Maribor, dne 23. januarja 1935. Posamezna številka stane Din 1.50. GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Dn 32.—, polletne Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Paštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—j Setrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, »/m strani Din 125.-", Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. ie bolno. To je sodba sedanjega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča, ki jo je izrazil v svojem govoru na seji upravnega sveta Narodne banke v Beogradu v petek, 18. januarja. V tem svojem govoru je poudaril poglavitno naslednje misli: Aprila 1926 je bil dinar stabiliziran v vrednosti 9.12 švicarskih frankov za 100 Din. Leta 1931 je prišlo posojilo za zakonsko stabilizacijo dinarja v višini 2 milijard Din, leta 1932 pa ni bilo 100 Din več vredno 9 švicarskih frankov. Nato je postopno in stalno vrednost dinarja padala in naposled se je dinar v zadnjem času stabiliziral na temelju 7 švicarskih frankov. Da se vzdržuje zakonsko stabiliziran tečaj dinarja, se je uvedel dodatek 28/2%. Dejanski položaj je torej ta: V Curihu je dinar 7 švicarski!« frankov mesto 9.12. Zlata podlaga za dinar se nahaja deloma zastavljena v inozemstvu in je vsled tega vrednost zlate podlage dejansko manjša za 314 milijonov francoskih frankov, na katere se plačajo 3 in pol % obresti. Ta resnica še doslej ni prišla odkrito na dan. In vendar je treba odkrito priznati sedanjo stvarno vrednost dinarja. Nekateri mislijo, da bi se dale mnoge težave premagati, če bi se znižala vrednost dinarja, ali pa če bi se zatekli k inflaciji. Kdor to veruje, veruje obenem, da je denar vzrok vse gospodarske krize in da je potemtakem v denarju zdravilo za to krizo. Temu pa ni tako. Saj je gospodarska kriza v državah z zlato in s papirnato valuto. Tisti, ki predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa varčevalce, ki so morda z največjimi žrtvami hranili svoje imetje v vložnih knjižicah. Pozablja na tiste, ki so kupovali državne papirje, pozablja na delavce in uradnike. Znižati vrednost denarja pomenja pomagati enemu sloju v škodo drugega. Države srednje Evrope se borijo z največjimi težkočami strahotne gospodarske krize, toda nobeni izmed njih ni prišla na um inflacija. Naše gospodarstvo je bolno, boleha od več bolezni. Zato ne moremo vanj zanašati nove bolezni, ki bi bila inflacija. Zato je vladina politika: ohranitev sedanje vrednosti dinarja. Ni pa potrebna nobena izmišljava. Zato je odredil, da se smejo v domačem tisku svobodno objavljati tečaji dinarja v Curihu. Tudi ni treba izmišljave o visoki stopnji kritja za dinar okoli 60%, čeprav je dejansko veliko manjše. Za ta gospodarski blesk plačamo inozemstvu na leto Okoli 30 milijonov v devizah (menicah). Narodna banka torej mora odkrito ugotoviti svojo bilanco po današnjem dejanskem stanju. Posojilo 314 milijonov frankov v inozemstvu mora Narodna banka likvidirati, s tem si bo prihranila okoli 30 milijonov na leto, če tudi se na videz zdi, da se stopnja kritja zniža s 35 na 25%, oziroma pri zlatu s 25 na 20%. Treba je pokazati res»ično stanje. Politika Narodne banke v bodoče mora biti ta: kritje mora po možnosti biti samo v zlatu in v devizah, zlato pa mora ostati v tresorju Narodne banke, ne pa v inozemstvu. Svoto 30 milijonov dinarjev, ki jih bo' Narodna banka prihranila na leto, naj ne odstopi svojim delničarjem niti je ni treba položiti v državno blagajno, marveč naj jo odstopi v prid narodnemu gospodarstvu. Obrestna mera Narodne banke po 6.5% spada danes med najvišje v Evropi Taiko visoka obrestna mera zelo pritiska gospodarsko delovanje v državi. Obrestna mera naj se zniža od 6.5% na 5%. Ako se ta predlog sprejme, bo minister za trgovino in industrijo znižal obrestno mero v vsej državi. Na ta način bo za narodno gospodarstvo prihranjenih ne samo 30 milijonov, temveč še večkrat po 30 milijonov. — Po govoru finančnega ministra je upravni odbor Narodne banke sklenil, da Narodna banka počenši s 1. februarjem zniža lombardno mero s 7.5% na 6%, eskontno mero pa s 6.5% na 5%< DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Nov zakon o zaščiti kmeta pripravlja oseben odbor ministrov, kateremu napeljuje kmetijski minister dr. Dragutin ankovič. Pravasotlni minister napovedal za se-atorskimi dopolnim! volitvami občinske in državnozborske. Sestanku JNS v Novem Sadu je prisostvoval pravosodni minister dr. Kojič, ki je naglasil v svojem govoru, da je naloga sedanje vlade, da olajša ljudske davke in je ob koncu govora napovedal, da pridejo po dopolnilnih senatnih volitvah na vrsto občinske volitve, za njimi v jeseni redne volitve v narodno skupščino, in proti koncu tega leta volitve v banske svete. Enotno vodstvo osrednjih državnih zavodov. Po sklepu ministrskega sveta bodo štiri največji državni denarni zavodi: Narodna banka, Hipotekama, Priviligirana agrarna banka in Poštna hranilnica podvrženi finančnemu ministrstvu. Imenovani zavodi so spadali doslej pod štiri ministrstva: finančno, trgovinsko, prometno in kmetijsko, in ni bilo nikakega tesnejšega sodelovanja in je vsak teh zavodov delal po drugih navodilih, kar pa bo za bodoče enostavneje, boljše in v dobrobit državnim koristim. Znižanje obrestne mere Nar. banke. Narodna banka zniža s 1. februarjem obrestno mero da 5%. Lombardna mera se zniža s 7.5% na 6% in eskontna mera s 6.5% do 5%. V DRUGIH DRŽAVAH. Italijansko oboroževanje. V načrtu italijanskega proračuna za poslovno dobo 1935—1936 je določenih 18 milijard lir za oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku. V Posaarju po nemški plcbiscitnl zmagi. Kakor smo že poročali v zadnji številki, so zmagali Nemci pri ljudskem glasovanju v Posaarju dne 13. januarja z več nego 90odstotno večino. Tajništvo Zveze narodov je objavilo naslednji uiadni izid glasovanja: Glasovalnih upravičencev je bilo 539.542. Glasovalo je 528.704 ali 97.9%. Za Nemčijo 476.089 ali 90.08%. Za samostojno Posaarje pod mednarodnim nadzorstvom, kakor je bilo pred plebiscitom, 46.613 ali 8.87%. Za Francijo 2083 ali 0.4%. Neveljavnih glasov je bilo 901. Svet Zveze narodov je končal razpravo o plebiscitu in bode izročeno Posaarje Nemčiji dne 1. marčni. Ivoj po zmagovitem plebiscitu je imel Hitler po radiju govor, v katerem je prožil roko Francozom v spravo in izjavil, da ne tirja Nemčija od Francije niti koščeka zemlje več. Iz Posaarja so ?;e na pobegu oni, katerim ni za Hitlerjev narodni socijalizem. Mnogo beguncev se je že zateklo na Francosko. Po-saarske komuniste je povabila Moskva, naj osnujejo bližini bolj?- iške prestolih posebno kolonijo, ki se bo imenovala »Rdeče Posaarje«. Skupno število vseh posaarskih beguncev ne bode presegalo števila 10 000. V Avstriji po posaarskem plebiscitu. P- nemški zmagi v Posaarju so se vršile po Dunaju, v Gradcu in v Celovcu manifestacije avstrijskih hitlerjevcev< P. .icija ni bila kos, da bi bila zabranilft gla;-;o priznanje veselja nad nemško zmago. Avstrijske čete so zasedle av-1 demonstracije v zvezi s posaarsd im gla-strijsko-nemško mejo, da preprečijo I sovanjem. 1935 — evhazistično leto. Sedanje leto je evharistično ne samo za Jugoslavijo, marveč tudi za Čehoslovaško. Zad nje dni meseca junija 1935, torej istočasno kakor v Ljubljani, se vrši evlia-ristični kongres tudi v Čehoslovaški. V nedavno izdanem proglasu, ki poziva na kongres vse narodnosti, katere prebivajo- na ozemlju čehoslovaške države, se izraža upanje in pričakovanje, da bo ta kongres ojačil katoliško zavest ter poglobil versko življenje v čehoslo-vaških krajih. Isto se ni nadejamo ter isto pričakujei >o od jugoslovanskega evharističnega kongresa v Ljubljani. O pripravah za 'i kongres, ki so že v teku, se je podalo poročilo v sredo, 9. januarja, na sestanku v Zagrebu, ki se je vršil pod predsedstvom krškega škofa . .. Srebrniča in ki so se ga udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih škofij. Ti zastopniki so podali poročila o stanju evharističnega gibanja v njihovih škofijah. Ta poročila so jako tolažljiva. Preteklo leto se je vršilo v naši državi mnogo nad vse pričak- ije uspelih škofijskih in dekanijskih evharističnih shodov. Tako se je shoda, ki se je vrši! v Velikem Bečkrreku za belgrajskc nadSkofijo in banaško apostolsko a,d-ministraturo, udeležilo nad 50.000 katoličanov. Na mariborske^ š' ?ir=kern evharističnem shodu je bilo čez 40.000 udeležencev. V Orebiču na polotoku Pelješcu se je zbralo okoli 15.000 vernikov iz dubrovniške škofije, čeprav je bil to le dekanijski shod. Z otokov Bra-ča in Hvara se je zbralo v Vrbovski 10 tisoč evharističnih romarjev. Hrvatsko Primorje se je z 9000 verniki poklonilo evharističnemu Bogu v Drežniku. Tudi Južna Srbija ni izostala in v Letnici je bilo zbranih pred Najsvetejšim 7000 vernikov. Otok Krk je manifestiral za evharistično kraljestvo v Vrbniku s 6 tls^I verniki. I ala pa tudi ..i Bosna in v Sutjeski se je zbralo na dekanijski evliaristični chod 6000 katoliških Bosancev. Poleg razgovorov čisto tehničnega značaja z ozirom na organizacijo II. občega evharističnega kongresa v Ljubljani se je stalni odbor bavil predvsem tudi z vprašanjem evharistične vzgoje naše mladine in udeležbo mladine na evharističnih prireditvah. Podčrtal je veliko važnost tega, da se vsa vzgoja mladine usmeri čim jačje k pre-sv. Rešnjemu Telesu. Evharistična molitev sa versko-looe-ne brate. Za brate, ki so ločeni od katoliške cei*kve, naj so razkolniki ali kri-voverci, je treba moliti, da se združijo s katoliško cerkvijo ter da bo tako izpolnjena želja Gospodova o enem hlevu in enem pastirju. Tej svrhi služi »Svetovni molitveni teden za zedinje-nje ločenih kristjanov in pridobitev nekristjanov za katoliško cerkev«. Ta molitveni teden sj je vršil, od nos no se vrši od 18. do 25. januarja (od praznika sv. Petra stola v Rimu do praznika spreobrnjenja sv. Pavla). > Evharistična ljudska zveza ki jo je ustanovil 1. 