NOVO MESTO 30. jan. 1987 št. 1-2 časopis kolektiva industrije motornih vozil Obisk predsednika IS SRS Dušana Šinigoja: Tudi pri nagrajevanju moramo ločiti zrno od plevela V_______________________________________y Prav gotovo je prijetneje sprejemati goste v urejenem kot v zanemarjenem domu, to pa velja tudi za delovno organizacijo, Tako je bil lahko bolj sproščen tudi pogovor 21. 1, 1987 ob obisku predsednika IS SRS Dušana Šinigoja, ki so se ga udeležili predtavniki SMELTA, občinske družbnopolitične skupnosti in seveda člani poslovodnega odbora DO IM V na čelu s predsednikom Marjanom Anžurjem, kot so bili nekateri sestanki v preteklosti. Uvodoma je tovariš Marjan Anžur poudaril, da je zasedba omizja taka, da ni potrebna podrobna predstavitev minulega obdobja našega kolektiva, saj so bili vsi prisotni redni spremljevalci dogodkov v IMV. Ponovno pa je podčrtal, da je bilo v tem času storjenih mnogo korakov, ki so nas končno privedli k temu, da gremo tudi delavci IMV naproti boljšemu jutrišnjemu dnevu. Ob tem je naše vodilo plan, ki ga pripravljamo strokovno z vso resnostjo in ni zbir želja, marveč realna in čvrsta obveznost vseh zaposlenih. Povečana bo odgovornost vseh nosilcev plana, nadaljevali pa bomo z decentralizacijo vodenja. Tovariš Anžur je navzoče seznanil s cilji, ki si jih je zastavil PO in celoten kolektiv in Da bi se seznanili s položajem naše delovne organizacije po izteku ukrepa družbenega varstva in s potekom druge faze, ko naj bi bili doseženi v tem letu. Tako naj bi bilo letošnje leto vsaj tako uspešno kot leto 1986, to pa ni prav nič nerealnega, če se bodo ohranili pogoji poslovanja iz minulega leta. Naslednji cilj, ki ga je prav tako moč doseči, je dvig kakovosti, S tem je povezana vrsta aktivnosti, kot vemo, je leto 1987 proglašeno za leto kakovosti v IMV. Temu naj bi sledila naj bi dorekli programsko, razvojno in marketinško področje, se je 16. januarja v naši tovarni mudila na obisku delovna sku- druga faza reorganizacije na mezzo in mikro ravni, da bi tako dosegli čim boljše učinke, in še, da bi postavili pravega človeka na pravo mesto. Slednje bomo uresničili z načrtovano kadrovsko prenovo, z načrtnim delom. V tem letu bodo naša prizadevanja usmerjena k zniževanju stroškov na vseh ravneh. Skupno nam mora postati to vodilo: z znižanjem proizvodnih stroškov priti do višjih OD. Zanimiva je ugotovitev, v razpravi jo je omenil tudi tovariš Anžur, da 1 % zmanjšanja materialnih stroškov že lahko pomeni 10 % v prid višjih osebnih dohodkov. V letu 1987 zavzema nagrajevanje pomembno mesto. V IMV bomo morali kaj hitro spoznati, da je diferenciacija nagrajevanja nujna tudi pri opravljanju enakih del in da mora biti nagrajevanje odvisno od doseganja kakovosti in količine. Namen je jasen: spodbuditi, da bi bilo dobrih delavcev čimveč. Vse novosti, vezane na to, bodo seveda izpeljane skozi samoupravne akte, čeprav vemo, da novosti včasih težko sprejemamo. Zato povsem brez težav ne bo šlo, teh pa bo manj, ko bomo rešitve vnesli v akte. Čeprav je bil program dolgoročne rešitve imenovani kot zadnji med cilji, to ne pomeni, Ja ga smemo potiskati v ozadje. V programu prikoličarske dejavnosti ni nič spornega in tudi odločitev o dolgoročnem programu za avtomobilsko dejavnost je vsak dan bliže. To vprašanje rešujemo brez naglice, ker nam to dopušča položaj in se zavedamo, da je hitra odločitev običajno slaba. Naša odločitev je avtomobilski program, kako in s kom pa, bodo pokazali odgovori na naše Nadaljevanje na 2 strani pina za družbenoekonomska vprašanja pri CK ZKS. V sku- Nadaljevanje na 3 strani Obisk skupine CK ZKS: Točni roki in višja kakovost bodo dohodkovno pogačo naredili večjo Tudi pri nagrajevanju moramo ločiti plevel od zrna v Nadaljevanje s 1 strani pogoje partnerju. Pogoji pa so: zaprta devizna bilanca, enakopraven odnos in sovlaganja ter ponudba proizvoda, ki bo proizvodno in prodajno zanimiv. Nekoliko podrobneje je naloge na področju prikoliške dejavnosti predstavil tov. Jože Sagadin. Poudaril je, da bodo v tej dejavnosti vse sile usmerjene v utrditev položaja prikolic na vseh obstoječih tržiščih in iskanju novih, seveda ob maksimalnem izkoriščanju razpoložljivih proizvodnih kapacitet in povečani kakovosti, prizadevanja pa bodo šla tudi v smeri prodaje- tehnologije. Vse zastavljene planske naloge pa bodo morale biti brezpogojno uresničene, da bi se konec leta tudi prikolice izkopale iz rdečih številk in prišle do pozitivne ničle. Vlado Bahč se je predvsem dotaknil ciljev, začrtanih na področju kakovosti v avtomobilski dejavnosti. Poudaril je, da beležimo bistvene premike že sedaj. Veliko sivih las nam glede kakovosti materialov nemalo- kdaj povzročajo predvsem večji dobavitelji. Kot pereč primer je omenil dobavitelje pločevine, kot