stav. tu
V frstH, v
dM 11 novembra 1914.
Letnik I.
Izhaja vsak dan, Izvzemii nedelje Hi ponedeljka ob 5 popoldne.
Urcdr.ijr.~o: Ulica Sv. Frar.£lSka AsiSkega S. L Md*. — V» dopisi nij se pošiljajo uredotltvi lista. Milrtlim ptaa te M
sprejemajo In rokopisi se ne vntaje. Izdajatelj bi odgovorni urednik S
lista .Eoinottt". — TI* tiskarne _	. ___
orrejenfm porofhro® v Trstu. uBca Sv. PraaCUfca Atftap Telefon uredalitve le upnve Itev. 11
Naročnina znaSa: Za celo Me...... . K H—
za poi leta.................IJ—
za vt mesece.......................• *
Za nedeljsko izdajo ca edo leto........5-20
ta pol leta........
VEČERNA
Posamezne Številke se prodaj »Jo po G vinarjev, zastarel«
številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokaitl en« kolon«
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale^ poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vta
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. PlaCuje se izključno ta
upravi .Edinosti*. — PlaCa in to« se f Trstu. Upitva In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aslftega It 20. — Poštnohranilnični račun it 841.65Z
Mt unlkonje v srednji Galiciji ni prisilno.
Ho«o grupiranja m Poljskem h v GflHdJL
DUNAJ, 11. (Cenz.) Ne Poljskem so Rusi izgubili stik z nemškimi četami Tajnost novega grupi ran |a se Je torejpjre-
čila popolnoma. Vsi poizkusi sovražnikov,
da bi prodrli čez Wartho, da se pouče o razmerah za reko, so se ponesrečili dose-daj.	____
V	srednji Galiciji se vrše operacije po načrtu. Namen nove grupacije Je, da se naše in v neposrednem sliku žnjimi se na-hajc;oče čete z bero v zadaj ležečem ozemlju v svrho novih operacij. Srednja Galicija je bila že enkrat izpraznjena. Po prvi umeknitvi naših moči je sledila ponovna oienziva, ki je dovedla do osvoboditve Pr-zemysla. Čete so se bojevale tako sijajno, da se jejsosrečilo sovražnika zadržati več nego štiri tedne.
Przemysl je sedaj zopet obkoljen. Moremo biti prepričani, da trdnjava tudi sedaj izpolni svojo dolžnost Przemysl se bo najbrž uveljavljal zelo uspešno, ker so tamkaj vezane zelo močne ruske sile.
V	srednji Galiciji so nam doslei sledile tri ruske armade. Prva Je prodrla preko dolnje Visloke domnevno v ozemlje na o-beh straneh Tarnovega, druga preko Rze-szowega v smeri proti Jaslu, tretja pa v ozemlje Sanok-Lisko. Kakor se najbrž kmalu pokaže, je položaj naše armade zelo dober. — (»TagespostO.
Francozi v AdrtlL
RIM, 11. (Cenz.) Kakor poročajo iz Bara, se baje pripravlja energična akcija francoskega brodovja proti Kotoru.
RIM, 11. (Cenz.) »Popolo Romano« Javlja z dne 3. t m.: Tudi zadnja akcija proti Kotoru operirajočega francoskega brodovja je bila brezuspešna. V splošnem francosko brodovie ni Imelo proti Avstro-Ogr-ski onega uspeha, ki ga Je pričakovalo pred dvema mesecema po svoji številni premoči. — (»Tagespost«).
Položaj no nemSko-rusklli MdBflL
BEROLIN, 10. (Cenz.) O položaju na Vzhodu piše major Morath v »Berliner Tageblattu«: Operacije na Poljskem še niso zaključene. Zato ne more nihče zahtevati od vrhovnega armadnega povelj-ništva, da bi na široko pojasnjevalo javnosti. kam korakajo naše čete in kje se zopet upro sovražniku. Tudi vrhovno armad-no vodstvo naših zaveznikov je, kar se tiče poročil s tega bojišča, zelo molčeče. O-be armadi delate po skupnem načrtu in nam tedaj, ko po objavitvi gibanj v časopisju ne bo mogla več nastati nikakršna škoda, gotovo pojasnite vse. Da bi počasi sledeča ruska glavna armada v svoji masi stopila na nemška tla, se ni treba bati.
Naša vzhodna armada ni pobita, se je preje ojačila nego oslabela in ustavi rusko prodiranje. Z ozirom na razsežnost meje. ki jo je treba braniti, pa ni izključeno, da jezdijo močnejše sovražne kavalerijske patrulje okoli kril naše armade in prihajajo neovirano čez mejo, da se od tam pouče o položaju. Kaj je treba početi proti tej nevarnosti. se gotovo naznani.
Naša severovzhodna armada je dosegla znaten uspeh. Ni se samo uprla močnim ruskim silam, temveč jih je tudi odbila tako, da jih je bilo 4000 ujetih in pridobljene-nega velik«) vojnega plena. Težke izgube pač najbolj prisilijo use, da se za sedaj u-maknejo. Nevarnost za Vzhodno Prusko, da bi ponovno videla globoko v svojem o-zemlju ruske armade, je potemtakem znatno zmanjšana. Tega uspeha naše severo-vztočne armade ne moremo nikakor ceniti dovolj visoko, ker bo brezdvomno vplival na rusko ofenzivo proti nam in na Poljskem.
Wysztysko jezero je na vzhodnopru-skem ozemlju in teče skoznje reka Tissa. Dolgo je osem kilometrov, široko štiri kilometre. Znano je kot najmrzlejša točka severonemške ravnine.
S frcncosko-beMIskett bojifto.
BERO!.IN, 11. (Cenz.) Iz Amsterdama
poročajo Berliner Tageblattu«: »Dailv Chrcricie* je poročal včeraj, da je sedaj brezdvomno, da je nastopila v položaju na zapadu definitivna izprememba.
HANNOVER, 11. (Cenz.) »Hannoverani-scher Kourier« poroča iz Haaga: »Times* pišejo, da se prihodnje dni prične velikanska bitka pri Ljllu. Mesto je že zelo trpelo po obstreljevanju. Očividno se Nemci, kot izhaja iz obsežnih letalskih poizvedovanj. pripravljajo na predor, ki je nameravan v največjem obsegu.