1 20 jezuitski pater Anton Punt-iigam ter ima svoj sedež na Dunaju, je pozvala svoje član in vobče kristjane, naj se udeležijo t "ga -vetovnega molitvenega tedna. Katoličanom Jugoslavije <..-jo sedanje evharistično leto priliko, du med namene, ki jim služi evharisti-čni kongres v Ljul Mani, uvrstijo tudi molitev za ločen- krščanske brate in njihovo zedinjenje s katoliško cerkvijo. rijo naj nam ohrani ljubi Bog v isti či-lusti in pri krepkem zdravju kakor danes do zlate poroke' Šolska sestra umrla. V Slov. Bistrici je dne 15. januarja umrla v 31. letu svoje starosti ter 11 letu redovnega življenja č. šolska sestra Gema r. Albina Knez. Pogreb se je vršil dne 17. januarja. Pogreba se je udeležilo tudi 60 Šentpeterčanov, kjer je rajna bila do svoje bolezni učiteljica in upraviteljica dekliške zaset^u osnovne šole, katero vodijo čč. šolske sestre. Veliki dobrot-l.ici in ljudski vzgojiteljici svetila večna luč! Znan in spoštovan Celjan umrl. V Celju je umrl znani veleposestnik, pek in gostilničar g. Maks Janič, ki se je veliko udjestvoval v celjskem javnem življenju. Pri vse?^ krogih je bil priljubljen in je užival splošen ugled. Slava njegovemu spominu! Nesreče. Nevaren požar v Slovenski Bistrici. Dne 17. januarja je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju hotela »Beograd« v Slov. Bistrici. V neposredni bližini gorečega poslopja je bilo skladišče z 9 sodi bencina, zraven pa še veliko skladišče Stiegerjeve tovarne za bučno olje, v katerem je bilo več vagonov suhih bučnic. V veliki nevarnosti je bilo še 12 hiš. Gasilcem iz Slov. Bistrice in iz Maribora gre zasluga, da je bil ogenj omejen in je pogorelo le gospodarsko p : lop je in ena baraka. Škoda znaša 150.000 Din. Aonj ubil triletnega ianteka. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je brcnil koni triletnega sinčeka posestnika Ivana Rajha tako močno, da je otrok podlegel poškodbi. Dva požara v enem kraja. V Janškem vrhu pri Ptuju je zg6rela na pol dovr-še.... stavba posestnika Tomaža Dre-venšeka, v kateri še ni nikdo stanoval. Zgorelo je vse s poljskimi pridelki v, -d. Istotam je uničil ogenj leseno in s slamo krito viničarijo posestnice Marije Pernat od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Pred požarom je bilo vlomljeno v klet in je zginila večja količina vina. V obeh slučajih sumijo požig. Smrt otroka v kropu za prašiča. V Šalovcih pri Središču so kolinili pri posestnici Ani Zupanilk. Na pomoč in na takozvani domači praznik sta prišla tudi zakonca Jurij in Marija Lukič, -ki sta vzela seboj dveletnega sinka Fran-čel.a. Ko so imeli vsi opravek pri svinji, je padel fantek v za haranje prašiča pripravljeno vrelo vodo, kjer je dobil tako hude opekline, da jim je po groznih mukah podlegel. Podivjani bik. V Poljčanah pri Ilart-nerju je obdelal podivjani bik z rogovi hlapca Mihaela Gumzej tako, da mu je iztaknil eno oko in je nevarnost, da bo ob vid. Hudo se je po kodovila v Celju pri sankanju 221etna brezposelna tkalka Marija Benaršek. Mizarska delavnica pogorela. Na Gmajni pri Ljubljani je izbruhnil ogenj v leseni baraki, v kateri je imel svojo delavnico mizarski mojster Kari Buh. Z barako vred je zgorelo tudi orodje in znaša škoda 20.000 Din. NOVIČK ©seSjkte vesli. Srebrna poroka. V Mariboru sta slavila srebrno poroko g. Franjo Žebot in jegova žena Marija v soboto dne 19. t. m. Še danes v krogu strogo krščansko vzgojene družine srečna jubilanta sta rojena v župniji Št. Ilj v Slov. goricah, kjer sta bila tudi poročena pred 25 leti. Že kmalu po končani ljudski šoli sta bila oba pridno na delu pri fantovskih in dekliških organizacijah in sta slovela po vseh Slovenskih goricah kot požrtvovalno delavna in neustrašena narodnjaka. Velike so zasluge obeh pri zgradbi šentiljskega Slovenskega doma, ki je bil kot branik slovenstva- slovesno blagoslovljen dne 8. sept. 1910. Srebrni ženin Franc je bil poklican od predvojnih voditeljev Slovencev dne 1. februarja 1910 v uredništvo »Slovenskega gospodarja«, »Straže« in »Našega doma«, kjer je veliko pisal ter se trudil, dokler ni postal poslanec za pokoj- nim Fr. Pišekom dne 6. januarja 1921. Kaj in v koliko korist je bilo v Mariboru in Slovenskim goricam Žebotovo poslance vanje, znajo povedati nešteti, katerim je pomagal s svojo besedo in vplivom na odločilnih mestih v Sloveniji in Beogradu Slavljenec je bil dokaj let mariborski občinski odbornik, neumorni delave. pri okrajnem zastopu, katerega je vodil samostojno na občo zadovoljnost dve leti. Ne moremci našteti radi pcmanjkanja prostora vseh slavljenčevih aslug za dobrobit slov. naroda, kateremu je in še bo posvetil svoje moči. Pri tolikih uspehih, delu, požrtvovalnosti in priznanju od vseh ¿trani treba pom' liti, da je g. Franjo samouk z ljudskošolsko izobrazbo, tri leta se je učil kolarske r«brti pri svojem stricu in na Dunaju je obiskoval kratek zadružni tečaj za vnovčevanje živine. »Slovenski gospodar« si šteje v prijetno dolžnost, da iskreno čestita k srebrnemu jubileju svojemu dolgoletnemu, uspešno delavnemu in za slovenska koristi neustrašeno se borečemu uredniku! Vzor krščanskih srebrnih zakoncev g. Franja Žebota in njegovo zvesto ter skrbno krščansko ženo Ma- Podlegla opeklinam. V Dolenjem Logatcu na Kranjskem se je dogodila Simrtna nesreča, koje žrtev je postala 871etna Marija Maček. Sama je prebivala v sobici in »i je v sedajni hudi zimi kurila v peči, poleg katere je sedela. Iz precej zakurjene peči so švignili plameni in zajeli obleko starke. Dobila je tako hude opekline, da jim je podlegla. Avtomobilska nesreča. Na cesti Radeče—Zidani most je vozil prodajalec kruha Trop kruh iz Rimskih toplic v Radeče. Iz nasprotne smeri je pribrzel tovorni avto radeške papirnice Piat-nik. Šofer se ni mogel več prav ogniti sanem na zelo ozki cesti, je zavozil v nje in sunek je ubil na mestu konja. Voznika je vrglo raz sani, katere je težki avto čisto stri. Sreča v nesreči je, da je ušel voznik smrti. Na kraju opisane nesreče je cesta izredno ozka. Na eni strani je železniška SLarpa, na drugi pa breg Save. Razne novice. Ena najstarejših gimnazij je v Dubrovniku v Dalmaciji. Omenjeni učni zavod bo obhajal letos 5001etnico svojega obstoja. Tri divje prašiče je ustrelil na enem mestu Ivan Parte, gozdni in lovski čuvaj začasne državne uprave razlaščenih gozdov na Rogu pri Kočevju. Huda burja je divjala sredi minulega tedna v Liki. Vihar je bil tolikanj silovit, da je prevrnil 18 vagonov tovornega vlaka in je bil radi sneženih žametov železniški promet nekaj časa prekinjen. O hudih in železniški promet ovirajočih zametih so tudi poročali iz Macedonije. Obžalovanja vredni slučaji. Nevaren vlomilec aretiran. V Trbovljah so prijeli orožniki Ivana Korošca iz Vitanja, 331etnega brezposelnega trgovskega pomočnika. Korošca so spustili lani iz kaznilnice v Stari Gradiiški in se je začel na svobodi preživljati z vlomi in tatvinami. Vseh zločinov ima na vesti 30 in jih je po večini tudi priznal. Stanoval je v Trbovljah, kjer je nameraval izvršiti tik pred aretacijo večjo tatvino. Vlom v trgovino s čevlji. V Ljubljani na Sv. Petra cesti »Pri zamorcu«, trgovini s čevlji, je bilo vlomljeno od neznanca, ki je odnesel 670 Din gotovine ter 50 parov čevljev razne vrste. * §lOT£if§ia Krtina. Turnišče. Ker je bilo do sv. Treh kraljev iz redno lepo, so ljudje mislili, da letos zime ne bo. Pa je pridrvela s severom in snegom, da je tulilo preko ravni in mimo hiš piskalo, kot bi hotel mrzli sever pomesti vse s seboj. Po cestah so nastali snežni zameti in ustavili ves promet. Tako tudi poštn avto ni vozil tri dni, to je dne 9., 10 in 11. januarja. Ker je bil sneg odrinjen, je dne 12. t. m. začel zopet redno voziti na profd Sobota — Dobrovnik — TurniVe t— D. Lendava in nazaj. — Dn* '.2. jannarja popoldne ob treh je prišla komi i iz Lena a ve k nam na pregled mesarskeg.i lokala g. F. Ivaniča. Komisija je našla lokal v popolnoma pripravnem stanju za mesarsko obrt in dala svoje dovoljenje. Tako smo dobili končno svojo prvo mesarijo v zasebni hiši. Dosedaj sta sicer obstojali že dve mesariji, vendar pa obe kot privesek gostiln, zato je tudi razumljivo, da se ni dobilo tam vsega, kar bi človek hotel Gospodu Ivaniču želimo veliko uspeha pri n;e-gov: obrti! — Dne 11. januarja se je mudil na župnišču kot gost mil. g. prošt Ivan Greif, bivši turniški provizor. Počutil se je prav dobro v krogu svojih znancev. Strehovci. Naša vas, ki spada pod upravno občino Dobrovnik in pod župnijo Bogojino, je doživela dne 8. januarja ob polnoči zelo žalo sten dogodek, katerega žrtev je postala 141eina dekl!ca Anica Horvat. Zaloigra se je izvršila takole: Ob zimskih večerih je na kmetih navada, da luščijo bučno seme in cufajo perje. Tako so se dne 8. 