nasprotje pa Helios. Predsednik delavskega sveta DO IMV Alojz Sodja je gosta seznanil s samoupravnimi aktivnostmi in poudaril, da te funkcije oživljajo iz dneva v dan bolj. Ves čas intvejskih kriznih let je vsa dogajanja spremljala in se vanje tvorno vključevala celotna novomeška družbenopolitična skupnost, še prav posebej v času trajanja zadnjega ukrepa družbenega varstva. Ivo Longar, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so bili razlogi za ukrep odpravljeni in da se aktivnosti v začetnem letu odvijajo po planu. Kmalu bosta »pod streho« tudi dolgoročna programska usmerjenost in dokončanje druge faze finančne konsolidacije, pri čemer je potrebno ohraniti odnos IMV — bančni konzorcij. Tovariš Longar je izrekel pripravljenost sodelovanja in vključevanja DPS ob dograditvi samoupravnih aktov v IMV. Ob koncu svoje razprave se je zahvalil predstavnikom SMELTA za izdatno pomoč pri reševanju težav IMV in izrazil željo, da se bo to koristno in uspešno sodelovanje nadaljevalo. Z besedami: »Ne bi se rad vračal v zgodovino IMV, v čas najbolj kritičnih trenutkov IMV, zato pa je toliko bolj prijetno danes biti tu,« je svojo razpravo začel predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. Rečeno je bilo, da se je prav z zadnjim izrekom ukrepa družbenega varstva in s tendenco, da > IMV pridejo nepoznani, a izkušeni strokovnjaki, IMV odprl, enako pa tudi Novo mesto. K sodelovanju je bila pritegnjena organizacija z reputacijo znanja, to je SMELT, ki je vodilni ekipi IMV lahko strokovno svetovala ter se strokovno in finančno tako organizirala, da je lahko odgovorila na vprašanja. »Spominjam se«, je v nadaljevanju dejal tovariš Dušan Šinigoj, »da sem ravno v tej sobi nekoč dejal, da bomo IMV zaprli, če nam ne bo uspelo najti ustrezne rešitve. Zato je odločitev za trdno notranje delo, za pravega partnerja nujna, sa bo gotovo to dalo rezultate, hkrati pa se ponuja ugotovitev, da mora IMV iskati družino, znotraj katere bo lahko deloval in živel, zato ne gre zapostavljati naporov in strpnosti vseh organov DPS, ki so pripomogli k temu, da je bilo to premagano.« O ciljih IMV v letu 1987, ki so bili predstavljeni, je Dušan Šini- goj menil, da so pravi in dejal, da moramo graditi na poslovni logiki, decentralizaciji, pritegniti resnično slehernega delavca v akcijo za dosego rezultatov, kar ni nikakršna pretirana zahteva. V IMV morajo ekonomske zakonitosti delovati. Zavedati se moramo, da nas mezdni odnosi ne morejo voditi k razvoju, kot se moramo otresti uravnilovskih tendenc. Prihajamo v obdobje, ko bomo prisiljeni na področju nagrajevanja, discipline, narediti odločne premike. Tovariš Šinigoj je izrazil zadovoljstvo ob informaciji, da smo leto 1987 razglasili za leto kakovosti. Seveda pa ni dovolj akcijo samo razglasiti, akcija mora postati gibanje, ki ga izžareva v okolje. Učinke bolj kakovostnega dela morajo ljudje občutiti, tako da se bo izboljševal njihov vsakdanjik. Seveda pa je ob tem potrebno te elemente vključiti kot stimulativne v nagrajevanje. To, da lahko dosegamo dobro in še boljšo kakovost, nam priznava, kot je dejal tovariš Šinigoj, tudi naš francoski partner. Da smo vse notranje rezerve izčrpali, ne drži. Mnogo jih je še, npr. »spopadi« s partnerji pri zmanjševanju materialnih stroškov. Ravno tako so draga obratna sredstva, kršitve rokov in nekakovost. Seveda pa kvalitete ne gre zamenjati s kvantiteto. Kot je v nadaljevanju svojega izvajanja dejal tovariš Šinigoj, smo tudi na področju kadrovske prenove na pravi poti. Vse bolj nam mora prodreti v zavest, da je iz povprečnih »sivih« okolij potrebno potegniti sposobnejše, prizadevnejše ljudi. Brezkompromisno in brez lažne solidarnosti je treba iz vseh okolij izločiti lenuhe in nesposobneže. Zato pa je toliko bolj potrebno in upravičeno bolje stimulirati oziroma nagraditi strokovnjaka, ki nenehno živi s svojim delom. Komentar tovariša Šinigoja k našemu planu je bil spodbuden, saj je plan kot obvezujoč akt po njegovem mnenju dobro zastavljen. Izpolnjevanje planskih obveznosti je osnovni parameter. Cilji morajo biti realni, takšno in sprotno pa mora biti tudi spremljanje doseganja. Priznanje naj dobijo vsi, ki te naloge uresničujejo, nagrado pa naj dobe tisti, ki jih presegajo, enako pa zajamčeni osebni dohodek tisti, ki zastavljenih planskih obveznosti ne izpolnjujejo. Ob vprašanju, kaj v IMV storiti ob dejstvu, da smo že tam, ko je uvoznik na boljšem kot izvoznik, je Dušan Šinigoj dejal, da bi bila naša največja napaka, če bi se umikali s konvertibil- ______________________________J nega tržišča. Še več, bila bi usodna napaka, saj je izvoz vendar naš imperativ. Zato bo prav na področju izvoza nemalo prizadevanj, da bomo zadržali in razširili tržišča, pri čemer ne bi smeli zanemariti možnosti za