Ponovna ofenziva Nemcev pri verdunu, Reimsu in Soissonu, naj bi očividno vezala pozor-
nost zaveznikov in preprečila, da tudi oni na poseben način koncentrirajo svoje čete.
KRISTIJANU A, 11. (Cenz.) Iz Londona brzojavljajo »Morgenbladetu«: Po semkaj prispelih vesteh prihajajo velike množine svežih ojačenj novih nemških čet iz Nemčije v Belgijo. Napadi med Ypernom in Ar-rasom se nadaljujejo. Ypern gori.
Mm uliii trmrtm strnu merili
i staji zmziftff.
BORDEAIDC 11. (Kor.) Neki general rezervnega kadra, Id se zbog svoje starosti ne more vdeležiti vojnih akcij se ie izrazil proti nekemu poročevalcu tako-le:
Zadeva stoji za zaveznike dozdevno izvrstno. Nemci se zelo trudijo in treba je priznati njih hrabrost in sposobnost. Oni ojačujejo boreče se ednote in postavljajo nove armadne zbore, od katerih porabljajo večje dele v Belgiji in severni Franciji. — predno je pripomniti, da francosko-angleške vojne sile vzdržujejo te navale in da teh niso samo vzdržale, temveč da se je njih stanje zdatno zboljšalo že en mesec sem. — Nemški listi pripovedujejo, da hočejo iti Nemci v Dunkirchen, Calals in Bulogne, da bi od tamkaj zasedli Angleško. Recite le glasno, je pripomnil general, to je navadni bluf. Najprej jih motamo pustiti prid sem in ravno tako morajo tudi naši zvesti za-vezn ki najprej pustiti, da zasedejo njih ozemlje. Brezdvomno bo posest D&nUrchna, Calaisa in Bulogne nudil Nemcem skrivališče za njih podmorske čolne. — V Calaisu postavljene baterije bi ovirale porabo moiske ožine po francos<co-angleški mornarici To bi bilo za sovražnika velike vrednosti, ali kako naj poskusijo Nemci izkrcavanje, dokler Angleži kot gospodarji morja potapljajo transportne ladje. In s katerimi močmi naj to poskusijo, ako že komaj zadržujejo francosko-angleške vojne sile in se morajo umikati pred Rusi. Angleži pojmijo, da je za angleško obrano najboljše sredstvo, da zopet zavzamejo belgijske obrežje z Antwerpnom. Da se pa Belg^a zopet osvoji, je treba premagati Nemce. Na kontinentu se torej določi osoda Angli e. General je zaključil: Po-trpimo, stvar napreduje sicer počasi ali sigurno.
Obsedno stanje na Nizozemskem.
AMSTERDAM, 11. (Kor.) Kakor poroča časopisje, se je obsedno stanje razširilo na province Friesland in Groningen.
Portugalski poslanik odšel iz Bruslja.
BRUSELJ, 11. (Ker.) „La Belgique' poroča, da je portugalski poslanik odšel iz Bruslja v Havre. Zastopstvo portugalskih interesov je prevzel brazilijanski poslanik.
Po uničenju križarke „Emden".
LONDON, 11. (Kor.) Uradno poročilo Reuterjevega urada pravi: Kapitan maie križarke »Emden«, pl. Miiller in pomorski poročnik Fran Josip princ Hohenzollernski sta oba ujeta in nista ranjena. Izgube križarke »Emden« znašajo 200 mrtvih In 30 ranjenih. Admiraliteta je odredila, da se morajo preostalim križarke »Emden« izkazovati vse vojaške časti in da kapitan In častniki obdrže sablje.
K zaplenitvi pamika »Vaterland«.
ROTTERDAM, 11. (Kor.) Iz Newyorka poročajo k zaplenitvi parnika »Vaterland« še, da se je položila na sodišču varščina v zelo nizkem od Angležev zahtevanem znesku, da se reši zadeva.
Kdaj bo strta nemška odporna sila?
KOPENHAGEN 11. (Kor.) Iz Londona se poroča: Neki odlični francoski oficir je izjavil nekemu korespondentu »Daily Mai-la«, da se ne more računati na hitro končanje vojne. Šele v 1. 1916 se upa, da bo strta nemška odporna sila.
Japonska torpedovki se potopDi.
TOKIO 11. (Reuterjevo poročilo). Neka japonska torpedovka, ki fe pred Kiaučavom iskala mine, se je potopila. Večina posadke se je rešila.___
Državno vabo posolilo.
DUNAJ 12. (Kor.) Vsi listi pozivijajo na podpisovanje vojnega posojila ter apelirajo na požrtvovalnost skupnega prebivalstva. Nikdo se ne sme izkijučati, kajti podpisovanje vojnega posojila je v patrijotično dolžnost Vsak posamičnik se mora udeležiti tega dela v obrambo domovine. — Najbolj nadobudnega pomena za vspeh po- , sojila bo brezdvomno dejstvo, da se Je cesar zglasil kot prvi podpisanec v listi toliko avstrijskega, kolikor ogrskega posojila.
Listi kažejo na veliki vspeh nemškega vojnega posojila ter izrekajo uveijenje, da ob slični požrtvovalnosti v Avstriji ml dvomiti na vspebu posojila.
Listi opozaijafo na velike koristi vojnega posojila, Id se Ima emitirati, posebno pa na kratko dospelost in nenavadno veliko obratovanje. Usti naglašafo, da se vojno posojilo odlikuje z največjo možno varnostjo in uživa tudi pupOarno varnost. Po ustanovi rentne hranilneblagajne Je dana prilika tudi najmanjemu štedilcu, da v patrijotičnem uveljavljenjn služi visokemu smotru vojnega posojila.
„Fremdenblatt" piše: Najmočneji argument v prilog viharnemu favoriziranju novega posojila je v imenu »vojno posojilo". Podobno navdušenje in požrtvovalnost, Id sta začrtana v uresničenje velikanskega cilja te strašne vojne, morata priti do veljave, ker gre za financiranje vojne. Ta okolnost daja posojilu pravo popularnost Povsod v mestu in na deželi, bodo tekmovali, da se doseže pričakovani sijajni rezultat
BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Podpisovanje vojnega posojila se je pričelo tu in na deželi. Udeležba vseh slojev je zelo živahna.