'anuarja zvečer zbrali lu-ščarji, ki so luščili seme, ter žeaie in dekleta, ki so česale perje. Povabljeni sta bili k Joho-vim med drugimi tudi Ana Horvat iin njena hčerka Anica. Kot nepovabljena je prišla tudi Bara Horvat, po domače Nemcova. Med družinami Ane Horvat in Bare Horvat je obstojal že večletni spor. Mož Ane Horvat, J. Horvat, je vodil ljubezensko razmerje z Baro Horvat in plod te nedovoljene ljubezni je bil otrok, ki je prišel na svei leta 1933. Radi tega ni bilo med J. Horvatom in ženo nikdar več miru. Spori so bili na dnevnem r du. Bara in Ana sta se očitno sovražili. Zato je omenjenega večera nastala vse obso .be vredna žaloigra. Ko o se ljudje vračali ob polnoči od Johovih domov, je naletaval sneg! Zato so se dekleta obmetavala s snegom. Med njimi Anica Horvat. Lra-ii?:1 -'-.'Ji, mjiamnji—i Priznani psdeleishfm Mirom. Diletantje, ki igrajo na odrih naših prosvetnih organizacij v podeželju, žrtvujejo mnogo ča-^a in truda, da zadostijo svoji prosvetni nalogi ter zadovoljijo gledavce. Ne žanjejo pa povsod tistega priznanja, ki ga zaslužijo. Slabo obiskane gledališke igre, nasprotovanje gotovih krajevno vplivnih činite-Ijcv, nerazumevanje v lastnih vrstah, včasih namigavanje, ki se stopnjuje do pikre obsodbe: to je plačilo, ki ga do-s .„rat prejema naša z~ prosveto vneta mladina. In vendar je priznanje naši pc^rtovalni mladini ne samo zahtevek pravičnosti, marveč vzbuda veselja in volje do dela. Yo tudi posnamemo iz poročila, ki smo ga preje'i iz Gornje Radgone o tamkajš^^m oderskem delovanju. V tem noroči.lu se med dru- Blizu obeh domačij j A:ia rekla Bari: »No, ne boš šla z mojim možem v slamo?« Tedaj pa je priletela kepa snega Bari v hrbet. Ozrla se je in ko je videla Anico v svoji bližini, se je jezno ozrla. Nenadoma se je obrnila in udarila deklioo z vso silo v prsa. Deklica se je sicer nekoliko prestrašila. Ko pa je naredila nekaj korakov, je nenadoma zavpila materi, ki je šla pred njo: »Jezus, mati, smeknila me je!«, ker je čutila Vri po telesu. Naredila je še nekaj korakov in se zgrudila na tla nezavestna pred hišnim pragom. Ko je prišel oče iz sobe, je pobral nezavestno hčerko s tal in jo odnesel v sobo, kjer je čez pet minut izdihnila. Dne 9. januarja zjiitraj so prišli dobrovniški orožniki in aretirali Baro Horvatovo ter odgnali na postajo v Dobromilj. Ko je popoldne prišla sodna k Jsija iz Lendave in se je izvedla obdukcija umorjene deklice, je bila Bara Horvat Izpuščena na svobodo do sodne razprave, ko jo je sodi.ik dalje časa zasliševal. Dne 10. januarja je bil pogreb Anice ob ogromni udeležbi naroda iz cele bogojinske župnije. Pokojna je bila zelo pridna učenka ljudske šole in za njo žalujejo zelo mnogi. Ljudje tudi ne morejo razumeti, kako je mogla Bara Horvat z enim samim sunkom zabosti deklico v srce z majhnim žepnim nožičem, da je po presledku nekaj minut preminula. Razprodaja drv. Dne 16. januarja se je vršila razprodaja drv pokončnega drevja v polan-skem gozdu, ki je last grofice Zichy iz Belti-nec. Dne 18. t. m. je pa razprodajala le« šum-ska uprava križevačke občine v D. Lendavi v dobrovniškem logu. Kupcev je bilo razmeroma mnogo. Je pač zima in ljudje morajo kuriti v pečeh. gim pravi: »Ni dolgo tega, kar nam je v mični spevoigri pela »Darinka«, pa smo imeli priliko kmalu sočuvstvovati z »Mlado Bredo«. Kar trikrat so prišli divji Turki po mlado Bredo: 23., 26. in 30. decembra iin vsakokrat je bila dvorana nabito polna. Turki so svojo vlogo prav dobro rešili. Breda je igrala z globokim čuvstvom in doživeto, da so stopile občinstvu solze v oči, k čemur je pripomogel njen čist in nežen glasek. Na čelu Turkov je bil mladi Turek Ha-med, ki je snubil Bredo; njegov nastop in glas smo vsi kar občudovali Prav veliko je pripomogla k lepi zunanjosti igre in k pestremu in živahnemu nastopu posameznih oseb lepo prikrojena obleka, ki je zares pristno »dišala« po Turkih. Hvala osebam, ki so nam tako imenitno oblekle Turke! Pač škoda, da imamo za kmetske igralce v podeželju tako malo priznanja za njih delo in trud; priznanje j-" zanje vir veselja in ojačenje volje za dt.lo. Koliko lepega in umetniškega se skriva po vaseh — in mi M šli brez pohvale mimo njih!? — Pogumno rt" prej!« Srebrno poroko sla obhajala dne 19. I. Marija in Franjo Žebot. Ljutomer. Ali veste, kaj vam pripravlja naš katoliški oder za predpust? Veselo komedijo Antona Linharta: . Vese'.!. dan alt Matiček se leni.« To bo veselja in smeha. Na svečnico 2. in 3. februarja jo vprizorimo. Več povemo prihodnjič. Vse vloge so v rokah naših najboljših igralcev. Tudi naš priznani humorist g. Žnidarič nastopi. Vlogo barona bo igral brat Korošec, naš poznani igralec, ki se je pravkar vrnil od vojakov. Ljutomer. To nedeljo dne 20. januarja je naše prosvetno društvo Ljudska čitalnica imelo V Katoliišikem domu svoj drugi letni občni tbor, na katerem je dosedanji odbor predložil bilanco svojega enoletnega prosvetnega dela. Občnega zbora se je udeležilo okoli 200 članov. O nalogah katoliške ljudske prosvete je govoril g. profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Izvoljen je bil novi odbor. Podrobnejše poročilo o prosvetnem delovanju ljutomerske mladine prinesemo prihodnjič. Št„ I1J pri Velenju. V nedeljo dne 27. januarja, oh 15. uri, priredijo igralci naših vrlih gasiloen/ v prostorih tukajšnje osnovne šole 4-dejanski igrokaz Ksaverija Andrejeva »Zaklad«. Ker se obeta, da bo prireditev zelo zanimiva, so vsi domači in sosedje prav iskreno povabljenil Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. Bolgarski kralj v krogu svoje družine. Remšnik. Naš obmejni kraj ječi pod gospodarsko stisko, tudi deca že občuti njeno težo. Zato so bili tem radostneje sprejeti darovi, ki so jih naklonili razni dobrotniki naši šoli kot božični dar. Na prvem mestu zaslužita zahvalo banska uprava ter Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tudi domači krajevni šolski odbor je donesel gmotno žrtev 1000 Din. Tudi čisti donos šolske prireditve je bil skromen a vendar dobrodošel prispevek. Vsem dobrotnikom naše revne dece iskrena hvala ter zahvala mladih src. Zgornja Sv. Kungota. Naša narodna kila je priredila dne 14. januarja božičmeo za revno šolsko mladino. Obdarovanih je bilo 139 revnih šolskih otrok z različnim blagom, božič- 30 let župnikuje v Zavodnjem gospod župnik Janez Rožman. nim kruhom pa vsa šola. Skupna vrednos? vsega znaša nad 3000 Din. Za to človekoljubno, prireditev gre iskrena zahvala: banski upravi, dr.žbi sv. Cirila in Metoda, trgovcu g. Josipu Senekovlču, trgoviki gdč. Anici Leber, tvornicl »Zlatorog«, vsem p. n. vaščanom za denarna Predsednik posaarske glasovalne komisije Rodhe otvarja štetje glasov. Žične ovire, kakor jih vidimo na sliki, so potegnili Francozi, da bi se ohranili navala beguncev iz Posaarja. prispevke in g. pekovskemu mojstru Rudolfu Smonigu. Bog plačaj vsem stotero! Tudi našemu cenjenemu učiteljstvu! Sv. Anton v Slov. goricah. Ze je minulo več kot pol meseca, odkar je šlo v zaton staro leto, z njim pa tudi razni dogodki, kateri bodo ostali pri nas samo le še v spominu. Novo leto spet drvi z naglioo naprej, ž njim pa se pred nami porajajo nove, in vendar tudi stare dolžnosti. Ena teh dolžnosti bi bila: širjenje kataloškega tiska. Res je in priznati nam mora vsakdo, da živimo v najtežji denarni krizi, pa vendar, ako se zamislimo v koristi in potrebo krščanskih knjig in časopisov, zlasti še v današnjih kritičnih časih, bo pač vsaka katoliško misleča družina zmogla toliko, da ostane naročena vsaj na eden katoliški časopis. Zato naj vsak zaveden antonjevški gospodar obnovi naročnino za našega starega in najzvestejšega prijatelja »Slovenskega gospodarja«. Poskrbite pa tudi, da 6i ga naročijo vaši sosedje ter znanci, kateri še ga do sedaj niso imeli, da bo tako v novem letu res v vsaki hiši antonjev-ške fare stalen gost. Po=9bej pa se naši mladici priporoča glasilo slovenske mladine »Naš dom«, kateri je res najcenejši mladinski list, saj stane mesečno samo 1 Din, letno 12 Din. Zlasti naši starši bi morali skrbeti, da bo njihova doraščajoča mladina naročena na ta res popolnoma mladinski list; to je tem večje važnosti v današnjih časih, ko je mladini težko najti dobre družbe in pa ko starši mnogokrat nimajo prilike poiskati svojim sinovom ter hčeram pošteno tovarišijo. Antonjevški fantje in dekleta, korajžno agitirajmo za naš mladinski list »Naš dom«! Kdor si ga hoče naročiti, se lahko oglasi vsako nedeljo in praznik tekom januarja in februarja po rani sv. maši in pred popoldanskimi večernicami v čitalnični sobi v Cerkvenem domu, kjer dobi eno številko na ogled. Sporoča se tudi vsem naročni-koia »Slovenskega gospodarja«, kateri