izvoz tehnologije, prikolicam pa zagotoviti mesto v višjem cenovnem razredu. Pa tudi možnosti na področju izvoza vozil še niso najbolje izkoriščene. Glede možnosti nadaljnjega razvoja je tov. Šinigoj poudaril, da imamo danes v IMV ob vseh v preteklosti storjenih naporih, da bi se odnosi s francoskim partnerjem uredili, več možnosti, saj je dosežen odnos poslovne enakosti. Danes so v tem odnosu tudi jasnejše perspektive. Seveda pa je potrebno nadaljevati aktivnosti z ostalimi možnimi partnerji. Vse možnosti moramo proučiti in izkoristiti. Dušan Šinigoj je poudaril, da se v Sloveniji zavedamo, da nismo sposobni imeti svoje lastne avtomobilske proizvodnje, da vidimo njeno mesto v vključitvi v sistem, ki ponuja korektne odnose in perspektivo in seveda vse pogoje, ki jih je navedel tovariš Anžur. Ob zaključku svojega za nas spodbudnega izvajanja je tovariš Šinigoj poudaril, da je naš kolektiv v zadnjih letih vložil veliko naporov in premagal sam sebe. Brez posebnih notranjih pretresov so bile premagane precejšnje težave. Izrekel je zahvalo SMELTU za njegov znaten prispevek pri reševanju razmer v IMV, kot tudi tovarišu Anžurju in ostalim članom PO. Poudaril je, da kolektivu, kot je naš, ni treba tako pogosto, kot je bilo to v preteklosti, menjati vodstva, pač pa potrebuje konsolidirano vodstvo, in dejal: »Kot vidite, se je izkazala odločitev, da pridejo v IMV Ljubljančani, pravilna, tako kot Novomeščani odhajajo drugam!« Priložnost, da se vsem zahvali za razumevanje in pomoč, da smo našli izhod iz težav, je izrabil tudi predsednik Anžur. Gostje so si po končanem pogovoru z zanimanjem ogledali proizvodne prostore TOZD Tovarna avtomobilov in prikolic ter popoldan nadaljevali pogovor na Otočcu s predstavniki združenega dela in družbenopolitične skupnosti Novega mesta. -šj- Delovna skupina pri CK ZKS za družbeno ekonomska vprašanja v sestavi: Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS; prof. dr. Ivo Fabinc, član predsedstva CK ZKS; Robert Černe, izvršni sekretar in Andrej Dolinšek, sekretar, se je med obiskom v naši DO zanimala za ocene, mnenja vodstva naše DO po izteku ukrepa družbenega varstva. Točni roki in višja kakovost bodo dohodkovno pogačo naredili večjo Nadaljevanje s 1 strani pini so bili: Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS; prof. dr. Ivo Fabinc, član predsedstva CK ZKS; Robert Črne, izvršni sekretar in Andrej Dolinšek, sekretar. V uvodni informaciji je predsednik poslovodnega odbora DO IMV Marjan Anžur poudaril, da je bilo v IMV v minulih dveh letih storjenih več premikov na bolje. Dosežena je bila finančna konsolidacija z vrsto ukrepov na notranjem področju. Vodilo v teh letih je bilo doseči dolgoročne rešitve, zagotoviti boljši jutrišnji dan, današnji je bil zagotovljen sproti. V tem času so se jasno in odločno izoblikovala stališča, da je treba vztrajati pri obstoječih programih. Kot je dejal tovariš Anžur, bi bilo nesmiselno, če ne bi vztrajali pri prikoličarskem programu, ki je 90-odstotno usmerjen v izvoz na zahodno evropsko tržišče, je devizno zanimiv, čeprav je bila rentabilnost tega proizvoda vedno na meji. Pri avtomobilskem programu pa vizija postaja vse jasnejša, saj danes nismo več kot mesec dni od odločitve, do katere mora po besedah tovariša Anžurja priti v letošnjem prvem polletju. Tako v IMV z zmernim optimizmom zremo v prihodnost, saj je v IMV zavladala stabilnost, z letnim planom pa si bomo začrtali obveznosti in naloge, ki jih bomo morali opraviti v letu, ki smo ga proglasili za leto kakovosti. Ob uspešno izvedeni prvi etapi reorganizacije je KPO v minulem letu izvajal ofenzivno politiko osebnih dohodkov. Veljalo je načelo: daj, nato zahte- vaj. Anžur je omenil, da se člani PO ves čas zavedajo, da se je v petletnem življenju kolektiva v izgubah nakopičilo vrsto želja (stanovanja, jubilejne nagrade, višji OD, srečanja na Gorjancih), ki so jim in jim bodo še bolje, seveda v mejah realnih možnosti, prisluhnili. Tako danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da nizki osebni dohodki niso več vzrok odhajanja strokovnih kadrov, da pa so lahko razlog za prihod. Da bi strokoven kader v IMV res spodbudili, so bile v tem mesecu 99 delavcem podeljene nagrade, in tovrstno stimulacijo naj bi vnesli tudi v nove akte. Podpredsednik PO DO IMV Franci Borsan je navzoče podrobno seznanil s finančnimi in ekonomskimi kazalci ter opozoril na nejasnosti in nedorečenosti naše zakonodaje, kakor tudi na predpise, ki neredko povzročajo težave pri poslovanju. Alojz Sodja, predsednik DO IMV, in Vinko Mirtič, predsednik akcijske konference ZK DO IMV, sta spregovorila o notranjih odnosih in menila, da so se odnosi v zadnjih letih znatno izboljšali tako na področju samoupravnega kot tudi družbenopolitičnega dogajanja. Žal