Cesar odrafl pMpis HUMI zrakov za iilii pratili*
DUNAJ 11. (Kor.) List „Korrespondenz Wilhelm" javlja: Cesar Je odredil podpis precejšnih svot za vojno posojilo toliko v Avstriji kot na Ogrskem Iz svojih privatnih sredstev.
Riziks mlii w&t Intej Htil banki
DUNAJ 11. (Kor.) Avstro-ogrska banka priobčuje naslednji razglas: Notna banka in vojna posojila. Kakor Je bilo objavljeno že svoječasno ob priliki razgtašenja zadnje seje generalnega sveta avstro-ogiske banke, je sklenil generalni svet^ da dovoli proti vlogi obligacij vojnfli posojil odnosno njihovih interhnnih listin posojila proti vsakokratnim krajevnim eskomptnim obrestnim meram. Posojilo se dovoli v znesku 75°/0 nominalne vrednosti ettez. Znižana obrestna mera os*ane v veljavi le v naprej, najmanj pa še eno leto, računaje od zadnjega upla-čilnega roka vojnega posojila. — Nadalje je sklenila banka, da bo računala od lombardo-posojil, ki se vzamejo dokazano v svrho vplačanja na vojno posojilo, samo vsakokratne v eskomptnem poslovanju banke ve Ijavne obresti.
Prestoli! mm velike mMDile kksem
knttt
LUXEMBURG 11. (Kor.) V rednem zasedanju zbornice je imela velika vojvodinja Marija Adelajda prestoinl govor, med katerim je rekla med drugim; Vsi smo vznemirjeni od grozo vitostf krvave vojne, v kateri se mesarijo naši sosedi. Naša nevtralnost se je kršila. Jaz in vlada smo se podvizali, da protestiramo in da ta protest naznanimo garancijskim silam. Zahvaljujem se piebivalstvu za korektno postopanje, vsled katerega so izostali neljubi dogodki. Sredi med dogodki, kjer sosedni narodi delajo hrabrostne čudeže za veličino in srečo svoje domovine, se hočemo zavzeti tudi mi za domovino. Bog naj obvaruje našo ljubo domovino I Besedam velike vojvodinje je sledilo burno odobravanje.
Prebivalstvo!
Potekli so trije meseci vojne. Med tem, ko so se naši očetje, bratje in sinovi hrabro vojskovali proti sovražnikom, smo mi, ki smo ostali doma, skrbeli, da delo na polju in doma, v obrti in trgovini ne zaostane. Manje delavnih moči je bilo na razpolago, kakor druga leta, zato smo morali mi, ki smo ostali, delati tem bolj. Danes lahko rečemo, da smo prve tri mesece, odkar se je vojna začela, tudi mi doma svoje delo dobro opravili, tako kmetovalec na polju, kakor tudi vsak obrtnik v svoji obrti. Plačilo za naše delo ni izostalo. Sicer ni prišlo med ljudstvo toliko denarja, kakor druga leta, a nekaj lepih dohodkov je bilo vendarle in jih bo, tako u-pamo, v bodoče še več, ko svoje pridelke pametno spravimo v denar.
Ako pa smo vkljub vojni spravili Že lepe denarje skupaj, moramo vendarle misliti na bodočnost, misliti moramo na to, da utegnejo nastati še slabši časi. Gotovo je, da naš presvitli cesar pokliče še mnogo naših fantov in mož pod orožje. S tem odide zopet veliko takih, ki so nam pomagali slutiti kruh. Ravno tako pa je gotovo, da
po zimi in na prihodnjo spomlad nikjer ne bo toliko dohodkov, kolikor jih je bilo sedaj v jeseni, ko smo spravljali pridelke v denar. Potrebno je radi tega, da ta denar, ki ga spravimo sedaj v jesen skupa], pametno obrnemo in skrbimo s tem za bodočnost.
Pred vseni naj bi v teh resnih časih nihče ne izdal niti vinarja po nepotrebnem. Na zabave menda nihče ne bo mislil; varujte pa se tudi nepotrebnih izdatkov za pijačo, pred vsem za žganje, varujte se izdatkov za razne igre, varujte se izdatkov za vsako nepotrebno stvar. Vsak, ki teh naukov ne bo poslušal, bo sam kriv, ako bo pozneje trpel pomanjkanje in ako pride morebiti celo ob domačijo. Časi so resni I Porabite denar za davke, plačajte obresti od dolgov, plačajte dolgove, v kolikor to zahtevajo postave, ostanek denarja pa varno naložite v svoje posojilnice, sedaj pa ste se sami lahko prepričali, da vaš denar nikjer ni tako dobro naloženn, kakor ravno v posojilnicah, ki jih vodijo od vas samih izvoljeni možje. Ljudstvo! Posojilnice so tvoja last; ako jim zaupaš, zaupaš samemu sebi, zaupaš v svojo lastno moč.
Svariti ljudi pred skrivanjem denarja danes že skoraj nikjer ni več treba. Ljudje so se spametovali, ko so videli, kolikokrat je zakopan ali skrit denar bil ukraden, kolikokrat je zgorel ali šel na drug način v izguba Če pa se še kje najde take ljudi, potem jih poučite vi pametnejši, da ni denar nikjer tako na varnem, kakor v naših ljudskih posojilnicah, za katere jamči poštenost in premoženje vsega ljudstva!
Naša skrb za zbiranje denarja pa vendar ne sme iti tako daleč, da bi vsled tega na drugi strani zopet trpeli škodo. To velja v prvi vrsti za kmetovalce. Čisto napačno bi bilo, ako bi kmetovalci v preveliki skrbi za denar razprodali vse svoje pridelke in vso svojo živino. Oodržite si vsega toliko, da bodete vso zimo imeli sami živež in da vam ostane še toliko, da bodete prihodnjo pomlad zopet lahko zasjali in zasadili svoja polja ter Živinorejo vzdržali vsaj v istem obsegu, kakor je bila doslej. Sele ono, kar ostane čez to mero, se sme prodati. Kdor bi delal drugače, si bo najhuje škodoval, ker se ne ve, po kaki ceni bomo na pomlad kupovali zrnje za setev in drugo, kar Je za obdelovanje kmetijstva potrebno. Sploh ne vemo, če se bo teh potrebščin vobče dalo na pomlad kupiti. Gospodarimo torej pravočasno pametno in previdno!