ne znajo napisati položnice ali pa nimajo pri rokah črnila (ker položnica mora biti pisana s črnilom), naj ob istem času pride v čitalnično sobo, kjer se mu bo drage volje ustreglo. — Še nekaj I Naša cerkvena knjižnica že precej časa posluje in ima sedaj okrog 500 različnih knjig. Kdor si ne more naročiti kakšnega katoliškega lista, se lahko za malenkostno od- škodnino (5 Din letno) posluži naše knjižnice. Zlasti staršem se priporoča, da svoji mladini tem potom preskrbijo dobro čtivo. Zavedajte se, da ste pred Bogom odgovorni tudi za to, kakšno čtivo ima vaša mladina, ker tisk je ona velesila, čigar vplivu posebno mladina najprej podleže. Zato, Antonjevčani, na delo za okrepitev in utrditev prave srčne izobrazbe naše mladine potom katoliškega čtival Sv. Barbara v Slov. goricah. V Spodnji Koreni pri novi cesti je zatisnila svoje oči mlada žena in posestnica Rozika Vogrin, stara šele 29 let. Bila je žrtev materinstva. O njeni priljubljenosti je pričal njen pogreb, katerega ee je udeležilo obilo ljudstva Rajna Rozika je bila vesele narave, rada je pela ter se šalila. Zapušča malega triletnega sinka, globoko potrtega moža, mater ter sestre in brata. Vsem naše najglobokejše sožalje! — Niso še utihnili zvonovi za rajno Roziko, ko so pričeli zvoniti drugi ženi Liziki Nežman, rojeni Orešec, po-sestnici v Jablanah, ki je tudi postala žrtev materinstva in zastrupljenja krvi, stara šele 32 let. Rajnica se je ob lanskem pustu omožila Iz lepe martinske župnije k nam. Takrat pač ni slutila, da se bo vračala čez leto na svoji zadnji poti nazaj v svojo rojstno župnijo. Želela pa je, da počiva na martinskem mirodvo-ru. Orešec-Mulečevi rodbini naše iskreno sožalje! — Poživili smo zopet tukajšnjo Kmetijsko podružnico. Pričel se je v šoli kmetijski tečaj, katerega smo si že davno želeli; želimo čira večjega obiska in obilo koristi našim možem in fantom od njega. — Treba bo obnoviti naročnino za naše časopise, zlasti še za »Slo-\ enakega gospodarja« in za Mohorjeve knj.ige. Vzajemna zavarovalnica nam je poslala lepe koledarje, zato ji bomo pač poverili vse vrste zavarovanja. Podružnica jeruzalemskega osla hira vsled mraza. Gredo njeni člani raje v cerkev, kjer je vsekakor holj toplo. Bliža se že pust, pa se nihče ne oglasi za kandidata v zakonski jarem. Tega je kriva kriza, ki razsaja po naših hišah. Gornja Radgona. Tukajšnje godbeno društvo »Mura« je imelo v nedeljo dne G. januarja svoj letni občni zbor. Kapelniško mesto je prevzel domačin gospod Fr. Grand. Društvo bo proslavilo letos dne 4. avgusta desetletnico svojega obstoja v zvezi z veliko tombolo, ka- Ojlu |» «J pod l 84 U1M od I« XI Ki« tere čisti dobiček se bo uporabil za nabavo no-i vih inštrumentov, katere društvo nujno potrebuje. Nadalje se namerava društvo korpo-rativno udeležiti letošnjega evharističnega kongresa y Ljubljani. Za Velikonoč bo pa na-študiralo instrumentalno sv. mašo od Haydna. — Na novega leta dan smo pokopali mater tukajšnjega organista Katarino Vučko. Ni zadnji poti jo je spremljala velika množica ljudi. Ob odprtem grobu se je poslovil v lepih besedah bogoslovec g. Lojze Kovačič. Mešani zbor ji je zapel »Nad zvezdami« in moški zbor »Blagor mu«. Naj počiva v miru! Stavešinci. Dne 11. • t. m. nam je zakrila zemlja 651etnega Jožefa Polak. Za njim ne žaluje samo draga mu ženka in otroci, ampak tudi njegovi sosedi, mnogi prijatelji in znanci. Po poklicu je rajni bil krojač ter je svoj» delo izvrševal zelo marljivo, vestno in za malo plačo, zato ga bodo utožnejši sloji težko pogrešali. Bil je nad vse miroljubnega značaja in šaljive narave. Še v minulem letu se je proti dopisniku izrazil, da je že dodeljen k »marškompaniji«, spominjajoč in zavedajoč se, da bo treba kmalu prebiti bojno črto med tostranskim življenjem in večnostjo. Dragi Jožef, ker si bil opremljen za ta nevarni boj z najboljšimi sredstvi, trdno upamo, da si do- Najmanjši pritlikavec se je mudil leta 1837 v Parizu. Bil je 70 cm visoki Matija Gallia. Iz Pariza se je podal kot izboren goslar na potovanje po Italiji in Nemčiji. Dobro je govoril nemški in so ga slavili kot umetnika na gosli v Berlinu ter v Monakovem. Pozneje je poročil 80 cm visoko Rozo Pa^ovani iz Benetk. Zanka lz žice in debel kos leda. Če ovijemo krog debelega kosa ledu žično zanko in privežemo na spodnjem koncu utež, se led raztopi radi teže, a zgoraj zopet zamrzne. Na ta način prereže zanka led, vtež pade na tla drn kos ledu ostane vendar cel. Januš Goleč t 3 Propast in dvig. Ljudska povest. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imo-vit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Ste-njevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katic se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjev-čani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, musta-su. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če. se šali, ali so njegove besede istina. Splo-čast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže dcvojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. spel srečno do cilja zmage in venca slave. Bodi Ti žemljica lahka! Preostalim najgloblje Božal je! Ljutomer. Naša župnija namerava postavati našim fantom, ki so padli v vojni, skromen spomenik. V ta namen se je osnoval poseben odbor. Glede oblike in kraja spomenika še ni končnega sklepa, V mestu ni primernega prostora, za večji spomenik ne bo sredstev, na pokopališču ali kje v bližini cerkve bi bil še menda najprikladnejši prostor. O tem bo odločal poseben odbor. Sedaj prosi odbor, da njegovi domači vsakega vojaka, ki je padel v svetovni vojni, prijavijo župnijskemu uradu, da bomo najprej ugotovili imena ¿n število padlih iz naše župnije. Ako ne bo sredstev za spomenik, se bodo na marmorne plošče vklesala samo imena padlih. Te plošče bodo vzidane na pokopališču ali v bližini cerkve. Tako bodo tudi padli vojaki iz naše župnije pr--61i do skromnega spomina. — Naše mestno pokopališče namerava naša mestna občina letos preurediti. Naredila in nasula se bodo nova pota. Je res že potrebno. Fram. Umrl je na Požegu dne 19. januarja Franc Klavž v 74. letu. Bil je dober oče, zna-čajen in skrben gospodar, od začetka v načel-stvu Kmečke hranilnice in od mladosti naročnik »Slovenskega gospodarja«. Naj počiva v miru, sožalje potrti družini in sorodnikom! — Boštjan Štern, kovač v Framu, enako soustanovitelj in član Kmeičke hranilnice, je v petek dopolnil 70. leto svoje starosti. Naj Bog ohrani neustrašenega in včasih tudi šaljivega moža še mnogo let njegovi družini in v vrstah čitateljev »Slovenskega gospodarja« in drugih dobrih listov. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. (Zaslužna Vzgojiteljica.) Ze več let smo se starši Šolarjev bali, da naši mali izgube odlično učiteljico; zdaj se ta bojazen spolnjuje in vidimo, da se gdč. Marija Osenjakova ne bo več vrnila v šolo, kateri je posvetila polnih 38 let in je samo na naši domači šoli delovala celih 25 let. Dolgo dobo je ravno najmanjše ona uvajala v feolsko življenje; in ker ni samo otroke učila Šolskih predmetov, ampak jih je zlasti tudi lepo vzgajala ter deco kar mimogrede uvajala ¡v versko življenje, zato so vsi skrbni starši bili ¡veseli, ko so svoje malčke njej izročali. Moč za vse veliko potrpljenje, ki ga je potrebovala na cente v tej dolgi dobi, pa je zajemala pri samem božjem Vzgojitelju in Prijatelju otrok v najsvetejšem Zakramentu, kjer je bil tudi njen najljubši prostor izven šole. Zdaj ko je že en cel rod šel skozi njene materinsko dobrotne roke, se pač spodobi, da se ji tu javno zahvalimo za ves njen veliki vzgojni trud in mnoge neprijetnosti, ki so bile s tem zvezane, v prid naši deci. Dal ji Bog še dolgo uživati zasluženi pokoj, potem pa prelepo plačilo v nebesih! Ne moremo pa zamolčati, kako nas je užalostilo, ko smo izvedeli, da so jo sedanji mogočnjaki v šolskem odboru naravnost ven vrgli iz njenega stanovanja, kakor kako prite-peno ciganko. Čudne pojave o dostojnosti in hvaležnosti spričuje to ravnanje. Naj bo gospodična prepričana, da je vse njene dobre šolar;.; in starše tako ravnanje bolelo, ter jo zato še bolj cenijo in ljubijo. Medvece pri Majšperku. Znana je tovarna strojil Hamre pri Majšperku, čije lastnik je rojak iz čehoslovaške republike. Velespoštova-ni gospod tovarnar je kot božično darilo za revne otroke šolskemu vodstvu v Majšperku poklonil 1000 Din, vsak tovarniški delavec pa je prejel kot božično darilo 100 Din. Najlepša zahvala gospodu tovarnarju! — Naša med-večka dekleta in fantje iz Sesterž, namreč mešani cerkveni pevski zbor, se je dobro odrezal: take gre glas po majišperški fari. Ko je prvdč nastopil na koru v nedeljo dne 13. januarja pri rani službi božji in ob 10. uri, je tako lepo zapel, da bi človek samo poslušal. V tem oziru gre pohvalno priznanje gospodu orga-nistu v Majšpergu, ki je ta mladi cerkveni pevski zbor organiziral in izvežbal. Upamo, da bo ta pevski zbor lepo napredoval ter ostal zvest svojemu smotru. Ptujska gora. Smrt nam je pokosila gospo Marinič iz Bolečke vasi, pridno in skrbno gospodinjo. Zapustila je v tej solzni dolini moža Franca