pa je v ta dogajanja vključeno premajhno število aktivnih ljudi. V okoljih, kjer je koncentriran najmočnejši kadrovski potencial (DSSD), pa je ta aktivnost celo najšibkejša. V drugem delu pogovora je prof. dr. Ivo Fabinc svojo razpravo navezal na vprašanja tov. Borsana in poudaril, da gre za temeljna vprašanja, pri katerih tudi vse bolj vztrajamo, vendar pa se bomo morali o teh še pogovarjati, saj se danes nahajamo v fazi močnega pragmatizma. Vlado Klemenčič je izjavil, da se danes v IMV počuti mnogo prijetneje, kot se je pred leti, ko je bil položaj dramatičen in nakopičena vrsta narešenih težav. »Ne bi želel hvaliti dneva pred nočjo,« je dejal, »vendar lahko izrazim naše zadovoljstvo z rezultati, doseženimi v tej fazi in vam izrečemo kaj za spodbudo pri nadaljnjem delu. Pomemben del pred vas postavljenih nalog ob vašem prihodu je uspešno opravljen in za vami. Pri vašem nadaljnjem delu vam ne želim dajati sugestij, pač pa naj izrazim željo in interes po globljih stikih na relaciji CK ZKS — združeno delo, saj je tako lažje dobiti jasno sliko, kaj se v združenem delu dogaja. S tega stališča bi rad kaj pokomentiral. Menim, da bi v prihodnosti morali veliko pozornost posvečati marketingu, slediti temu, kako se bo tržišče v bodočnosti strukturiralo. Tudi glede odnosov s kooperanti bi želeli, da dosežete čim večjo stabilnost. Poseben poudarek bomo v slovenskem združenem delu morali dati kakovosti in rokom. Tako se danes v vrsti slovenskih DO vodi vztrajna bitka za kakovost. Motor te bitke je povečan dohodek iz kakovosti dela. Točni roki in visoka kakovost ponujajo veliko boljšo dohodkovno pogačo. Veseli me, da tudi v IMV temu posvečate veliko pozornost. Ob tistem, kar ste govorili o nagrajevanju in kadrovski politiki, bi želel poudariti, da tudi v ZK menimo, da je to izpopolnjevanje, dograje- vanje sistema razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov ena ključnih nalog do naslednjega kongresa. Mnenja so različna, pripravljamo pa pogled ZK na to, kako ta sistem dograditi s stališča, da bi se družbeno usmerjanje razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v osnovi naslonilo na tržne zakonitosti. Pri našem dograjevanju želimo priti do bolj učinkovitega in bolj stimulativnega sistema, ki bi spodbujal boljše delo. Tisti, ki slabše dela, ne more biti nagrajen tako kot tisti, ki dela dobro. Ne moreta imeti npr. dva kovinostrugarja enako plačo, to ne more biti, če ni tudi njun prispevek k rezultatu enak. Pri tem ne smemo podcenjevati tistega dela OD, ki bi izhajal iz uspešnosti dela skupine. O tej temi bi lahko govorili precej časa, žal pa nas prav ta omejuje, zato sem navedel le nekaj elementov z željo, da bi spodbudil vaša razmišljanja tudi v tej smeri. Prav tako bi rad poudaril, da je kolektiv, kot je vaš, s 5400 zaposlenimi, že sam kadrovski potencial, zato bi moral kadre producirati tudi sam. Funkcija DO je nesporno tudi skrb za kadre, še predvsem za vitalne funkcije. Zato menim, da ni sporno takšne ljudi še posebej nagraditi. Ob tej priložnosti naj izrečem zadovoljstvo ob dejstvu, da se je koncept dela vodilnega tima IMV, ki ga je kolektiv ob referendumu soglasno podprl, stabiliziral. Popolnoma razumem, da je bilo v IMV potrebnih precej kadrovskih sprememb, vendar trajnejšega izhoda pri tem ne moremo najti. Tako je bil skrajni čas, da se je tudi to področje stabiliziralo, saj le tako lahko pričakujemo tudi rezul- tate.« V nadaljevanju se je tovariš Klemenčič dotaknil teme, ki s svojo obsežnostjo ni dopuščala konkretnih odgovorov, vsaj vseh ne, to je o pogojih gospodarjenja v letu 1987. Tako na zvezni kot tudi na republiški ravni se intenzivno dela na racionalizaciji dokumentov za ekonomsko politiko v tem letu. Tako načrtujemo, da bomo na ravni republike imeli izdelan takšen plan racionalizacije. V razpravo se je vključil tudi tov. Anžur in opozoril, da nas v združenem delu pri poslovanju s tujimi partnerji precej moti nenehno menjavanje zakonodaje, predvsem pa smo zainteresirani za spremembe, vezane na zakon o kooperacijah, kjer moramo biti zelo previdni. Pogovor je bil ob predvideni uri zaključen pa čeprav bi si sogovorniki imeli še marsikaj povedati. Gostje so si pred odhodom ogledali proizvodne prostore TOZD Tovarna prikolic v Novem mestu. -jš- Integralno upravljanje in kontrola kakovosti / " " j \ Srednjeročni program osnovnih aktivnosti v DO IMV Novo mesto na področju integralnega upravljanja in kontrole kakovosti (IUKK) V letošnjem letu, ki smo ga proglasili za »LETO KAKOVOSTI«, smo začeli z intenzivnimi pripravami za določitev osnovnih aktivnosti na področju integralnega upravljanja in kontrole kakovosti v naši DO. Največ aktivnosti naj bi se izvajalo prav v letu 1987, to je v LETU KAKOVOSTI. V nadaljevanju podajamo