H koncu povdarjamo, da mora v teh resnih časih iti sosed sosedu na roko. Medsebojno si pomagajte pri delu, opustite medsebojno vsake prepire, opustite nepotrebno pravdanje, ki ljudstvu po nekaterih krajih požira cela premoženja! Bodite trezni in varčni! Bodite složni in se držite stanovskih gospodarskih društev, posebno pa zadrug, ki vam bodo v sili zmiraj rade šle na roko z nasveti in dejansko.
CELJE, dne 24. oktobra 1914.
ZADRUŽNA ZVEZA V CELJU,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Anton Božič, predsednik. Anton Mlrnik član načelstva. Miloš Stibler, tajnik.
Sličice ITvolne.
Vojne — mačke. O uporabi psov v nemški vojski se je že mnogo čulo, ali o uporabi mačk bo redkokomu kaj znano. Tudi mačke vrše v nemški vojski važno nalogo. V vsakem skladišču imajo vojaških mačk, ki love miši in podgane. Te mačke nosijo okolo vratu trake z označbo »K. M. K.« (Kaiserliche Magazinskatzt). V proračunu sta postavljeni po 2 kroni za vzdrževanje vsake teh čuvaric moke in drugega vojaškega živeža.
Čudna sreča. »Arbeiter Zeitung* priobčuje sledeče pismo, ki je bilo pisano 18. oktobra na ruskem Poljskem in ki ga je priobčila hamburška »Echo«. Pismo se glasi: Ljubi brat! Tu se vrši zopet velika bitka. Zanimanje ja vojno in zmago zadušuje vse drugo, ker si vsak želi domov. Zima se bliža in tu postaja neznosno. Dež in mraz. Naša bivališča, zgrajena iz lesa in prsti ne drže popolnoma vode. Manjka nam strešne pločevine. Podnevi in ponoči potrebujemo sveče in užigalice. Vse te male nevšečnosti tega življenja prvotnega človeka se kopičijo in človek postaja zaradi njih sčasoma bolan in čemeren. Vse je vlažno. Jaz sem sam v ostalem precej spreten ter prenašam več nego more prenesti najtrdnejši delavec. In tako se mi godi še razmeroma dobro* ko imam vedno denar in dobivam razna ljuba darila iz Hamburga, toda splošni usodi se človek trajno le ne
Stran IL
»VEČERNA EDINOST« it 71.
V Trstu, dne 12. novembra 1914.
more odtegniti. Častnikom se tudi ne godi bolje samo da imajo oni večinoma lahek. nepreraoćUiv plašč, ki ga Jaz nimam. Včeraj te Je pričela nova bitk^ večina boj s topovi in »trojnimi puškami. Pri sosednji stotnljl ie udarila ruska granata skozi o-kop: dvm moža sta bila mrtva ln eden tež-
ko ranjen; zdi se mi, da mu je odtrgalo nogo. Sicer se pa dogajajo tudi zelo čudni slučaji. Nekemu tovarišu je priletel drobec ruske granate ob roko, posreči plosko-ma in brez moči, toda še ves razbeljen. Tovariš ni bi! ranjen. Stotniku S. je udaril drobec granate ob šlem; zrastla mu je bula. Ko sem nekikrat proti koncu boja utrujen zaspal v vrsti, je poleg mene ranila kroglja iz puške nekega mojega tovariša. Odnesli so ga, ne da bi se bil jaz prebudil in sploh opazil kaj. Pozneje so mi stvar povedali. Ravno tako bi bil lahko jaz smrtno ranjen, ne da bi se bil prebudil.
Na štirih bojiščih. »Az Est« poroča iz Sobotice: Tukajšnji klučavničar Anton Haška, ki se je udeležil vojne kot letalec, se je vrnil z bojišča ranjen in pripoveduje: Dodeljen sem bil znanemu pilotu nadpo-ročniku Langyju in sicer na Farmanovem dvokrovniku. Najprej so naju poslali iz Petrovaradina čez srbsko mejo, da tamkaj preisčeva sovražnikove postojanke. Pri Sabcu sva mogla ugotoviti, kje se nahajajo njihovi topovi in kak je učinek naših topov. Videl sem, da so Srbi tedaj tudi i-meli letala, nisem pa mogel spoznati sistema. Srbi naju niso preveč nadlegovali. Vojaki so sicer streljali na naju, pa nama niso škodovali. Tedaj jim je bilo letalo še nepoznan čudež in niso vedeli, kaj bi počeli žnjim. Po umeknitvi iz Šabca sva bila poslana v Krakov in od tamkaj v Berolin. kjer sva dobila povelje, naj poletiva na belgijsko bojišče. Nemška armada je tedaj že oblegala Antwerpen. Najina naloga je bila, da ugotoviva učinek motornih baterii.Raz-rušile so južni del Antwerpna. NadAntw er-pnom sva bila najdalje v zraku: poldevet-najsto uro nepretrgoma. 2e v Berolinu sva dobila natančen načrt mesta in sva po tem načrtu metala bombe v mesto. Po padcu Antvverpna sva letela ob francosko-belgij-ski obali proti Parizu. Avstrijska artiljerija, ki se je udeleževala oblege Ant\verpna. je stala že pri Ypru. Po večurnem poletu, vedno v višini nad 2000 metrov, me je o-pozoril nadporočnik Langvi, da leži Pariz pred nama. Po potrebnih pripravah sva vrgla Šest bomb na Pariz in sva videla, da je ena zadela prav dobro. Spustila sva se nižje, da bi napravila fotografske posnetkt, toda opazila sva, da leti proti nama šest a!i osem letal. Takoj sva se dvignila in začela bežati. Toda Francozi so bili hitrejši, prišli so nad naju in so se obračali vedno tako, da so naju s hrbtom letala pritiskali nizdol. Mislila sva že, da sva izgubljena. Tedaj pa se je pojavil nemški »golob«. — Nemška letala imajo tudi strojne puške in »golob* je začel takoj obstreljevati francoska letala, ter jih prisili!, da so pobegnila. Od tamkaj sva se vrnila v Tuzlo v Bosni, kjer so naju uporabljali za raziskavanje srbskih pozicij. Od mojega prvega poleta meseca avgusta so Srbi popolnili svoj način boja proti letalom. To sva izkusila pri Loznici, kjer so naju od treh strani prijeli s šrapneli. Srapnel je razbil spodnji del stroja in nadporočnik mi je rekel: »Posloviva se od boga, Anton! Ti psi so naju zadeli!« Ustavila sva motor in zdrsnila sva na zemljo. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Izgubil sem zavest in zavedel sem se šele v bolnici v Osjeku, ko mi je neka strežnica brisala lice. Tam sem izvedel, da sva padla v Drino.
