PODLISTEK. Laške in turške grozovitcsti ¦.Piše Jakob Pavlič). Že pet mesecev pišejo fiasopisi o tur&ko-laški yo]ski. Posebno dnevniki poročajo ,,iz gotovih virov" popolnoma natančno, koliko v tej ali oni praski pade iT.urkov ali Lahov; koliko orožja zaplenijo zinagovalci; za koliko pedi so Lalii napredovali in za kolik.o metrov so se Arabci urnaknili, V najbolj živih in krvavib barvah pa so nekateri listi opisovali grozovitosti, ki so jih doprinesli Lahi nad Arabci in Turki, pjihovimi ženami in otroci. Bog varuj zagovarjati LaJie, kajti v resnici je žalostno, ako se kršfteni vojaki tako daleB spozabijo, da morijo onemogle stargke, nezmožne ženske in nedolžne otroke. Venclar pa vse to, kar so zakrivili Italijani nad turškirai ženami in otroci, ni niti senca tega, kar so Turki nečloveškega in grozovitega prizadjali skozi stoletja do današnjih dni svojim kristjauskim podložnikom. Pustimo strani vse neznosno gorje, kar so ga pretrpeli tekom tristo let naši slovenski in hrvaški predniki ob Času turških navalov; tudi ne omenjarao na tiso&e katoliških Maronitov in Armencev, ki so jih poklali pred 50, leti združeni Turki ip Druzi na Libanonu in v Damasku; izognemo se neusmiljenemu klanju Armencev v Carigradu . . ., ampak stopimo v duliu v nesrefeno deželo, v deželo ognja in krvi,v tužno Macedonijo, kjer Se dandanes ječijo in jofiejo pod krutim turSkim bicem naši nesrečni slovanski bratje. Da si predstavimo, koliko gorja je pretrpel in 5e trpi pomilovanja vreden iri pomo&i potreben slovanski narod macedonski, vzemimo v roke ,.Oklic slovanskega blagotvoritelnega društva", tiskari v Sofiji na Bolgarskem leta 1904, s katerim so zatirani Macedonci klicali Slovence in druge Slovane na pomoč proti zvorinskemu turškemu vragu. V glavnih potezah se glasi ta oidic tako-le: Bratje pomagajte! Klanje, zapiranje, ubijanje, omadoževanje naših žeri, hfeera in sestra, ki jih vlaCijo v hareme ter jih poturfiujejo, njibovo jokanje, ki niim razdira prsi, je dovelo trpina^roba, da pride do spoznanja. Haremi so prepolni krš&anskih' deklet in v njili se zntira in skruni kršfianski križ,. SlovansM bratje! V Macedoniji u,ori živi ogenj in teče vrofta kri. Turška vojska i)eži pred ustaši, a ubija starce sivih las, slabe ženc in otroke, zažiga in požiga vasi in koce, grabi govedo in žito, za begajočo vojsko pa se vzdiga strašni krik: glad, glad, glad ... Pero ne more narisati trpljenja in bede tlačenega naroda, Od leta 1895 do današnjega dne je poklanih 150.000 prebivalcev, do 2000 vasi nnifienih in izpremenjenih v prah in pepel, rned katerimi so oplenjena tudi mesta Bitolje, Kruševo, Mehom.je in mnoga druga, Okoli 35.000 nesrečnih vdov, veeinoma s trerai do ištirimi otroci, ki so lačni, nagi, bosi, se potepajc, kakor plašna zver po gorah in umirajo od lakote, l:er so jim divje turške druhali ugrabile kruh in vse opustošile in oplenile. VsaMacedonija in Odrinsko okrožje sta v živem plamenu in s lcrvjo oblita. Kristjanska trupla pokrivajo polja in nad njimi se zbirajo c-rni krokarji in orli, namesto grobariev in diihovnikov. TJsužnjence vežejo na debla, pod njimi pa netijo ogcnj, in nesreoniki škripljejo z zobmi, in njiii straišni krik je Buti ve6 milj dalefi na okrog. Na Bolgarsko se je reSilo več nego 100.000 beguncev, ali v kakom stanu so? Nagi, bosi, lačni, ranjeni, z bolpimi otroci v naroSju, in vse to so skoraj same žene, katerim so raožje pokla.ai! Tnrške vojašnice so prepolne žen in deklet, okoli njih je samo nasilie, zverstvo in neusahljiva strast besnega Tnrka. Zdravniške pomofii ni, pa tudi hrane primanjkuje. Kužne Lolozni mečejo nesrefinike vsaki dan v grob. Maoedouija je postala klavnica, kakor pred leti Carigrad in Armenijav kjer je bilo 'poklanih nad 300,000 r.osrernili Annencev. 