srednjeročni program osnovnih aktivnosti: 1. Postavitev oziroma izpopolnitev ter izvajanje sistemov kontrole kakovosti 1.1. Sistem vhodne kontrole 1.2. Proizvodna kontrola (tekoča kontrola, avtokon-trola, medfazna prevzemna kontrola, 100 % kontrola, super kontrola) 1.3. Kontrola kakovosti delovnih sredstev (kontrola orodij, naprav, strojev in linij) 1.4. Kontrola kakovosti merilne opreme — meril (metrolo- gija) 2. Postavitev in uvajanje inženiringa kontrole kakovosti (kontrolna tehnologija) 2.1. Vhodni materiali 2.2. Proizvodni procesi (TOZD-i) 3. Planiranje in informatika kakovosti 3.1. Vhod 3.2. Proizvodni procesi (TOZD-i) (TOZD-i) 3.3. Izhod 3.4. Eksploatacija (reklamacije, servisni posegi) 3.5. Delovna sredstva 4. Projektiranje in uvajanje modela stroškov kakovosti 4.1. Stroški za kakovost (bruto OD delavcev v kontroli, sredstva za merilno in ostalo opremo kontrole...) 4.2. Stroški zaradi slabe kakovosti (popravilo, izmet, oporečno blago, reklamacije, popusti, zastoji zaradi slabe kakovosti, izguba tržišča, oportunitetni stroški...) 5. Projektiranje in uvajanje sistema nagrajevanja po kakovosti dela 5.1. Model avtokontrole (AK) 5.2. Model kakovostne norme (KN) 6. Organizacija kontrole 6.1. Makroorganizacija 6.2. Mikroorganizacija 7. Sistemsko delo z dobavitelji 7.1. Ocenjevanje sposobnosti dobavitelja (vprašalnik) 7.2. Formiranje kartoteke kritičnih dobaviteljev (pogodba, letne dobave, kakovost na vhodu in proizvodnem procesu, servisni posegi, ocena sposobnosti dobavitelja, ...) 7.3. Programi aktivnosti za sanacijo stanja kritičnih dobaviteljev (prevzem pri dobaviteljih, tehnična in ostala pomoč,...) 8. Izdelava in uvajanje samoupravno — pravnih aktov za sistemsko zagotavljanje kakovosti 8.1. Samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev v DO 8.2. Pravilnik o izboru dobaviteljev in ostalih poslovnih partnerjev 8.3. Pogodba o nabavi blaga 8.4. Splošni tehnični in kakovostni prevzemni pogoji 8.5. Splošni tehnični in kakovostni prodajni pogoji 8.6. Pravilnik o reševanju reklamacij vhodnih materialov 8.7. Pravilnik o reševanju reklamacij gotovih proizvodov (avtomobili, prikolice) 8.8. Pravilniki o prevzemu delovnih sredstev (orodja, stroji) 8.9. Pravilnik o pregledu in kontroli meril 8.10. Pravilnik o avtokontroli 8.11. Pravilnik o kakovostni normi 8.12. Poslovnik o kakovosti DO 9. Timi kakovosti 9.1. Timi kakovosti na nivoju DO 9.2. Timi kakovosti na nivoju TOZD 10. Izobraževanje 10.1. Izobraževanje vodilnih delavcev (individualni in kolektivni poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili) 10.2. Izobraževanje vodstvenih in ostalih delavcev (vodje služb in oddelkov v sektorjih in proizvodnih organizacijskih enotah, kon-strukteriji, tehnologi, na-bavniki, prodaj niki, planerji, kontrolorji,....) 10.3. Izobraževanje delavcev v neposredni proizvodnji (krožki kakovosti, avto-kontrola,...) Kot je razvidno iz samega programa, so določene aktivnosti že začele potekati v letu 1986, saj smo v avtomobilskem programu in deloma tudi v prikoliš-kem vpeljali ustrezen sistem spremljanja kakovosti vhodnih materialov od takrat, ko pridejo v tovarno (vhodna kontrola) in njegovega obnašanja v proizvodnji (prijava napake), do ocenjevanja na super kontroli, kjer tudi spremljamo kakovost vhodnih materialov ter servisne mreže. Podatki iz servisne mreže nam dajejo pomembne informacije o tem, kako pogosto se kateri vgrajeni element mora menjati v času garancije vozila. Na področju proizvodne kontrole smo že v letu 1986 vnesli nov model statistične kontrole, to je tekočo kontrolo (TK), ki jo poz-kusno uvajamo v TOZD — TA (P-l) — težka presernica) in jo nameravamo v letu 1987 začeti uvajati tudi v ostalih oddelkih TOZD TA (P-l, P-3, P-4) ter pri polfinalistih prikoliškega programa. Na tem področju kontrole bi želeli omeniti aktivnosti, ki tečejo na področju poskusnega uvajanja avtokontrole (AK), za katero je osnova sistem TK. Za uspešno uvajanje AK je potrebno ustrezno izpopolniti in racionalizirati kontrolne postopke (kontrolne risbe,...), pripraviti ustrezen program izobraževanja za avtokontrolorje ter seveda z ustreznim pravilnikom določiti nagrado oziroma pravice in obveznosti avtokontrolorjev. Ni potrebno posebej poudarjati pomena avtokontrole, saj po učinkovitosti prekaša vse do zdaj znane kontrole z izjemo avtomatiziranih oziroma robotiziranih kontrol. Dela 100 % kontrole (prekontrolira se vsak polizdelek, sklop ali gotovi izdelek), ki jo srečujemo predvsem na linijskih proizvodnjah, ni potrebno posebej opisovati, saj je to eden od najstarejših tipov kontrole in nam vsem dobro poznan. Izpraznjeno skladišče vozil v TOŽI) TA konec leta: DA, PRAV VIDITE! Tako marljivo smo ga z združenimi močmi — dobra prodaja, zagotovitev transp trtnih sredstev in