Nevesta na bojišču. (Iz pisma nekega nemškega oficirja.) Nahajamo se na Poljskem. Prebivalci se nas izogibljejo kakor plašni psi. Če želijo česa od nas, nas ponižno prosijo. Vas, kjer se nahajam, obstoji iz zapuščenih koč, silno zanemarjenih prostorov. Dež lije neprestano, kakor da bi hotelo nebo oprati vse grehe sveta. Naši konji se pogrezajo do kolen v ilovnata tla. 45 ur smo neprestano prodirali, dokler se nismo konečno nastanili v neki vasi, v kateri sem bil priča zaključnega poglavja nekega romana. Ko sem hotel odpreti vrata kmečke koče, mi skoči nasproti podčastnik polka št. —, silno veselega obraza. Ujel je ravnokar v gozdu s par ljudmi pol stotnije Rusov. Čakal je s svojimi vojaki, da so se mu najprej približali, nato pa pričel streljati. Stopili smo skozi nizka vrata v skromen, s svečo razsvetljeni prostor in videl sem kot prvega, na slamnici kakor spečega ležati otrosko-mladega ruskega vojaka. Na licih je bilo videti lahek nasmeh. Stopili smo bližje.
Položil sem mu roko na čelo.....a bilo
|e ledeno .... on je mrtev. Naročil sem takoj moštvu, naj mu slečejo mokro obleko. V polkrogu so stali naokoli. Kar naenkrat nastane nekak šum in moje hrabre vojake, ki se niso strašili nobene premoči, je popadla nekaka groza. Branili so se, izvršiti moj ukaz. Tu stopi eden izmed njih k meni: »Javljam pokorno, ruski vojak je deklica U To se je zgodilo leta 1914. Kakor smo izvedeli, je bila nevesta nekega ruskega oficirja in se je povsod borila skupaj i njim. Dan poprej je bila zadeta v prsa in se je takoj zgrudila mrtva na tla. Dal sem tega junaškega ženskega vojaka pokopati še istega dne. Sicer morajo mrtvi so-vražniki ležati toliko časa, da imamo dovolj prilike, da jih pokopljemo in zasadimo na njihove grobove lesene križe.
fivljeaje v bolniškem vlaku. Praška
»Union« piše: Bolniški vlak št. 30, ki Je sod upravo cesarskega svetnika Rožan-ka. je dospel minuli teden zopet v Prago s severnega bojišča, kamor se takoj zopet vrne po izročitvi ranjencev in bolnih. O življenju v tem dobro urejenem lazaretu smo izvedeli sledeče podrobnosti: Bolniški vlak je pripravljen za 150 težko ranje-■ih, lahko ranjenih pa bi se zamoglo na-
mestiti v njem 300—500. Izmed prostovoljnih strežnikov bolniškega vlaka je treba predvsem omeniti grofa Kristijana Thu-na, ki opravlja svoj posel z brezprimerno ljubeznivostjo. Kjer le more, skuša olajšati ranjencem njihove težke bolečine. O njem kot upravitelju vlaka se Bripovedujejo v tem pogledu pravcate legende. Bolničar-ska služba v vlaku ie silno naporna, ker se spravi ranjence v vlak v njihovem starem perilu, ki ga je treba takoj sleči in potem sežgati v lokomotivi. Zato ni čisto nič čudnega, da je grof Thun, ko je prišel vlak na kolodvor Franca Jožefa, radostno izjavil, da si mora najprej preskrbeti zase perilo, ker je vso svojo zalogo razdal ranjencem in bolnikom. Kuhinja bolniškega
vlaka št. 30 je urejena za 200 oseb. Ce je več pacijentov, se lahko skuha tudi za več oseb. Hrana je urejena sledeče: Zjutraj ob šestih čaj ali kavo, ob 10 dopoldne dobe težko ranjeni vino in mlečni kruh, ostali ranjenci samo kruh. Opoldne se dobi juha, meso, zelenjava, riž in podobno ter vino. Popoldne ob 4 čaša vina ali kozarec konjaka, zvečer čaj, kakao ali kava, cigarete ali cigare. V zadnjem času zdravniki cepijo vse bolnike proti koleri. Sanitarne odredbe so najstrožje. Kolodvori, v katerih se ustavi vlak, so oličeni z apnom in zgleda, kakor bi padel sveži sneg. Bolnike, ki imajo nalezljive bolezni, puste vse v Krakovu, kjer zdravniki sploh vse ranjene natančno pregledajo. Ce se konstatira pri koncu kaka nalezljiva bolezen, potem ne sme nihče iz dotičnega vlaka. V kaki večji postaji, n. pr. v Prerovu, se potem bolnika izkrca, desinficira voz, vsi ki so se peljali ž njim pa pridejo pod karanteno. V vozovih so urejeni kloseti z vodo, ki se redno desinficirajo. Ce se nahajajo v bolniškem vlaku bolniki z nalezljivimi boleznimi, tedaj se mora vlak avizirati naslednji postaji. Nihče ne sme ne iz vlaka niti k vlaku brez dovoljenja postajenačel-nika. Bolniški vlak vozi s povprečno hitrostjo 20—25 km na uro, tako da traja vožnja iz Krakova do Prerova kakih 30 ur.