in edino hčerko Pavliko. Ona se je pa preselila k ljubemu Bogu, da prejme plačilo za ves svoj trud. Upamo, da uživa boljše veselje, kakor v tej solzni dolini. Kljub slabemu vremenu jo je spremljala velika množica ljudi na njeni zadnji poti. Pevski zbor je zapel pod vodstvom g. organista Janka Mohorko lepe žalostinke pokojni v slovo. Komaj so gorski zvonovi zapeli pesem rajni Mariničevi, že pride druga novica, da je izdihnil svojo blago dušo Anton Znidar, kovač v Dokleoih. Zapustil je globoko žalujočo ženo Marijo. Ker v tretje gre rado, je še izdihnil svojo dušo mali f: itek Tonček Arbejter. Dolgo že ni bile v naši župniji tega slučaja, da bi bili kar naenkrat trije mrliči. Zato pa imejmo vsak dan pred očn.I smrt, ker ne vemo ne ure in ne dneva! Lahonci. Tukaj je umrla dne 5. januarja gospa Ana Prašiček v starosti 77 let. Pokojna je bila žena stare korenine, kakoršnih je sedaj že malo. Bila je izkušena svetovalka v marsikateri sitni zadevi, dovolj naobražena in dolgoletna naročnica »Slovenskega gospodarja«. V življenju je pretrpela več hudega kot dobrega. toda vse je prenašala z vdanostjo v voljo božjo. Zadnji čas je bolehala na vodenici in naduhi. Tudi na njej se je izpolnil stari pregovor, ki pravi, da naduha spravi človeka od kruha. Hude bolečine je dobra žena trpela s čudovito potrpežljivostjo. Pokojnica je bila v času bolezni večkrat previdena s sv. zakramenti. Vdana v voljo božjo se je bolnica iz ormoške bolnišnice, kjer je iskala pomoči, vrnila domov, kjer je, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil dne 8. januarja ob številni udeležbi znancev in prijateljev, ki so jo kljub slabemu vremenu v obilnem številu spremili na zadnji poti. Blagi pokojnici naj sveti večna luč, žalujočo hčerko in njenega dobrega moža pa naj tolaži zavest, da se bomo enkrat vsi združili v srečnem večnem življenju! Polenšak pri Ptuju. Snega in zime nam je ljuba narava podarila dovolj. — Prva v tem letu je odšla po boljše plačilo 77 let stara ženica Marija Brumen iz Zamenje. Zadnji petek smo jo spremljali tja na kraj večnega miru, kamor so usmerjeni koraki nas vseh, ki še tu na tem bornem svetu garamo, od vseh strani stiskani od te prešmentane krize. — Kljub našim težk;m časom lahko pošljemo v svet veselo predpustno radio-poročilo, da imamo na oklicih že tri mlade in brhke parčke. Sosedni dopisnik iz Cvetkovec je morda mislil, da Po-lenšani nimamo zadosti zakonaželjnih kandi-datinj, pa nas je zato povabil na oglede. O joj, pa še koliko jih imamo! Še njemu bi, ako je neoženjen, eno odstopili, prav fletno in veselo. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — iA\nogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nikaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z ima-njem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez i— besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katica in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdako-vega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko, Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov živ-Ijenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vsgeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače, Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Opisani postopek igra eno najbolj važnih vlog pri tvorbi ledenikov. Največja godbena prireditev minulega stoletja je bil 7. nov. 1836 koncert v cesarski zimski jahalni šoli na Dunaju. Pri izvajanju ora-torija »Paulus« je sodelovalo 1000 umetnikov. Izven solistov 700 kornih pevcev, 118 goslačev, 48 godbenikov na brač in 41 čelistov. Človeška velikost in kenjska žima. V Severni Ameriki v Illinois živi 161eten fant, ki je visok 2.4 m. V Kentuky kažejo ko-nj% kojega rep je dolg 5.8 in griva 3.66 m. j Pa tudi mi bi naše fante tja dol na oglede poslali, če bi le vedeli, da so Cvetkovske jako pe-tične. Studenice pri Poljčanah. Umrl je dne 10. t. m. Franc Rutnik, prevžitkar v Brezju, v starosti 74 let. Ker je bil rajni Franc okoli 40 let z t naročnik »Slovenskega gospodarja« mu poklonimo nekaj vrst v spomin. Rajni je bil v mladosti uslužben pri veletrgovcu g. Stigerju v Slov. Bistrici 12 let, kjer si je toliko prihranil, da je s pomočjo svoje še sedaj živeče žene, s katero se je poročil leta 1898, kupil malo posestvo z gostilno v Globokem v naši župniji. Bil je vesten gostilničar, ki ni trpel v svoji gostilni nobenih nerednosti. Vsestransko izobražen, preprost v svojem življenju, z vsakim vljuden, globoko veren, mož molitve, se ni uklonil v hudih političnih bojih v predvojnih časih, ko se je razlivala povodenj štajerčiian-stva iz Ptuja po naši lepi Dravinjski dolini. Bil je kremenitega značaja ter stal neomajno kot skala. Tik pred vojno je posestvo z gostilno prodal ter kupil večje posestvo v Brezju, kjer ga je spremljal očividno božji blagoslov. Ker vsled boleDečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah Ji dedec od' rzel naprej 1 -ez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutl- presrečnega Lapuha so po sem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem piepričanju, da je "'ajdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo ču-ječe aa strr"' prea bližajočo se ter zaenkrat nevl-lno nevarnostjo. Kedâj in komu 1¡osno si§M§i lisi? V kratkem bomo ustavili list vsem onim naročnikom, ki niso nobene naročnine za leto 1935 vplačali, pa tudi niso nič javili, da naj se jih počaka na plačilo. To ustavljanje lista se bo začelo takoj po koncu meseca januarja. Kdor sedaj res ne more vplačati, pa bi rad list obdržal, naj na kartici sporoči, da ga naj počakamo za naročnino. Kdor pa more, pa naj pošlje vsaj nekaj naročnine. »Slovenskega gospodarja« naročnina znaša letno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. čitku znamenit mož: Franc Zimšek, po domače Miklavž. Mnogoštevilni romarji in turisti, ki tako radi prihajajo na Svetino, se dobro spominjajo čedne bele hiše, ki stoji ob glavni cesti iz Celja na S\stino, 10 minut od cerkve. To je Zimšekov dom, v katerem je sedaj rajni gospodar vladal tako m dro, skrbno in vzgled-no, da ga je vsak moral spoštovati. Zapušča žalujočo ženo in de^Jt pridnih otrok. Mnogo-brojni pogrebni sprevod dne 3. januarja je po kazal, ka-ko spoštovan in priljubljen je bil F. Zimšek. Prehiteli so v velikem številu Tehar čani s gg. župnikom in županom na čelu, da kot občinski odborniki skažejo zadnjo čast svojemu tovarišu. Domači gospod župnik je rajnemu ob odprtem grobu spregovoril pri-r. rno slovo. Vrli slovenski krščanski mož: počivaj v miru! Marija Gradec pri Laškem. Volilni imenik, kateri se je na občini sestavil pretečeno jesen, Izkazuje 951 volilcev in sicer volišče I v Ma rt j a Gradcu 708 in volišče II v Reki 243. Stalno se zadnja leta opaža, da raste število volil cev, to pa posebno vsled tega, ker kmetski fan tje ostajajo v večji meri doma, kot so pred vojno, ko je bil svet odprt za izseljevanje. Ker borno med letom večkrat poročali v »Slovenskem gospodarju« o našem občinskem gospodarstvu in drugih javnih zadevah, naj kmetje in obrtniki ne pozabijo obnoviti naročnino. Naše geslo je: Vsaka hiša naj ima svojega »Slovenskega gospodarja«! Sv. Rupert nad Laškim. Znana kriza tudi nas grize od vseh strani, a vendar še živimo in smo se v pretečenem letu gibali, kakor sledi: V solzno dolino naših hribovitih krajev je priromalo 74 otročičev: fantkov 38, deklic 36; med njimi sta bila 2 mrtvorojena, 5 je nezakonskih. V zakonski jarem se je vpreglo 15 parov. Zapustilo pa je življenje 38 ljudi, 23 moških, 15 ženskih, med njimi 12 otrok do 1. leta. Najstarejši človek je bil 85 let star. Spre-videnih na domu je bilo 56 bolnikov; sv. obhajil je bilo 12.050. Tudi brali smo pridno: »Slovenski gospodar« je imel v celi-župniji do 100 naročnikov, »Glasnik« 31, »Bogoljub« 20, »Domoljub« 5, »Sadjar in vrtnar« 6. Da mora nekaj smeti v podobi slabih listov k nam, se razume samoposebi. — Ob božičnih praznikih in Novem letu smo do kolen gazili v blatu; spomladanski ptički so se začeli oglašati in otroci so veseli trgali trobentice in marjetice, pomladansko vresje se je že bujno razcvetelo. Toda novo leto je prineslo nove razmere: Ob sv. Treh kraljih je zapihal sibirski sever, za čelo je snežiti in sedaj imamo drobnega, suhega snega nad pol metra; mraz je dosegel 10 stopinj C pod ničlo. Pišece. Čas porok se je približal. Toda Bog ve, če jih bo veliko radi krize. Začele so se pa. In tako sta se pred kratkim poročila v Dobovi gospod šolski upravitelj v Globokem Medved Branko in godč. Cetin Rozalija, učiteljica v Pišecah. Priči sta bila gospoda Rautner Vinko, sodnik iz Sevnice, in Cetin Josip, inž. poročnik iz ministrstva vojne in mornarice v Beogradu. Bilo srečno! — Pretekli teden pa sta sklenila zakonsko zvezo v cerkvi sv. Mihaela v Pišecah g. Jarc Alojz, plačilni natakar v Mariboru, rodom iz Sv. Jakoba v Slov. gor., in gdč. Pikelc Marija, izučena kuharica iz Pi-šec. Priči sta bila gg. Škoberne Josip, bivši narodni poslanec in posestnik iz Rajhenburga, in ženinov brat Jarc Anton, posestniški sin od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Nevesta je dol- goletna