 26.
Največ ubojev, kar 69, je bilo v letu 2006, najbolj tragično pa je bilo leto 2002, ko je bilo v Sloveniji skupaj ubitih ali umorjenih 78 ljudi.
stanovanjske hiše po sporu s tremi znanci lažje poškodoval 26-letno dekle. Kot je pokazala preiskava, sta oba, osumljenec in 26-letnica, odvisnika od prepovedanih drog, pred dogodkom pa je osumljeni v zameno za prepovedano drogo prodal kolo. Do sojenja ne bo prišlo, ker je avgusta nenadno umrl v priporu, preiskava pa ni pokazala tuje krivde.
Epilog je že dočakal februarski poskus umora, ki ga je v Kidričevem zagrešil 48-letni Srečko Sam-bolec. Takrat je s pištolo napadel partnerja svoje dotedanje žene, a mu je poskus kljub dvema streloma spodletel. Sodišče je po takojšnjem priznanju potrdilo sporazum med tožilstvom in obrambo ter Sambol-ca obsodilo na pet let zapora.
Sta
C3
O\->t > «
" o KJ
O
O
o
C?
.O
**
Cb
<3

Rojstva: Kaja Plemenitaš, Bistriška cesta 43, Poljčane - deklica Nela; Maja Klajžar, Tibolci 17 c, Gorišnica -deklica Liza; Anja Krajnc, Ločki Vrh 14 a, Destrnik - deček Jan; Saša Pušaver, Klokočovnik 11, Loče - deklica Sofija; Mateja Ekart, Krčevina pri Vurbergu 58 a, Ptuj -deček Gal; Kaja Čokl, Ulica Herojev Mašere in Spasica 6, Maribor - deklic Ela; Polonca Vindiš, Mala Varnica 4 c, Zgornji Leskovec - deklica Manca.
o"1
. *
i C?

*
o
<0
o
C?
tb«
►C»
o
■•o
c>

Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi, toliko po njem mrazi.
Danes bo povečini sončno, na severovzhodu občasno zmerno do pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo -1 do -7, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 11 °C. V sredo bo pretežno jasno. V četrtek se bo pooblačilo, v zahodnih krajih bo zvečer začelo rahlo deževati. Nekaj sonca bo na vzhodu.
4 dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
23.01.2018	24.01.2018	25,01.2018	26.01.2018
*			
-2	-1	1	6
DcpoWan	Dopoldan	Do&oldan	Dopoldan
8	10	11	12
Popoldan	Popofdan	Popo'íían	PopokSan
E9	v	mM	A
| HUrcrat ■/elrs 5 fr.; j	Hilrost velra 3 m/s	| mirad vetra 7.3 mts j	Hitrost vetia 3 ntfs
Foto: MZ
Foto: MZ
Vir: ARSO