fizične odpreme — izpraznili in s tem bistveno pripomogli k dobrim končnim rezultatom. Na skladiščnem prostoru pa so shranjene katre, ki smo jih naredili prvi dan v tem letu. a) Ocenjevanje sklopov (šasije, preme, surove in lakirane karoserije in drugo) kot avtomobilov in prikolic prek super kontrole je bilo opisano, vseeno pa bi želeli poudariti, da je to eno najpomembnejših funkcij kontrole, saj kaže sliko naše izhodne kakovosti, se pravi kakovosti, s katero se srečuje kupec. Na drugi strani pa tudi kaže učinkovitost vseh naših predhodnih aktivnosti tako na področju nabave kakovostnega materiala, tehničnih oziroma tehnoloških rešitev, dostave in poslovanje z materialom v tovarni sami kot tudi organizacijskih sposobnosti v sami proizvodnji in učinkovitosti vhodne in proizvodne kontrole. Poleg tega ima super kontrola veliko odgovornost pri objektivnosti informacij, saj na njihovih podatkih temelji nagra- jevanje po kakovosti za linijske proizvodnje tako v avtomobilskem kot tudi prikoliškem programu. V letu 1986 je bil izdelan pred-osnutek pravilnika oziroma organizacijskega predpisa o kontroli orodij in priprav, prvo celovito navodilo v zgodovini IMV s področja naročanja, prevzema in kontrole orodij in priprav za primere, kako se novo orodje naroča izven IMV ali pa znotraj v lastni orodjarni, kot za manjša in večja (generalna) popravila orodij in priprav. Prepričani smo, da bo v prvi polovici tega leta izdelana in verificirana dokončna oblika organizacijskega predpisa oziroma navodila o poslovanju z orodji sistemski korak naprej k višji kakovosti orodij, boljšim polizdelkom, ki prihajajo iz P.l TOZD — TA k uporabnikom (P.3, Suhor,...) ter bistveno manjšemu izmetu in popravilu, zmanjšanju zastojev v proiozvodnjah ter bistveno manjšim stroškom zaradi slabe kakovosti. Na področju kontrole meril so bili narejeni bistveni premiki že v letu 1985, saj smo takrat dokončali popis vseh meril v avtomobilskem programu (TOZD - TA, TOZD - TSO, DSD), razvrstili vsa merila v 3 osnovne grupacije (merila I., II. in III. skupine) ter pripravili dokončen osnutek pravilnika o uporabi in pregledu meril ter pričeli s potrebnimi aktivnostmi za njegov sprejem, tako da ga je večina TOZD že sprejela v zadnjem četrtletju 1985, DO pa I. četrtletju 86, kar je predstavljalo dokončno potrditev in veljavnost za celotno DO, torej za oba programa. V letu 1986 smo opravili prvi popis meril (merila KK — TOZD) vseh TOZD - prikoliš-kega programa ter v skladu z veljavnim pravilnikom o kontroli meril tudi večino teh meril prekontrolirali (umerili) ter oblikovali zanje ustrezno evidenčno kartoteko, kar pomeni, da se bodo za vsa ta merila izvajali ustrezni periodični pregledi. V letošnjem letu imamo namen skupaj s TOZD prikoliš-kega programa zajeti v popis tudi vsa ostala merila, ki se nahajajo v TOZD, predvsem v proizvodnih procesih, s katerimi upravljajo oziroma jih uporabljajo same proizvodnje. Razvrstili jih bomo v ustrezne skupine, kot to zahteva zakonodaja oziroma naš pravilnik, jih usmerili ter nastavili ustrezno kartoteko, kar pomeni, kot je bilo že rečeno, da se bo stalno oziroma periodično preverjala njihova točnost. (Se nadaljuje) Sektor kontrole Kakovosti Bojan Tomšič - - > Sendvič po belgijsko in po novomeško V_________________________________________________________/ »Sendvič« tehnologijo smo več ali manj ustrojili, moramo pa vedeti, da tehnologija pogosto doživlja spremembe, izboljšave, ki se jim tudi mi skušamo čimbolj približati. Tako je tudi v tem primeru. V novomeški tovarni prikolic ta linija še obratuje poiskusno. Danes želimo predstaviti detajla z linije v Novem mestu in Deinzeju, in sicer valjčno stiskalnico, ki pomeni zadnjo fazo na tem traku. V Belgiji so nanjo pričvrstili neonsko luč, s pomočjo katere ugotavljajo morebitne napake v karoseriji. Izurjenim očem delavcev tako ne uide nobena napaka. Žal pa se jih ne da odpraviti, s to kontrolo le preprečijo, da bi takšna stena nadaljevala pot na montažo. V Novem mestu, kjer je razsvetljava proizvodnih prostorov izjemno dobra, kontrolirajo stene na koncu traku, detajl-nejšo kontrolo pa opravijo izza operacij, ki jih naredijo z numeričnim rezkalnim strojem, kjer je moč ugotoviti več morebitnih napak. In ko smo odgovorne vprašali, zakaj tudi v Novem mestu ne bi na valjčni stiskalnici montirali neonske kontrolne luči, saj se je v Deinzeju izkazala za dobro, so odgovorili, da imajo to v načrtu, čeprav je svetloba v proizvodni hali, kot smo že omenili, neprimerno boljša v primerjavi s temačno halo v Deinzeju! —jš— Delna kontrola sten je opravljena na koncu linije, natančnejša pa po delu, ki ga opravi numerični rezkalec. Na valjčni stiskalnici v Deinzeju delavci s pomočjo neonske luči kontrolirajo kakovost sten. Vsakršni morebitni