Jezik - temelj identitete
Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik je nasloviia vsem, ki »so zavzeti za ohranitev in razvoj maternega jezika, še pose-bej za razvoj njegove jezikovno in slogovno kakovostne rabe« vabilo na predavanje prof. dr. Brede Pogorelec Q AKTUALNIH VPRASANJIH SLOVENSKEGA JEZIKA. Predavanje je bilo namenjeno slavistom v šo-lah, pa tudi članom kulturnih društev, posebej Še gledališkim skupinam. Predavalnica se je napolnila, prišle so samo tovarišice: knjižni-čarka iz knjižnice Prežihov Voranc, pomočni-ca ravnatelja, socialna delavka, prišle so mate-re, pa mentorice iz Dobrove, iz Iga, iz Škoflji-ce, Polhovega Gradca, Zavoda za slepo in slabovidno mladino, Trnovega, iz OŠ Oskar Kovačič, pa kar štiri tovarišice iz viške šole. ZKO je že s predhodno anketo med slavisti opozorila prof.Pogorelčevo, katera so najbolj pereča vprašanja, na katera želijo praktiki od-govor. Predavateljica se je potrudila najti od-govor na vsako vprašanje. Najbolj dragocen pa je bil njen zgled in najbolj sugestiven njen nastop. Razprava o slovenskem jeziku namreč zadeva osnovne temelje naše identitete, stališ-če vzgojitelja je pri tem nadvse pomembno, saj družba preko šole razvija knjižni jezik kot instrument svoje institucionalnosti. Pri tem je stališče vzgojitelja takorekoč odločilno, kot je odločilno njegbvo nenehno izobraževanje, iz-grajevanje in razvijanje njegove lastne osebno-sti. Tak pedagog bo lahko trden v svojih stališ-čih, prizanesljiv do drugega in neizprosen pri spopadu z okoljem in napačnimi stališči in vsemi oportunizmi, ki so dopustili, da se je naša jezikovna kultura znižala. Kajti zaradi tega je posredno povzročena družbi velika gospodarska škoda. To je zelo lepo ilustrirala
prizadeta mati več otrok, ki je ugotovila,« da tisti njeni otroci, ki so dobili dobre osnove slovenskega jezika, lažje delajo tudi pri drugih predmetih, nasprotno pa otroci, ki imajo teža-ve z branjem, slabo uspevajo tudi drugje. Ker je razprava pokazala, da je branje velik pro-blem, ocenjevanje pa zelo nestimulativno (otrok lahko z negativno oceno napreduje), je predavateljica posvetila veliko pozornost prav navajanju na smiselno branje. Branje s pome-ni, ko je treba brano besedo živeti, ko se ne bere besed, ampak vsebina, ko se z branjem doživlja, ko se v šoli navadi na razumevanje metafore. Pri tem jeiiterarna izobrazba učite-Ijev zelo pomembna, kajti otroci so dandana-šanji zelo dobro informirani in le izobražen učitelj bo lahko komunikativen do otrok. Naj-težje je, ko učenec ne sprejema več sporočil. Vzgoja pa je v prvi vrsti razvijanje mišljenja in pomoč mlademu človeku, da bo znal iskati naprej sam. »Mislim, da je vsa didaktika in metodika mogoča, če so osnove pri učitelju trdne«, je poudarila Pogorelčeva. »Jaz poizku-šam peljati študente po poti argumentiranja in po poti diskusije. V šoli mora učenec vedeti, da gre za jezikovno misel današnjega dne, da gre za razvijanje določenega spoznanja in spoznavanja«. Ni si težko zapomniti, kdaj se piše velika začetnica pri lastnih krajevnih ime-nih: »mesto, vas, selo, trg se piše z malo, vse ostalo pa z veliko začetnico!« - težje pa je osvestiti vsakega posameznika, da je materinš-čina - Pogorelčeva pravi »visoka slovenščina« - sestavni in temeljni del za višje oblike druž-benega življenja - saj se na primer političnega življenja ni mogoče udeleževati, če nisi sposo-ben razumeti jezika.
JAŠ