članica Marijine družbe. Ker do sedaj ni pozabila na svojo nebeško mamico, upamo, da tudi v novem stanu ne bo. Saj kjer se žena in mati ravna po zgledu najboljše matere, tam navadno tudi mož hodi po stopinjah sv. Jožefa in sreča, zadovoljnost ter blagoslov so v hiši. Na gostiji je g. kaplan nabral za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Mariboru 100 Din. Bog plačaj vsem darovalcem! In ko se mladoporočenca od nas poslavljata, da prevzameta vodstvo gostilne v Mariboru, v raagdalenskem predmestju, nasproti javne b liuiice, jima kličemo: Mnoga leta bila srečna! Njuno gostilno v Mariboru pa toplo priporočamo! Bobova pri Brežicah. Dne 7. januarja je zaspal v Gospodu v starosti 49 let v javni bolnici v Brežicah daleč znani, spoštovani in obče priljubljeni g. Franc Cetin, posestnik na Mostecu ob Čatežkih toplicah pri Brežicah. Rajni se že od svetovne vojne sem ni počutil popolno zdravega. Saj je bil 4 leta ruski vojni ujetnik-mučenik, kakor je sam večkrat povedal. Rajni je bil vrl katoliški mož; v njegovi hiši so imeli prostor samo katoliški časopisi, predvsem »Slovenski gospodar«, ki je zahajal k njemu mnogo let in ki ga je pokojnik tudi drugim toplo priporočal. Od prevrata do razpusta je bil rajni Cetin zaupnik bivše SLS. Od leta 1920 je bil ključar prijazne podružne cerkvice sv. Fabjana in Sebastijana na Mostecu. Kot mož modrosti je v svoji dobrotljivosti bil zmiraj pripravljen vsakemu pomagati z nasveti. Bil je tudi v bivši občini Mostec obč. odbornik in njen blagajnik. Dolgo vrsto let je vodil gospodarstvo soseske kot njen načelnik. Pokazal je tudi tukaj, kaj je človek zmožen s pridnimi rokami, zvestim in poštenim srcem. Kaj je pokojnik pomenjal za domačo gasilsko četo, so pokazali gasilci-tovariši, ki so mu dokazali veliko svoje spoštovanje in ljubezen na njegovi zadnji poti kot plačilo za njegov trud in obilno delo. Saj je bil on domačemu društvu ustanovitelj in neumorni organizator, več let tajnik, načelnik, blagajnik i. dr. Ob njegovi krsti so gasilci vršili častno stražo pod nadzorstvom sedanjega načelnika, tovariša Antona Cetina. Ob slovesu od domače hiše je gasilska godba iz Loč zaigrala žalostinko, nakar se je začel pomikati dolgi sprevod proti farni Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje m zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega jruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vin-kovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bi-zeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitro-vičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dnbre mletve (Dalje sledi.) Širite „Slov. gospodarfa"! .i.iaiitJittitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiicâiiiittitiitiiïUiiiiiiliiiiiitilluutiiliiiiiitiuiiiiiiuuiiiiiiiiiàviiuittit-iHïiiîitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiti« novali svetnike stebri-čarje. Simeon mlajši jd živel na stebru 68 let. Brzina pisemskega goloba. Pisemski golob »gladiateur« je preletel na Francoskem razdaljo Toulouse — Versailles, kar znaša 530 km, v 1 dnevu. Sreča v nesreči. Pred kratkem se je peljal v avtomobilu po cesti skozi severoame-ri?' rekli, da je tu pa tam komu sam »Bognasvaruj« nasipal zlatnikov. Na pretečeno božično roč je nekdo v Sodln-cih hodil na križpotje klicat vraga, kateri se mu je tudi prikazal, a ga namesto z zlatniki obmetal z blatom, češ, zakaj ga hodi izzivat radi denarja, ker v peklu je tudi kriza. — Že v jeseni je začelo. Tu so zmanjkale čez noč 4 goske, tam purani, in zopet drugje več ko-ko5i. Uboga lisica, koliko se je klelo na njen rovaš in na tiste, ki te tatinske zalege na pokončajo. A glejte čudež! Naši marljivi orož-i -lci so izsledili take lisrce in lisjake, kateri niti kosmatih repov nimajo. — Tudi pri nas ne zaostajamo, kar se t'"e športa. To zimo so se pri nas v zelo obilnem številu pojavili razni smučarji. Seveda še vsak nima pravilnih smuči. Vendar je • tem osiru posebno šolska mladina iznajdljiva. Meni sta moja fanta razbili neki stari sod ter privezala na vsako nogo po eno dogo, pa ti gre po klancu kakor vihar. Zdi se, da je to bolj zdravo in zabavno, kakor tisti edino zveličavni »nogobrc«. Št. Janž na Vinski gori. Umrla je tukaj dns 13. januarja Marija Petek, po domače Šmoja-kova Micka, v starosti 74 let. Bila je celo življenja zdrava ter od občanov spoštovana, bila je članica III. reda in raznih drugih verskih organizacij. Po par dnevih bolehanja je zaspala za večno. Pogreb se je vršil dne 15. t m. Počivaj v miru, draga teta! Mozirje. Uzmoviči na delu. Že pred tremi tedni so skušali spretni uzmoviči opleniti glavno zalogo Ilerkules čevljev, ki je last g. Iv. Bolha v Mozirju, a so bistre oči to preprečile. Dne 14. januarja pa se je bliskovito razširila novica: glavna zaloga Ilerkules čevljev je okradena. Oko postave je takoj ugotovilo, c! Ilerkules čevljev ni nikjer. Takoj nato J« orožništvo aretiralo dva sumljiva uzmoviča,' od katerih je že drugi dan eden priznal; dru« gi Se taji, a kljub temu jima ne bo veliko pomagalo, ker je pod podom skrite čevlje žandarmerija že dvignila. Natančna sodnij-ska preiskava bo dognala storjeno krivico in bomo o tem pozneje poročali. Zagreb. Od našega zadnjega dopisa v »Slovenskem gospodarju« se je nabralo že mnogo novic. Nekaj najvažnejših moramo vendar napisati. Lep dogodek nam je pripravilo na-Se Slomškovo društvo z igro »Trije kralji«, ki ima jo videli na same Tri kralje dan. Ta igra je bila resna in globoka, zato bo pa druga ;dne 3. februarja vesela in zabavna. Tudi na to pridite! — Takoj naslednjo nedeljo dne 13. ijanuarja pa je Marijina družba slovenskih de-kleit v Zagrebu proslavila svojo lOletnico. Voditelj preč. g. pater Janez Koželj je imel lep govor o zgodovini in delu v teh desetih letih, nato pa so članice Marijine družbe zapele nekaj lepih slovenskih pesmi in odigrale igro »Madona v gozdu«. Bilo je res lepo in domače. Dekleta najdejo res najleipši dom pri Mariji. — Predavanja v Slomšekovem domu so Be zopet pričela. V nedeljo dne 13. januarja 'je predaval g. dr. J. Klemene prav zanimivo o starem Zagrebu, v nedeljo dne 20. januarja pa g. Marko Težak o raznih vzhodnih boleznih. Obakrat je bilo mnogo poslušalcev. Prihodnjo nedeljo bo zopet predavanje. Pridite IV čim večjem številu 1 ¡s; Kobilice kot sobne živalce. Navada, rediti v ujetništvu živali v razvedrilo, je razširjena pri vseh narodih. Znana je velika ljubezen do živali pri Indijancih, ki so imeli po svojih kočah vse polno papagajev in drugih pisano pernatih ptičev. Malokedo bo pa vedel, da niso nekateri narodi omejili svoje ljubezni samo do sesalcev in ptic, ampak so jo raztegnili celo na žuželke. Avstrijska vojna ladja »No-vara« je obiskala pri potovanju okoli sveta koncem leta 1850 tudi Kitajsko. »Novara« je prinesla po vrnitvi sporočilo, da obstoja na Kitajskem obča navada, gojiti kobilice v zabavo enako kot pri nas kanarčke. Nekoč je bila ljubezen do kobilic tako globoko vko-reninjena, da so vzdrževali na cesar Bikem dvoru v Pekingu poseben urad, ki je preskrboval prostore številnih dvornih dam z zadostnim številom kobilic, katere dajejo ob vsakem vremenu od sebe take glasove, ki so za kitajska ušesa najprijetnejša godba. Grem® poročilo i bolnega poif§. Med južnoameriškima državama Paragvaj in Bolivija se še vedno bije hud boj za bogate in še neizrabljene petrolejske vrelce v Gran Chaco. Ame-rikanski polkovnik Sharp, ki je prepotoval kot nepristranski opazovalec bojno polje v Gran Chacu, je sporočil severnoameriškim časopisom o svojih doživljajih naslednje: »Kar sem videl v teh 30 dnevih, sliči peklenskemu prividu. Od granat raztrgana trupla paragvajskih in bolivijskih vojakov so ležala po strahovitih bojih cele dneve n»pokopana po pragozdni pokrajini Gran Chaca. Njih obraze so razmesa- rile ptice roparice. Nekateri mrtvi so bili presekani z zakrivljenim nožem, kateremu pravijo »mahete«, in sicer od leve rame do desnega boka na dva dela. Tako so ležali na stotine ter na tisoče po Esteras de Potino močvirju ter po jarkih trdnjav Savedra, Bolli-vian, Guachalla, pred Camacho, Boli-varjem in Canado Cristina. Tesno ob meji Chaco pokrajine, kjer so se vršile posebno srdite bitke zari petrolejskih vrelcev, ležijo izza zadnjih spopadov po močvirnatih ravninah Pilcomajo reke ne le samo mrtvi, ampak med temi umirajoči ranjenci, ki umirajo po cele dneve vsled ran, žeje in lakote. Njihovi pretreslijivi klici na pomoč, njih stokanje in izbruhi pobes-nelosti«, poroča oberst Sharp, »so bili moji stalni spremljevalci celih 30 dni.