283
Jezikoslovne stvari.
Dundar in drongar.
Spisal Dav. Trstenjak.
Besedo dundar poznajo štirski Slovenci ob hrvatski meji, zagorski Hrvatje in pa Srbi. Zapisal jo je Belostenec in tolmačil jo v phalanx, cohors, ro-bur, exercitus, sacer manipulus. Vuk pa dundar razlaga s Haufen Leute, multitudo, in je pri besedi postavil zvezdico, mislec, da je tujka, a krivo, ker prepričali se bodemo, da je vlastina arjan-skih jezikov.
Dundar ravno to pomenja, kar grško: <pa^ay|. Izvirni pomen besede: cpcdayl; pa je Block, Hebe-baum, Walze, Rolle, ošček za nošnjo ali nadiga-vanje, <$c&ayyai runde Bal k en, Planken; tudi so besedo v latinščini izrazili s fustis, fustibulum, palica, drog, ošček, taljoga. Starodavni Mace-donci so 8000 tisuč vojakov na bojnem polji postavili sovražniku nasproti v podobi falange — valca, *) droga, zato je obviknil pomea: robur, exercitus, Schlachtreihe, Schlachtordnung, Latini pa so množino junakov pešcev, na priliko zagvozde razrejeno, imenovali: cuneus, primeri Virgiiijevo: „stipatus clien-tum cuneis".
Kakor je prvotni pomen besede: (jpcda/J, baculus, cuneus, fustis itd., tako tudi besede: dunda, in le sansk. nam je še ta prvotni pomen ohranil: dan da, baculus, sceptrum, Bopp stavlja za razlago koreniko: "dand,**) percutere: Al v staroindijskih spisih danda tudi pomenja: exercitus, v znamenje, da so na priliko falange, droga tudi starodavni Indi množino svojih bojakov proti sovragom postavljali.
Belostenec in Vuk pa še imata dundo v pomenu stric,   gotovo  per figuram.    V staroalovanaki rodbini
*) Krožna igra slovaških deklet, pri kteri kličejo: ,,Hoja Dunda hoja!" nam je tudi ohranila besedo Dunda v pomenu carice, kraljice, čije znak je dunda, žezlo.
**) Tudi ruščina pozna: d o n d a t, bit', ferire, percutere (glej Gilferding „0 rodstvie jaz. slav. s sansk. str. 48.)
je nad zadrugo, kedar je oče, batja, umrl in najsta-reji sin ni še dorastel, vladal stric; njegovo vladarstvo je bilo ostro, zato je ime stric obveljalo v pomenu ostrega moža in tudi zelišča z ostrimi bodali se velijo: stric, pesji stric, vražji stric, polvachantus, primeri še: „stric na polici" — korbač, in nemško: Tante Birkenegger, brezova metlica za šibanje otrok. Dundo v pomenu: stric je toraj batina, palica, s ktero je glavar hiše mir in red delal. Primeri še srb. dunda, dundača, velika žena, analog. slov. imenom čokač, čehak, penjalo itd., stamiger Mensch, Klotz itd. Kakor je dundar prestara slovenska beseda, tako tudi: drongar (^p^rap^). Pozna jo že cerkvenoslo-venščina, in o njenem pokolenji so se prepirali nemški jezikoslovci, kakor Gabelentz, Loebe, kteri jo imajo za gotinsko, in jo izpeljujejo iz got.: threihan, primeri novonemšk. dringen, drangen, dalje Diefen-bach, kteri je kazal na starokimriško drogn, coetus. Naš bistroumni Miklošič misli, da je beseda drongar prišla iz grščine k Slovanom, in da so besedo Grki dobili po Latinih, Latinih pa od Nemcev, in tudi kaže na gotinsko: threihan, primeri dringen, drangen* Ne gledč na to, da glasniške postave so zoper takošno razlago, tudi podoba drongarov govori zoper njo.
(Konec prihodnjič.)
290
Jezikoslovne stvari.
Dundar in drongar.
Spisal Dav. Trstenjak. (Konec.)