Kako se v vojni kuha. Neki nadučitelj, ki je v nemški armadi poročnik, je pisal sledeče pismo iz Mars la Toura: Živil ni skoraj mogoče kupiti nikjer. Ubogo prebivalstvo je samo veselo, če dobi kaj od naših provijantnih kolon, ki prihajajo mimo. V ostalem žive od mleka, kolikor ga pač da onih par krav, ki jim jih je pustil guverner v Metzu, potem od krompirja repe, fižola in sadja, ki ga je res veliko, posebno jabolk in češpelj. Sicer pa je vojaštvu strogo prepovedano jesti sirovo sadje zaradi iegarja in driske. V Mazieresu, kjer smo bili kakih devet dni, sem jedel vsak dan v gostilni. Razun sirovega masla in mleka se je tudi moglo dobiti skoraj vse, četudi precej drago. Tu seveda vsega tega ni in zato jem hrabro, kar skuha moštvo. To sicer niso nikake poslastice, ni ravno najboljše ali dosti je in diši prav dobro, če je človek lačen. Po krompir hodijo na polje, po zelje in repo, korenje, fižol in celo paradižnike pa v vrtove zapuščenih hiš. Neka njiva je bila posejana za klajo z mešanico ovsa in grašice, pa so poruvali gra-šico in so jo kuhali kot grah. Pa nima dobrega okusa, je nekoliko grenka. Za nedeljo so skuhali »jabolčni pire« in so ga stisnili skozi robec (seveda čist). Ker pa nismo imeli sladkorja pa stvar ni dišala posebno. Zmešal sem ta jabolčnik potem s krompirjem. Prihodnji dan sem jim pokazal, kako se stvar napravlja. Skuhal sem krompir, ali pravzaprav najprej jabolčnik — imamo namreč en sam lonec — ga stisnil skozi robec — kar je ostalo je nekdo potem pojedel s pečkami vred — potem sem odlil krompir, ga pošteno zmečkal in dodal potem jabolčnik. Zmešal sem pošteno in potem dodal glavno stvar, poltretji funt slanine zraven. Slanino sem seveda zrezal na kocke in jo v dveh kotličih razpustil, mast vlil v ono mešanico in jo še nekoliko popekel. In to je potem imenitno dišalo; to se pravi meni ni posebno dišalo, pač pa drugim. Sedaj kuhajo zopet sami in si mislim, da bo tako bolje, samo da ni nobene izpremembe, kajti edino meso, ki ga dobivamo, je mastna slanina, večinoma prekajena, marsikedaj tudi sveža. Dobivamo ga od provijantne kolone po 62 pfenigov funt. Kolona prihaja vsak tretji dan. Zakaj ne privaža tudi tupatam teletine ali govedine ali svinjine, ali kje vse to pušča, mi je neumljivo. Vsekakor imamo danzadnem slanino in zato imajo vse jedi enak okus, pa naj je potem grah, fižol ali zelje. Toda dosti je, celo prav dosti in poleg tega imamo tudi Se kruh, ko-misf ki nam ga privaža provijantna kolona. Pijemo tudi kavo, zjutraj, opoldne in zvečer, seveda brez sladkorja in brez mleka. Ce moj sluga kje iztakne par jajec (po 15 pfenigov eno), ubijem potem jajce v kavo. Ali ni to lepo življenje!
Razne politlčns vestL
Car Nikolaj — edini častni adniral angleške mornarice. Iz Loadona javljajo . Berlin er Tageblattu": Razun imena nem-Skesa cesarja je Crtan tndi princ Henrik iz liste Častnih admiralov aagieike vojne mornarice. Sedaj je edini car v tem dostojanstvu:
Stroge odredbe v Bruslja. Berlinskemu »Lokalanseigerju« poročajo iz Bruslja: Doslej se je nemška uprava, da vzdrži prebivalstvo v redu, mogla brezpogojno
zanašati na bruseljsko policijo. V zadnjem času pa se je pojavil v policiji nekak uporen duh in prišlo je do sporov. Nemška vlada je začela namreč jako strogo postopati proti raznašalcem prepovedanih časopisov, ki so vkljub najstrožji prepovedi vtihotapljali od zunaj francoske in belgijske, angleške in nizozemske časopise in jih prodajali z visokim dobičkom. Pred kratkim sta hotela dva nemška stražnika aretirati nekega takega časniškega razna-šalca. Dva belgijska stražnika sta napadla Nemca in množica je nekega nemškega vojaka, ki je prišel na pomoč nemškima stražnikoma, naskočila s pestmi in mu grozila z noži. Belgijska stražnika sta prišla pred vojno sodišče in eden je bil obsojen na pet let, drugi pa na tri leta ječe. Zaradi napada na nemškega vojaka pa je bila mestu Bruslju naložena vojna kontribucija petih milijonov frankov. Mestni upravi se je naložilo, naj poskrbi, da policija do 10. t. m. odda svoje strelno orožje. Kdor ne stori tega ali zapusti svojo službo, ga bodo smatrali za begunca. Odslej mora policija pozdravljati nemške častnike. Kot kazen za svojo upornost izgubi bruseljska mestna hiša pravico izvešanja belgijske zastave.
Domače vesti.
Priporočilo. Kakor je veliko pomanjkanje, ki je morejo trpeti naši častniki in vojaki na bojnem polju in kakor jih voljno in radi prenašajo, vendar ni za vojaka nič ue-prijetnejega, nego je tudi najmanji defekt na obleki, ki je često neizogiben. In temu ni možno hitro odpomoči, kajti, Četudi sta igla in sukanec pri roki, pa ni prilike, da bi se izvršilo to delo. Takozvana varnostna igla bi mogla popraviti škodo; toda, ni je na razpolago. Zato bilo priporočljivo, ako bi pismom na vojne pošte pridevali nekaj takih igel.
Na poljo — dela. Pred tednom dni je
obhajal faktor tiskarne Kleinmayer & Bam-berg v Ljubljani, gosp. Valentin Arse-1 i n, 60 letnico dela v svojem poklicu. Sedaj pa poročajo ljubljanski listi, da je Arselin v predminoli noči umrl. O tem možu se pač lahko reče, da je pal častne smrti — na polju dela.