« veliki cesti ob reki Loire v bližini me-» sta Tours. V avtomobilu je sedel mlad zakonski par, oče žene, šofiral je star družinski prijatelj, kateremu je bila cesta povsem dobro znana. Na nekem ovinku se je zgodila naenkrat velika nesreča. Šofer je zgubil vsled pika bolhe oblast nad vozilom, avto se je prekobic-nil preko ograje v deročo reko. Rešil se je samo šofer, ki je znal plavati in je priznal odkrito, kako ga je zmedel pik bolhe tako, da je en sam trenutek pozabil, da ima v rokah na ostrem ovinku krmilo avtomobila. Nekemu vrtnarju v državi Massahu-setts v Severni Ameriki se je po poskusih, ki so trajali več deseletij, sedaj posrečilo vzgojiti rastlino, ki ima-mesto korenin krompirjeve gomolje, namesto krompirjevke pa paradižnikova stebla s paradižniki. Ta nova rastlina rodi zelo zdrav krompir, obenem pa njeno bilje zraste do 3 m visoko ter tudi rodi več in lepših paradižnikov kot vsaka druga paradižnikova rastlina. Omenjeni vrtnar sedaj še nadaljuje poskuse, kako bi odpravil nekatere hibe nove rastline. Bilje namreč ovenč, kakor hitro začne krompir v zemlji zoreti. Zajec ustrelil lovca. Pred kratkem je razneslo časopisje vest, da je ustrelil zajec lovca. Čuden slučaj smrti se je odigral takole: Lovec, znan madžarski posestnik, je ustrelil zajca, ki se je parkrat prekobicnil, nato pa stegnil vse štiri od sebe. Lovec je obesil puško preko rame in sicer tako, da bi mu bila takoj pri roki za slučaj nenadno potrebe. Zajca si je oprtal kar na hrbet, saj njegova lovska koča ni bila daleč. Naenkrat pa je brcnil dolgo-uhec poslednjikrat z zadnjima nogama. Ena od tac je pri iztegljaju sprožila petelina, ki je žalibog ostal po neprevidnosti navit, in izstrelek je zadel lovca v glavo in mu jo raznesel. Nesrečen strel na mačko. V Gelsenkirchen na Nemškem se je liudoval posestnik vile radi neznosne ponočne mačje godbe. Vstal je s postelje, zagrabil flobertovko in oddal iz nje na kričače strel. Drugi dan so našli na vrtu ustreljeno mačko. Drugi strel iz floberta pa ni zadel mačka, ampak se je razprožil naboj v cevi, izstrelek je pognalo nazaj, krogla je pogodila strelca v trebuh in v par minutah je izdah-nd. Lov na mačke je končal nesrečno. Bolha povzročila smrt treh. Malo znan je slučaj izredne nesreče, ki se je zgodil pred leti na Francoskem. Tamkaj je povzročila navadna bolha smrt treh oseb. V noči je brzel avto po Listnica uredništva. Majšperg. Dopis tožljiv. — Brežice. Ne mo-t r-tmo objaviti, ker bi nas gospoda tožila. Listnica uprave. Naročnikom s pošte v Št. Lenartu v Slov, goricah! Iz tega okoliša nam pošiljate številne pritožbe glede dostavljanja »Slovenske-» ga gospodarja«. Predno moremo mi proti tema nastopiti, moramo imeti dokaze in sicer prosimo, da nam sporočite: Kateri raznašalec in katerega dne je vaš izvod »Slovenskega gospodarja« pustil drugod in ga ni dostavil v~m. Ko bomo imeli dokaze, da so vaše pri-* tožbe utemeljene, bomo seveda vse storili, da se napravi red. — Uprava »Slovanskega gospodarja« v Mariboru. MALA OZNANILA. Hlapec starejši, za vsa dela, se takoj sprejme. Rihterič, Gačnik, Pesnica. 112 Proma posestvo v trgu Sv. Lenart v Slov. g. Natančneje se izve pri: A. Kronfogel, Sveta Marjeta ob Pesnici. 110 Stanovanje z delom odsluži Josip Gamser v Gornji Sv. Kungoti. 109 Lepo posestvo 12 oralov, tik cerkve, stavbe so vse nove, takoj na prodaj. Škorjanc, Sv. Pavel pri Preboldu. 108 Zemljiška knjiga Din 5.— Kako si sam izračunam davek Din 4-Zaščita kmetov Din 5.—. Naročniki »Slov. gospodarja« debijo vse zvezke te knjižnice za polovično ceno. V letu 1935 bo izšlo še precej teh knjižic, tako da bodo naročniki »Slov. gospodarja« s to ugodnostjo prihranili celotno naročnino in še več! Zato priporočamo vsem, da ostanejo naročniki »Slovenskega gospodarja« ter tudi drugim povedo o tej ugod-nosti! Naročniki, naročajte knjižice na naslov: Uprava »Slov. gospodarja« Maribor, Koroška cesta 5, in pristavite, da kot naročnik plačate le polovico. Ostali pa na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju, Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) »Jako rad — zelo rad —!« je odgovoril. »Ampak, velespoštovane dame in velecenjeni gentlemani, — saj razumete, da vam ne morem pokazati kletke same! Da bodete namreč obenem s kletko videli tudi črnega panterja. Panter pa je določen za cirkus in kdor gre v cirkus gledat živali, plača vstopnino. Gotovo torej tudi razumete, da vam ne morem pokazati kletke in tudi ne panterja brez odškodnine.« Vložil je v svoj nagovor kratek, učinkovit molk in dal poslušalcem priliko, da premislijo nujnost njegove logike, pa nadaljeval: »In da bo redki, zanimivi prizor še izrcdnejši in zanimivejši, bom obenem odredil tudi krmljenje živali. Tri vrste sedežev bomo računali, prvega po dolarju, drugega po pol dolarja, tretjega po četrt dolarja. In ker na krovu pač ni drugih gostov ko same dame in sami gentlemani, sem prepričan, da lahko drugi in tretji sedež izpustimo že kar vnaprej. Ali pa je morebiti kdo med vami, ki bo plačal samo pol ali celo samo četrt dolarja —?« Ozrl se je po družbi. Seveda se nihče ni oglasil. Zadovoljno se je namuznil. »Torej sami prvi sedeži —! Prosim cenjene dame in spoštovane gentlemane, dolar za osebo!« Snel je klobuk in pobral dolarje ter poklical krotilca, da se pripravi za »predstavo«, Tudi potniki so bili po večini sami yankeeji, čisto zadovoljni so bili z nepričakovanim preokretom. Malo prej so bili še vsi ogorčeni, da je kapitan sprejel na krov tako nevarno žival, pa koj so bili po-tolaženi in pomirjeni, ko se jim je nudila razburljiva zabava in prijetna sprememba. Saj vožnja je bila itak silno dolgočasna in pokrajina enolična. Celo učeni možic z očaii je premagal strah in se z napeto radovednostjo priril v prvo vrsto. Cornel pa se je umaknil k svojim ljudem. »Čujte, fantje,« je pravil, »eno stavo sem dobil, drugo pa izgubil, ker rdeči lopov ni maral piti. Nobeden torej ne plača nič. Tretja stava pa naj ne velja za drink, ampak za dolar, ki ga moramo plačati. Ste za to?« Vsi so bili za predlog. Vnaprej so bili prepričani, da bodo stavo dobili. Orjaku ni bilo videti, da bi se dal od koga ustrahovati. »Dobro!« je dejal cornel samozavestno, »Videli bodete, kako hitro bo tisti dolgin vzel kozarec!« Dal si je spet naliti in se Mižal orjaku. In res pravi orjak je bil. Še daljši je bil, bolj plečat in krepkejši ko Grosser. Kakih štirideset let je štel, gladko je bil obrit in obraz mu je bil ves zagorel od solnca. Moško lepe poteze so govorile o pogumu in o drznosti in pogled njegovih sinjemodrih oči je pričal, da živi mož v široki naravi in da je vajen gledati v daljavo. Tak poseben, nepopisen izraz je najti le v očeh mornarjev, prebivalcev puščave in prerijskih lovcev. Izredno snažno in izbrano je bil oblečen, kot da je pravkar prišel od krojača. Orožja pa ni bilo videti na njem. Poleg njega je stal kapitan, prišel je s poveljniškega mostu, da bi videl panterje in krmljenje. Košato se je razkoračil cornel pred svojo tretjo žrtvo ter dejal ošabno in izzivalno: »Sir, nudim vam drink! Upam, da ga ne bodete odklonili in mi povedali, kdo ste! Kajti jaz sem gentleman in pijem le z gentlemani!« Orjak ga je začuden pogledal s svojimi sinjimi očmi pa se obrnil v stran ter nadaljeval prekinjeni pogovor. »Pooh —!« je naredil cornel. »Ste gluhi —? Ali pa nočete slišati —? Tega bi vam ne svetoval, ker ne razumem šale, če mi kdo odkloni drink! Svetujem vam, zgledujte se na tistemle Indsmanu!« Orjak je malomarno skomizgnil in vprašal kapitana: »Ste čuli, sir, kaj je rekel take človek?« »Yes — da —, siri Vsako besedo sem čul!« je pokimal kapitan. »Well —1 Za pričo mi bodete, da ga nisem klical!« Cornel je vzrojil. »Kaj —? Odklonili ste drink —? Ali mar želite, da se vam zgodi kakor tistemu Indijancu, ki —.« Več ni utegnil povedati. V hipu mu je zasolil orjak tako mogočno zaušnico, da je padel, se zakotalil po tleh in se celó pre-kopicnii. Ko otrpel je ležal za trenutek, pa se pobral, izdrl nož in planil. Orjak je tiščal roke v hlačne žepe in stal pa gledal tako malomarno, kot da se ni nič zgodilo in kot da mu ne preti prav nobena nevarnost. Niti trenil ni. Cornel pa je tulil: »Pes —! Meni zaušnico —? To stane kri in sicer tvojo!« Kapitan je mislil stopiti vmes, pa orjak mu je odločno odkimal, dvignil desno nogo, ko mu je prišel cornel dovolj blizu, in ga je sprejel s tako krepko brco v trebuh, da je spet padel in se zavalil po tleh. »Dovolj, sicer —!« je zagrozil orjak. Pa cornel se je spet pobral, djal nož za pas, izdrl pištolo in jo nameril. Orjaku pa je menda bilo dovolj njegovih neumnosti. Vzel je roko iz žepa, samokres se je zableščal. »Proč s pištolo—!« je zapovedal. Trije kratki, ostri streli so počili, — cornel je kriknil iz izpustil orožje. »Takole, fante —!« je dejal hladno, »Ne boš kmalu spet delil zaušnic, če bo kdo odklonil tvoj drink in ne bo maral piti iz kozarca, ki si ti prej vanj namakal svoj veliki gobec! In če bi rad zvedel, kdo sem, ti —,« »Prokleto naj bo tvoje ime —!« se je penil cornel, »Ne maram ga slišati I Tebe pa hočem imeti in te moram imeti! Go on, boys — nad njega, fantje —!« In pokazalo se je, da lopovi res držijo vkup ko čreda volkov. Noži so se zabliskali in vsi hkrati so planili nad orjaka. Ta pa se jih ni zbal. Z desno nogo je stopil naprej, dvignil roke in zaklical: »Pa pridite, če bi radi spoznali Old Firehanda!« Ime je učinkovalo kar čudovito. Cornelu je omahnila roka z nožem, prestrašen je vzkliknil: »Kdo bi si bil mislil —! Zakaj pa mi niste prej povedali svojega imena —?« »Ali mar samo ime varuje gentlemana pred siro-vostmi takih pobalinov —? Poberite se, sedite v svoj kot in ne pridite mi več pred oči, sicer drugega za drugim upihnem!