Poslušajmo, kako Vopiscus (in Aureliano) dron-gare popisuje: „Scire dux debet, contra quos drun-gos, hoc est: glob o s ho3tium, quos equites oporteat poni", in Vegetius pravi: a vagantibus globi s, quos drungos vocant. *) Vegetius je cvel okoli 300 po Krist. Historično pa je gotovo, da se je leta 253. po Kristusu cesar Volusianus bojeval z Veneti, tako je že takrat znala ta beseda priti do Rimljanov.
Tudi o tem nihče ne dvomi, daje v družbi Goti-nov tudi dosti Slovanov se bojevalo proti Rimljanom, in tako je utegnila beseda iz slovanščine priti v gotinščino.
Ako so cpcdayL in dundar dalje cuneus dobili im6 po: valci, zagvozdi, klinu, drogu, tako tudi drongar ne znači druga nego: q)cdayyirrig po priliki droga razrejen, razvrsten junak.
V staroslov. se drong (^p^Ft) rabi za: Soxigf Bal-ken, tignum, roženica, greda, novoslov. drog, in Belostenec drug naravnost tolmači: phalangae. *) Že sufiks ar, drongar kaže slovensko lice. Dundar in drongar sta toraj izvirno slovanska, in od Slovanov so si izposodili besedi Nemci, Latini in Grki. Ker iz pomena: drog, zagvozda, klin itd. so se izobrazili pomeni: acies, ostrina poredjene vojske, keilformige Schlachtordnung, pri Indih (danda), Latinih (cuneus), Slovanih (dundar, drong, drog), Macedoncih {fpalay^) Gtolr\, atolog, militaris expeditio, Kriegszug, po priliki razrejene vojske nastalo, in sicer tudi po drogu, zagvozdi, gršk. crtolog, Stiel, Stengel (primeri sanskrit. danda v pomenu: caulis plantae), zato so tudi Bizan-tinci, postavimo, Leon (Tact.) besedo: doovyyccQiog preložili: 6 [Mag [Aoioag ccQ^oii9 — tov atolov.
Meni se ta razlaga dozdeva naravniša, in ker je podprta z analogičnimi poznamenovanji druzih narodov, tudi resničniša, kakor po latinsko grškem: drungus, dQovyyog izpeljevati iz anglo-saks. drunga, kar po-menja godca (Spielmann), drunge, conferta multitudo, staroskand. drungi, onus, tudi bi staroslov. ne bi imela oblike ^p^rap^, drongar, temoč jjpovHrap^, ako bi beseda bila tujka. Gotinska: threiha, urgeo, trudo, ima po Boppu v novokeltiških narečjih sorod-nico: teilg, teilgin, toda se ne more staviti k besedam: drong, droing, tribus, populus, homines, pro-les, tudi bi bili mogli obliko drungus, turma militaris, drungarius, qui drungo praest, Rimljani ali Grki dobiti po Anglosaksoncih, ker le to germansko narečje pozna obliko: drunga, conferta multitudo, ali meni ni znano, da bi bil cesar Avrelian imel vojno s saksonskimi Germani, temoč le z Gotini in Markomani. Latinska oblika drungarius, praefectus drungi, kaže, kakor sem že rekel na slovansko: drongar, drogar, primeri: volar, kožar, qui bobus, capris praest.
Sicer pa utegnejo besede: drang, dringen, drangen, ge-drange, threihan v pomenih: tru-dere,  rivati,  porivati,  urgere,  siliti,  pritiravati,  pre-
*) Vegetius, III. cap, 16. III. cap. 19.
*) Vuk ima: „druga, fem. drvo kao veliko vreteno, sto žene konce prepredaju na njega i pletivo predu. Vreteno se obrne dolje, kad se prede, a druga se obrne uprijeko od sebe". Toda tudi pri Srbih tiči pomen: vrtenja, valjanja, kroženja —  globorum, v besedi:   druga.
Pis.
mere, tiskati, gnjesti, in drong, drog, drug biti prasorodne in novoslov. dre g-ne m, trudo, bi iskalo staroslov. dr A g, dreng, in iz te bi se pravilno izobrazilo: drong,*) drog, drug, tako da v teh besedah tiči prvotni pomen dreganja, tov trudere, im-pellere, prav naravno poznamenovanje za klin, za-gvozdo, ošček.
*) Primeri: lonk, iz korenike: lenk, infleecti, curvarL
Pis.