mehurji se hitro vidijo, takšna stena pa v primeru, da napaka ni na mestu, kjer je predviden izrez za okna ali vrata, ne nadaljuje poti v montažo. Valjčna stiskalnica na »sendvič« liniji v Novem mestu. r "\ Naš pogovor z ... v_____________________________________/ Naš tokratni sogovornik je Alojz Sodja, šestintridesetletni vodja prevzema v tozdu Tovarna avtomobilov. Mnogi ga dobro poznate, saj ga vsakodnevno srečujete, poznamo ga kot dolgoletnega političnega aktivista, predstaviti pa vam ga želimo kot predsednika delavskega sveta DO IMV, katerega funkcija so po nekaj letih spet polnomočno aktivirane. KURIR: Najprej bi vas prosili, da nam na kratko opišete svoje delo v IMV: od kdaj ste zaposleni v IMV, kakšno delo opravljate, pa še kaj o vtisih. SODJA: »V IMV sem od leta 1975. Bil pa sem v IMV že leta 1966, vendar sem leta 1971 delo prekinil, ker me je kot mladega mehanika vodila želja, da opravim izpite za poklicnega voznika in se zaposlim kot voznik tovornjaka, tako pa tudi spoznam našo širšo domovino. Kasneje, kot sem že omenil, sem se ponovno vrnil v IMV in sem tu neprekinjeno vse do danes. V začetku sem delal kot medfazni kontrolor, kasneje pa kot izhodni kontrolor. Ker pa sem se odločil, da se izobražujem ob delu, sem moral zamenjati delovno mesto, tako da sem lahko delal samo v prvi izmeni. Leta 1978 sem prišel v materialni oddelek, uspešno dokončal delo-vodsko avtomehaniško šolo in ostal tu do sedaj. Trenutno delam na delovnem mestu »vodje prevzema« v materialnem oddelku TOZD Tovarna avtomobilov, obenem pa se spet izobražujem ob delu, in sicer na višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Sem pred zaključkom študija, manjka mi samo še en izpit, nato pa diploma. Glede delovnega mesta lahko povem, da z njim nisem preveč zadovoljen. To pa zato, ker delam v materialnem oddelku, ki ga, vsaj tak občutek ima večina delavcev iz materialne službe, večina odgovornejših vse preveč zapostavlja in preslabo vrednoti. Ne zavedajo se, da je prav materialni oddelek, lahko rečem, filter tovarne, saj gredo vsi materiali skozi našo službo, kot kasneje tudi vsi končni proizvodi. Kot sem že omenil, prav zaradi takšnega odnosa nisem in ne morem biti zadovoljen s svojim delovnim mestom. Mislim, da je za uvod dovolj, ker ne bi rad, da izpade kot samohvalo ali kaj podobnega. In ker sem bil pri prvem vprašanju dolg, bom skušal na ostala odgovoriti na kratko.« KURIR: Delavci, predvsem iz TOZD Tovarna avtomobilov, vas prav gotovo dobro poznajo po mnogih aktivnostih in funkcijah, ki ste jih v teh letih opravljali tako v družbenopolitičnih organizacijah kot samoupravnih organih IMV. Jih lahko našte-jete in poveste, kakšni so vaši vtisi in izkušnje iz te aktivnosti? SODJA: »Menim, da me pozna večina delavcev v TOZD Tovarni avtomobilov: ali kot delegata v samoupravnih organih oziroma DPO ali pa, kot lahko rečem, že starega člana tega kolektiva. Naj povem, da opravljam samoupravne ali pa DPO funkcije že osem let zapovrstjo. Najprej sem bil član IO OOZS v materialni službi, dve leti kasneje pa sem opravljal delo predsednika IO OOZS v istem oddelku. Pozneje sem bil dve leti predsenik delavskega sveta TOZD Proizvodnja avtomobilov in sedaj, kot sami veste, opravljam funkcijo predsednika delavskega sveta DO IMV.« KURIR: Iz vseh teh izkušenj bi se gotovo dala izluščiti kaka ugotovitev, denimo o tem koliko so te organizacije in organi v preteklosti v IMV sploh lahko opravljali svoje naloge oziroma ali so jim bili kos? SODJA: »Menim, da se je v preteklem obdobju naredilo kar dosti, čeprav je bilo to obdobje eno najtežjih za naš kolektiv. Občutek imam, da se je še največ naredilo na področju sindikata, čeprav so bili delavci za marsikaj prikrajšani. Glede izkušenj iz samoupravnih funkcij pa sem, lahko rečem, kar precej razočaran in ne bi nikomur privoščil doživetij na tej poti. P-va razočaranja sem doživel zaradi neresnosti in neodgovornosti delegatov delavskega sveta, saj se je večkrat zgodilo, da smo bili nesklepčni in smo iskali delegate delavskega sveta po proizvodnjah, da smo sploh lahko pričeli z delom, čeprav s polurno zamudo. V preteklosti je bilo kar nekajkrat tako, da je bil sprejem nekaterih sklepov izsiljen. Bilo je še podobnih problemov in grenkih občutkov, vendar mislim, da sem že s tem dovolj povedal in da bom imel morda že zaradi tega kakšne »problemčke«. Pa nič zato, saj sem jih že vajen in se jih ne bojim. Kljub zatikanju pa smo na splošno vseeno dokaj v redu opravljali nalogo, ki so nam jo zaupali sodelavci.