« Cornel se je potuhnil ko tepen pes in zago-drnjal: »Well —! Pomenili se še bomo!« Obrnil se je in odšel s svojo krvavečo roko na prednji del krova, njegovi ljudje pa za njim. Sedli so v oddaljen kot, šušljali in pogledovali po slavnem prerijskem lovcu. Njihovi pogledi sicer niso bili prijazni, dokazovali pa so, da se ga bojijo. Pa tudi na druge je slavno, znano ime Old Fire-hand močno učinkovalo. Med potniki pač ni bilo nobenega, ki bi še ne bil čul o pogumnem, drznem lovcu in o njegovih junaških, nevarnih doživljajih. Ves zapad ga je poznal in govoril o njem. Pa tudi na vzhodu je bilo ime Old Firehand dobro znano. Občudovajfe so ga gledali in si šepetali. Kapitan mu je podal roko in mu rekel ljubeznivo, kolikor pač more yankee biti ljubezniv: »Ampak, sir, povedati bi mi bili morali, kdo ste —! Lastno kabino bi vam hil odstopil! Izredna čast je za moj parnik, da je stopil na njegov krov tak slaven lovec! (Dalje sledi.) Slon v letalu. Pred kratkem se j< peljal prvič v letalu slon. Gre namreč za komaj 5 mesecev starega slonaka, ki je teh-! tal 2 stota. Iz Njujon ka so ga prepeljali t. živalski vrt v S. Loui» v aeroplanu. Pariška prismojenosi. Pred kratkem so odi prli v Parizu kavarno za pse. Razen vseh m<* gočih kosti dobijo tam psi razno pecivo, rii, klobase in meso. V tej pasji kavarni je tudi poseben oddelek «a pse, ki uživajo samo rastline in so takozva-ni vegetarijanci. V Nemčiji ln na Fran. coskc-m. Po nekaterih krajih v Nemčiji je obstojala v 16. stoletju navada, da je morala žena, ki je pretepavala svojega moža, jezditi skozi mesto na oslu. Na Fran-ooskem je bilo istočasno drugače. Tamkaj je moral mož, ki se je pustil tepsti od žene, jezditi na oslu. Iznajdbe v Angliji. Vsako leto je vloženih na Angleškem pri patentnem uradu 40 tisoč iznajdb. Letos znaša stavilo brezposelnih 22 milijo» nov. Pred dvema letoma jih je bilo 29 milijonov. Morski slon požre dnevno 75 kg rib. Lastavica rab: za dnevno prehrano 5 do 600 muh. Dve od> znamenitosti meva. Pri nemškem mestu Koblenz v bližini Lo-reley skale je znan 17-kratni odmev. V italijanskem mestu Pavia je poslopje, ki vrže zadnji zlog vsakega vprašanja 30krat nazaj. Stanovanje v pritličju. »Ubogal sem vas, gospod doktor, in poskusil sem spati pri odprtem oknu « »In ste srečno prišli ob pritisk na prsa?« »Ob pritisk ravno ne, pač pa ob denarnico in uro.« Cecib malini oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici. Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm3 Din 1.—. do velikosti 50 cms D n 2.50 Kdor inserira tako. da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačat; naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. Majcr skupno s G delovnimi močmi se vzame na večja posestvo na Pohorju. Pogoji: mož vešč živinoreje in žena svinjeireje. Ponudbe in zahteve UDravi lista. 94 Služkinja do 35 let stara išče trgovino na deželi tik farne cerkve. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo lista. 97 Majorja s 4 delovnimi močmi sprejmem na večje posestvo. Korošec Jožefa, Zgornja Vo-ličina 25, Sv. Lenart v Slov. goricah. 98 Iščem službo hlapca h konjem. Nastopim takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. 101 Spiojmem vajenca, hrana in stanovanje prosto. Zabota, sodar, Veržej. 98 Iščem hlapca in deklo za vsa domača dela. Elšn:k, Sv. Peter pri Mariboru. Hlapec se sprejme v župnišče v trajno službo. Samec ali vdovec, ne pod 40 let. Nekadilec in nealkoholik. Prednost ima, kdor je imel dosedaj samo eno ali kvečjemu dve dolgotrajni službi. Veselje do gospodarstva in do konj. Znamka za odgovor. 107 Dekla se sprejme v župnišče v trajno službo, porabna za vsa gospodarska in poljska dela. Znamka za odgovor ali osebna zglasi-tev. 107 Prodam novo hišo. Vpraša se pri Krampi Ani, Marija Brezje 104, p. Maribor. 106 Sveče za svečnico kupujte v trgov.iinah Sen-čar, Mala Nedelja, Ljutomer. Štrigova. Ženini in neveste! Najlepše in najcenejše šopke in veince izdeluje Klemenčič, Maribor, Dravska ulica 8. 105 Parne pekovske peči in stroje postavlja »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejema zastopnike iz vseh krajev. 74 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Avkermannov naslednik A. Kindl, Ptuj. 70 Ves Maribor že govori, da najboljše in najcenejše kupite novo in staro blago v Grajski starinarni. Poskus Vas prepriča! 104 Rabljene mlinske stroje kupim: grisočistilnik, firotcilinder, dvigala. L. Fišinger, mlinar, Brezno. 99 Želite Ml pridali? Imamo tedensko gotovo 100.000 či-tateljev, med temi je Vaš kupec! Pošljite mali oglas, da ga najdete! Sončnice in bučnice, neluščene in luščene, zamenjajte vedno za prvovrstno olje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 1247 10,000 strani — 69 zvezkov po 160 strani — 15 knjigi Vsi romani so že 'zšli in jih lahko dobite vse na enkrat. Knjigotrška cena je: zvezek po Din 13.—> knjiga po Din 60.—, 70,— in 75—„ Kdor naroči z naročilnico, dobi: Vseh 60 zvezkov, broširano, namesto za Dim 780.—, samo za mesečno odplačevanje tekom 12 mesecev po Din 45.—, ali pri takojšnjem plačilu za Din 500.—, ali vseh 15 knjig, vezano v celo platno: namesto za Din 1050.— sani.) po Din 60.— mesečno tekom 12 mesecev, ali pri takojšnjem plačilu za Din 600.—. Po tako ugodnem nakupu -ddamo Is 1030 naročnikom, ker bodo potem knjige pošle. Knjižnice In privatniki, 03krbite si pravočasno te zanimive romane! Naročilnico dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju, [fet/, isfvnu&ie m !©greHfi€ §¥€€€, voščene zvitke, voščene vrvice za prižiganje sveč, kadilo več vrst, sveče za lestence, sveče »Pax« za hišno rabo kupite najugodneje in v dobri kvaliteti v 77 družba z o. z., v Ljubljani, Celovška cesta 14, ali pa, kar bi bilo za Vas še pripravneje: in njeni podružnici v Ptuju, pri g. R. Kraup-nerju v Celju, pri g. Joža Hrastelju v Gornji Radgoni in pri g. Francu Lipeju v Brežicah. Na željo Vam pošljemo najnovejši cenik. aBBHBHBHBBBBBBBB Zahvala, Vsem, ki so nam s tolažilnimi srci in z mnogostranskim sočutjem stali ob strani ob prebridki izgubi naše blage m.V.re Marije Neudar«r izrekajo najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Sv. Ana v Slov. gor. in Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 14. januarja 1935. Bolečinam v nogah reciteZbogom! Poizkusite toenostavno domače sredstvo' Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella. da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. posebno za ženine in neveste: manufaktura in moške obleke po zelo nizki ceni prodaja trgovina A. Nifergal, Maribor, Koroška cesta 1. 82 h m m . 72 Ciganova osveta Din 6.— Cvetina Borograjska Din 9.— Devica Orleanska Din 8.— Elizabeta Din 7.— Hedvika,ba nditova nevesta, Din 6.— Krvna osveta Din 4.— Na indijskih otokih Din 7.— Pariški zlatar Din 6.— Pod krivo jelko Din 10.— Robinzon Din 10.— Sv. Genovefa Din 8.— Sv. Notburga Din 6.— Turki pred Dunajem Din 9.— Zadnji dnevi nesrečnega kralja D 12.— Spretna kuharica broš. D 23.—, vez. 30. Knjige se dobijo tudi v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Cepljene trte iz vrst trsnega izbora in tudi sadna drevesa nudi, dokler še bode trajala zaloga, I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik. 7 Cerkvene sveče In kadilo kupujte pri Josipu Jagodiču v Celju, Gubčeva ulica 2, Glavni trg 14. 39 Kupujemo 96 vinski kamen (birsa) in sušeno drožje A. Resman k. d., Zagreb, Ilica 223 Kmetice! Najboljše zamenjate semena za olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, južna stran mosta. 1195 y zimi se nudi prilika, da se Vam temeljito osnažijo, emajlirajo, ponikljajo, izbrusijo krogljišča, ležaji in obnove kot nova dvo-kolesa. Shramba motorjev in koles. Hitro, točno in solidno izvrši mehanična delavnica 'Justin Gustinčič, Maribor, Tattehbachova ulica 14. Javite potrebo z dopisnico, pridem na dom. 47 Denar |e deir® naložen, če se poslužite nakupa v 1192 TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. IA visokodebelna sadna drevesca od sort: Kanada, London peping, Baumanka, Ontar:o, Jonathan itd., jabolčne inh ruškove divjake, cepljeno trsje: Laški rizling, burgundec, muškat itd. nudi: Drevesničartsvo in trsničar-stvo Vinko Hrastnik, Št. 11 j pri Velenju. 81 fPfT" Inserirafte! i (o Dravske banovine Plaribor i Celje v lastni novi pazeči na oglu nasproti pošle, prei JužnoSta- ©osposfte-§io?enshe ulice. - fersKa Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSA PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR A V A SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE 167 PODRUŽNICA: CILJE palača Ljudske posojilnice. ©L. ZASTOPSTVO: HARIB0P Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! «E> Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.090 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe : d 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.090 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsako škode. Spodiiieštatcrsko ifiiHa poso)Unica v tlariboru. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, s Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.