Poizvedovanje o pogrešanih beguncih iz Galicije in Bukovine. Beg enega dela prebivalstva Galicije in Bukovine se je mno-gokje izvršil tako naglo in neposredno, da se je mnogo rodbin povodom odhoda, kakor tudi mej vožnjo, ločilo in razpršilo, da so posamični rodbinski člani zaostali deloma v Galiciji in Bukovini, ali pa na železniških postajah, kjer so prestopali; deloma pa so z drugimi transporti dospeli na druge postaje ali naselbine. Mnogokje so se tudi rodbine deloma oddaljile, ker njihov hranitelj, ki je bil ali v vojaški ali v civilni državni službi, ni mogel spremljati družine in je sedaj brez vsake vesti, kje se nahajajo. — Da se te družine -zopet združijo in pogrešani členi rodbine zopet najdejo, mej temi posebno otroci — to prizadevanje naleta na posebne težave radi tega, ker osebe, ki jih iščejo, radi nepoznavanja natančnih podatkov o adresah in porazdelitve beguncev na posamične naselbine, kakor tudi radi jezikovnih težkoč, največkrat ne morejo vspešno vršiti potrebnih poizvedovanj. — Zato je minister za vnanje stvari odredil, naj politične okrajne oblasti sprejemajo priobčila o pogrešanih civilnih osebah in jih dopošiljajo uradnim potom ministrstvu za notranje stvari, da more to v posamičnih slučajih uvesti poizvedovanja, in kolikor prihaja Ogrsko v vpoštev, ob sodelovanju ogrske vlade. Za izvedenje te službe na Dunaju je določena centrala za oskrbo za begunce na Dunaju, II, Zirkusgasse 5 (Voditelj občinski svetnik dr. Schwarz-Hiller), do katere naj se torej obračajo vse tiste na Dunaju mudeče se osebe, ki iščejo pogrešane svojce. — To delo se nanaša le na pogrešane civilne osebe, ne pa na vojaške, glede katerih je, kakor znano, uvedena posebna poizvedovalna služba.
34 - letnica velikega potresa v Zagrebu.
Dne 9. t. m. je minilo 34 let od strašnega potresa v Zagrebu. Na srečo je trajal le nekoliko sekund. Bil je tako hud, da bi bil lahko postal v katastrofo za mesto, ako bi bil le nekoliko dalje trajal. Povodom tega spominskega dne so bile po vseh zagrebških cerkvah zahvalne službe božje z zahvalno pesmijo.
L Izkaz darov
v denarju, ki so došli „Zbirališču vojnega skrbstvenega urada za naturelne darove iz Trsta in Istre* oziroma Odboru gospa „Za naše vojake na polju." Sedež palača Lloyd. Predsednica Fanny kneginja Hohenlohe. Blagajnik namestništveni tajnik Dr. Fran Wlček, c. kr. namestništvo, soba št. 58. — (Dalje.) Gospa Nikolas E. Sevastopnl K 200, bira baronice Kober: Lackenbacher 30, Mela Ai-
pl. Fischer 40, gospa Amalija Vogl 30, bira gospe Penelope pl. Demetrio 200, Ant. Moraitini 25, Klara ran 28, gospica Alojzija Zajonz 10, baronica Jean A. Eco-nomo 400, bira gospe Marije Zahorske: Jožef Liebstein 10, Jožef Brock 10, Frida Noemi 10, Edvard Taussig 5, Bernard Klugmann 5, A. P, 5, Ernest Kohn 3, Jožef Kfigler 2, grofica Tilda Attems 100, Zofija Bachrach 20, gospod dvorni svetnik Adolf Frigyessi in soproga 50, Dr. Arnold pL Frigyessi 100, Marta Furlanl 5, Leopoldina Nimmenichter 20, gospa Sch&ffer-TUlian 10, Ura eospe Karoline Rabi: Dr. Xydias 50, „zvesti Avstrijec« 40, Ivan Eckert 10, F. Rollinger 10, Peter A. Conte 10, „Viribus Unitis" 60, Antonija Antončič 5, Elisa Sabotic 5, N. N. 5, V. C. 2. N. N. 5, Gospica Gabrijela 4, društvo nemških driavnfti uslužbencev na
Primorskem 100, Emilija - Ella 150, bira gospe Karoline Rabi 120, Peter Chiozza 100, izid zbirke, katera se je vpeljala na dnevu razstave za nakupovanje smotk 1002*03, baronica Uršula Parisi (za smotke) 1000, gospod Costi (za smotke) 100, Frida Engel-mann (za božična darila) 500, Demetrijo Carciotti (za božična darila) 300, baron Jean A. Economo 1000, Ivan Lorenzetti 30, gospa L. Simon 10, gospa Karolina Rabi 30, C. Carciotti 50, gospa M. Maraitai 50, G Ku-char 50, gospa Štabile 20, vitez Guido pl. Couarde 50, baronica Ritter 50, II. bira baronice Elanche Kober: Dr. F. Schaffler 5, Olga Bunzel 30, Nunia Aidynian 50, gospica Emilija pl. Jablonski 10, gospa Jenny pl. Toms 5, baronica Silvatici 15, N. N. 20 v., Biče, Adellna in Ugo Freno 10, Ivan in Ana Freno 10, Marijana Fabiani 50, baron Ernest Weissenbach in gospa baronica Olga \Veis-senbach 50, polkovnik Alfred pl Stiotta (po prihodu na bojno polje) 50, E. Schwartzkopf 40, Alojzija Reddersen 10, tvrdka E. Fiegele 20, bira gospe Karoline Rabi N. N. 108, „za naše ljube vojake" 33*68, O. Perotti 10, F. Sellingher 5, N. N. 5, Jakob Piana 1, N. N. 22*00, Dr. Tamaro 24, gospica Katerina Plasack 40, gospa Karola Hoffmann-ova 50. Henrik in Kik 20, Adolf in Pavla Blaskopf 10, dvorni svetnik Albert Frankfurter (za božična darila) 250, sinovi Varty, Sidy in Edy Aidynian 20, Jožef Rupnik 20, baronica Karolina Strobach 30, izid predstave v kinematografu v Rojanu 58, bira gospe I. pl. Cega-Casa (za božična darila) Ivan Aidy-nian 20, R. KOser 20, Nunia udova Aidynian 10, contessa Ferra 10, bira gospe Mandel-berg 6, Albrecht 5, Dr. Springer 5, Kalčič
2,	Rilling 2, Haas 2, Calderaris E. 2, Franz W. 1, I. pl. Cega 4, gospodi: Kleinschuster
3,	Schwarz 3, I. Časa 2, N. N. 2, Ivo Budi 1, Bira gospe E Placca - Časa (za božična darila): Pascal Aidynian 20, Artur Mfiller 20, Surtagar 10, Dr. behelander jun. 10, Kauf-ried 10, Schneider 5, Puchreiner 4, Richter 3, Jakobovics 2, Metzer 2, lig 2, Zuculin 2, gospe : Ganzoni 5, L. Zaccharia 1, E. Placca 4. Skupno 15781 kron 27 vin.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev. 12, Trfef. 177,IV od li1/, do IV, iu od 4'/, do 51/, pop.