1'rnv to misli napraviti Turčiri tudi v "Maeedoniji. Germanija pa gleda mirno na svojo korist, saj žcli, da uniči Turek Slovanstvo v Macedoniji, da jo naseli s svojim življem. Cujmo Se nekaj zgledov turške grozovitosti! Nekemu duhovniku so Turki iztaknili oiM, ga slekli in prisilili, da jo korakal nag na felu tro;;i oslepljonih' macodopskili starfkov. Starca, z imenom Stojan, so pobili na tla in ga zaklali, njegovo truplo pa vrgli v njegov goreči mlin. Uftitelju Marku so pomorili scdem otrok in žono, njega pa mučili na lezavniei do smrti. Lepo ličerko trgovca v Mciiomju, Grafiro, ki je ustrelila na nasilnega Mohamed'anr:a, so Turki onečastili, jo nato prhiezali za nogo pa visok drog ter jo poSasi umorili s tera, da so ji odrezali pr_ si, noge in roke. Trem mladim Macedoncem iz imovltill rodbin so odrezali zverinski Azijati glave, ki s» jih nataknili na kole ter ž njimi pobijali umirajoče scv mučence. V nekem macedonskem selii so privemli Turki na kole 10 otrok, od 3—10 let stare, , otrokoro. nasproti pa matere. Krvoločneži so pod otroci zažgali slamo ter streljali vanje. Se-le potem so umorili tucii matere . . . Dragi bralec! Ako si vse to počasi in s premislekom bral, ta prose6i, raozeg in kosti pretresujoCi klic slovapskih in macedonskih mučenikov . . ., ali sc ti groze in strahu ne ježijo lasje, ali ti ne vskipi v prsih sveta in pravifina jeza, ali se ti ne napolni oko solz sočutja in usmiljenja do ubogih zatirancev? Kamen bi moral imeti mestosrca, komur bi se to ljudstvo ne zasmililo! Ali pa se je katera država ob času teh grozodejstev temeljito in resno zavzela za Macedonce? Nobena! PaČ so evropske ,,velesile" v enomer predlagale Turčiji razne ,,reforme", pri tem pa mirao gledale mesarsko klanje, Kako pa bi se tudi zamogla n. pr. Nemčija zavzeti za slovanske Maoedonce, ker ima sama dovolj dela z zatiranjem in preganjanjem lastnih slovanskih podanikov?! Turčija delapopolnoraa v tem smislu, da iztrebi Slovane iz Macedonije. Ako se torej Jugoslovani spominjamo le četrtino vseh grozovitosti, ki so jih trpeli in jih ge trpijo Slovani-kristjani na Turškem od krutib Osmanov, pa5 ne moremo imeti nobepega sodutja z afrikanskimi Arabci, ker so isti ravno tako mohajmedanci in proti drugjm narodom nifc nianj grozoviti, kakor evropski Turk.i. Mohamedan je paf povsod enak krvolok, bodisi v Evropi, Aziji ali Afriki! Le pomislimo, koliko sto in sto zamorskik vasi in naselbin moiiamedanski Arabci vsako leto napadejo, nropajo in požgejo, starCke in otroke postreljajo, krepke moške in ženske po dva in dva vklenejo in ženo po veft dni dale^ na filoveftko sejme: grede jih nensmiljeno pretepajo i» stradajo, in 6e kateri na j>oti omaga (in koliko je takih), ya broz inilosti ubijejo in zverinsko razmesarijo. Kaj jo torej roparski in krivičon napad Italijanov na alrik.apske Arabce in Turke drugega kakor Siba božja! P3og povrne ob gotovem 2asu vsakemu, ne le posameznemu, ampak tudi celim rodovom in narodom!