				
	mm		U	
Hirodilnica in dišavcrnica JOSIP PETOEUC
Trst: Centrala V. AcuiieMo 19, tel. Z3-69 PiMnice: Via Lazzaretto vecciiic SI. 32. Via Apiari št. 4 in Via ReBiorsioa (Rojaa) Z. - Zaloga oa debelo V. Lazzaretto vecchra 32
Medicinalnc in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe
(direktni uvoz)	l|a G U IVI i
Izključna zaioga gum, predmetov tovarne Gard Frere*. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dva-najs erica tL 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti j.ošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto B uzorcei. — Tajne pošilja* vp.
If
srn
d
PRIPOROČLJIVE TV8DKE
Bfi MU
Al.
Brivnice.
Anton Novak JSSS.J&fe
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM!	2660
in najlepša lasuljarska dela se izvr-
___w__Čryejo v frizerskem salonu Andreja
R07lGa"V Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledaj to si izložbo, da se prepričate.	1851
Buffet.
AniMiMi?M (in cenjenemu ubfcinstvu Buffet v rripurutu Se ulici Gheda St. 8. Točijo se pr-
Tovrstna vina in pivo.	1804
Čevljarji.
ČevlMcn „Alla sortorella" HU
5. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Oene zmerno.
1447
Fotografi
Jugoslovani! IšAl0*^,
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
Glasovir]!.
Pumi Cfflfflrffl Tiziano Vecellio 9. Tovarna rran tfUlltflttll in trgovina glasoviijev in piani -nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna
rpravljanja. Delo zajamčeno. Gene smerne. Svoji svojim 1	2224
Gostilne.
Kari In Oennlko Tuschak TrsLS
grande Stv. 4, pnporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno .AUa bella Trieste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko piv_o, svetlo in črno. Postrežba točna.	237u
■ m!« llfifpff Tm>+ ulica Lazzaretto vecchio St.
AUlC LISICU, I HI 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni čt. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi daamatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
Mizarji.
Rudolf Kompora št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje v.sa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
Obleke.
Klolflrn izbera otdek za moške, dečke z prodajo VCllml perila. Klobuki in kape v veliki izberi. Kostimi za dečke po ceni, da se ni bati konkurence. Cele obleke in hlače za delavce. — Trst, Campo t-an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	2449
ZelOBB efets^asa m lastna
TRST, filesui Car-ducci It«vSI!ca 27. Pođruinlca t ulica Riguttl £t. 31 <„AE Buon Operalo") ::
Velika zaloga moShih In Sanskih tavljav. Popravlja to?no in solidno. Zmorne cena.
lUAEf SKHOHIČ Trst
ulica Belvedere 49 : TRGOVINA USNJA i
\>eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje. Specijaliteta: podpaft-III nlk „PALMA" III
Olje, kis, milo.
™ Qln#2121111 Trst, ulica Istria štev. 24-• DlMUUllll Prodaja olja, kisa, mila iu drugo.	313
Restavracije.
Restauraciju „Alla Stazione" ^
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bliž'ni južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem' prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 9G stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — T«int-nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Šivilje.
ADIE/SCD Trst, Piazza deila Borsa št, 3 v. 9 • lULULlt Damska krojafnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne
D: KORSANO
Specijalist za sifiiistiCne in kožne bolezni
t Ima svoj ambulatorlj $
J ► v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, t
i *	— i Palazzo Diana) ===== ♦
J ► Za cerkvijo Sv. Antona novega. o Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne.
VELIKA ZAIOGA
žito, mobe, rižo, otrobov, fižola, ovso ter koruze, In koruzne moke
Po obodni ceni se vdotri
Dalvuti Đ - TIBT - hirati 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes ^„f?, *
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Pohištvo.
11(10 P08t®lj* vzmeti, nove iimnice K 86.— Po-UVI5 polna spalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I.	2318
Trgovina jestvin.
TnAAflVlIff Jestvin in kol :ijalnega blaga, A. lrgUVUlU MibeliC, Trst jun via diRoianoŠt. 8. se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom. — Jakob MarsiČ, voditelj.
Železnine.
HIIMlfAtVI Železo, stare kovine: Anton Cerneca nupujem Trst, ulica Olmo št. 11	1865
Žganjarne.
Antan Tlivlr edina slovenska žganj ama in zar HIIIUII 1 UtII loga likeijev, v kateri se dobe vsakovrstni likeijl, se nahaja v bližini „Narodnega domaa v Trstu, ulica Cario Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Razni.
Mamim" najboljže ln najbolj razširjene sred-„nurano *tvo za uničenja stenic. Prodaga se po vsh mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. S k r i-ftj ar V»a Ferriera 87, L n.	2142
BMIlfflln v njjem M	razne
rfUUIIJ" kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiie, tU« itd. Pojasnila daje Kofarčič, ka-
U
Čistilo za
Oarpison 2. Telefon I
te in kovine. —1 a z z o 1 i <fc Comp. Via Odlikovana tržaška to« 2114
Edin« primorska tovaru
dvokoles .TRIBUNA-Oorica, Trtmikaul. 39 prej pivovarna Oorlup). Zaloga dvokole«, U valnih tat k mati jakih atrojev, gramofonov, orkestron. Itd.
F. BATJEL
Gor*ca, Stolna ul. 2—t Plačuj« »e na obroka. Ceniki franko._