« KURIR: Med zadnjim ukrepom družbenega varstva smo vam delavci IMV zaupali najvišjo samoupravno funkcijo v delovni organizaciji. Postali ste predsednik delavskega sveta DO. Kako ste sprejeli to funkcijo? SODJA: »Po pravici povem, da težko, čeprav sem bil po eni strani vesel zaupanja delavcev. Sprva nisem hotel sprejeti, ker sem se zbal velike odgovornosti, ki je bila pred menoj in ker sem, kot sem že omenil, imel nemalo slabih izkušenj že od prej. Vendar sem se na nagovarjanje sodelavcev in nekaterih vodilnih delavcev premislil in sprejel zaupano funkcijo.« KURIR: Prav na začetku vašega mandata je bilo delo samouprave, tako kot leta nazaj, že z samim ukrepom zavrto. Ali se vam ne zdi, da to ni bil edini razlog za včasih kar preočitno pasivnost? Menite, da gre morda že za kar »zgodovinske« posledice zavrtosti in neaktivnosti iemvejcev kot samoupravljal-cev? SODJA: »V začetku mi je bilo res nekoliko težje, če že ne zaradi drugega, pa zaradi tiste začetne treme, pa me je na srečo kmalu zapustila. Glede dela samouprave bi povedal, da smo kljub ukrepom družbenega varstva delali tisto, za kar smo poklicani in tisto, kar nam je bilo naloženo na sejah delavskih svetov. O pasivnosti oziroma neaktivnosti delegatov delavskega sveta pa bi težko povedal kaj več kakor to, da se verjetno bojijo baze. Menim, da je večina takih, da se sploh ne posvetujejo z bazo, preden gredo na sejo. Na seji se, kot sem že omenil, težko vključujejo, ker nimajo predlogov iz baze, svoja mnenja in stališča pa se verjetno bojijo posredovati. Drugi in po mojem celo odločilni faktor za neaktivnost pa je slabo obrazloženo gradivo, delegati ga težko razumejo in se zaradi tega raje ne spuščajo v razpravo. Mislim, da bi bilo dobfo, da bi razlagalca gradiva napisali že v vabilu, ne pa ga, kot je zdaj v navadi, določili šele tik pred sejo, tako, da se niti ne more dobro pripraviti. Kadar pa je tako, obrazlaga gradiva kajpak ne more biti dobra, pa tudi razumevanje ne najboljše.« £0 £0 KURIR: V času ukrepov, ko je samouprava delovala bolj ali manj formalistično, ta niti ni bila kritična kaj pa sedaj? Z letom 1987 naj bi vse te vitalne funkcije v celoti zaživele. Mislite, da bomo kos tem nalogam, da nismo že malo otopeli? SODJA: »Za vnaprej menim, seveda če se bodo nekatere stvari premaknile v pozitivno smer (nekaj njih sem že omenil), da bi morala samouprava delati tako, kot se od nje pričakuje, oziroma delati tisto, za kar je poklicana.« KURIR: Kot predsednika delavskega sveta DO IM V vas moram vprašati, kako ste zadovoljni z delegati, ki zastopajo mnenja svoje baze v tem organu. So aktivni, se vključujejo v razprave? Menite, da tam res sedijo z mnenjem okolja, ki ga zastopajo, ali ne morda s svojim privatnim mnenjem? Ali sploh imajo možnost pred sejo delavskega sveta DO dobiti mnenje baze? SODJA: »Lahko rečem, da sem z delegati le delno zadovoljen. Delno pa zato, ker se premalo vključujejo v razpravo. Občutek imam, da si posamezniki jemljejo pravico in o določenih stvareh razpravljajo ne da bi bilo prej o tem obveščeno njihovo okolje — baza. Se pravi, da ne nastopajo stališč baze. Nisem pa povsem zadovoljen tudi zaradi slabe udeleže na sejah. Popolnoma pa le ne morem biti nezadovoljen, saj se zavedam, da bi bilo lahko še slabše. Moram pa še povedati, kaj me moti pri sejah delavskih sveteov. Moti me predvsem to, na kar sem že opozoril, da so namreč bile nekatere stvari naravnane tako, da naj bi se določeni sklepi ne sprejeli oziroma da se določena zadeva ne izpelje ali ne sprejme (delegati so bili že pred sejo določeni, da vse podrejo). Ne bi rad, da se stvar preveč razživi, mislim pa, da bo vsak videl, kam sodi. (Spomnimo se samo primera ob imenovanju ured- niškega odbora!) Glede možnosti delegata za stik z bazo mislim, da je to odvisno samo od delegata, čeprav je tu še precej stvari, od katerih on ni odvisen, kot: prekasno poslano vabilo, nepopolno gradivo in drugo. Pričakujem, da se bodo tudi te zadeve v bodoče ustrezno razrešile.« KURIR: Kaj pa gradiva in vabila za seje, kakšno je sodelovanje strokovnih služb, ste zadovoljni s pripravljenimi gradivi, ali menite, da so razumljiva in pravočasna? SODJA: »Na vprašanje glede priprave gradiva in vabil sem že odgovoril, kakor tudi glede razumljivosti gradiva. Poleg že omenjenega pa naj dodam, da dobimo nekatera gradiva šele tik pred sejo ali pa celo na sami seji, kar vodenje seje še dodatno otežuje.« KURIR: Zanima nas, kaj je z vašo zamislijo, da bi vam pri vodenju seje pomagal pravnik in zakaj se vam zdi to potrebno? SODJA: »Prepričan sem, da je gamisel nujno vnesti tudi v samo delo. Po mojem je to edina pot, če hočemo, da bodo naše odločitve oziroma sklepi tudi pravno urejeni. Delegati si nismo vedno dovolj na jasnem, ali je naša odločitev pravilna ali ne, zato bi bilo zelo dobrodošlo, če bi na vsaki od bodočih sej prisostvoval strokovnjak, ki zadevo dobro pozna in bi nam v trenutkih dvoma pomagal oziroma nam pravilno svetoval.« KURIR: Kako naj bi po vaši zamisli poskrbeli, da bi bile seje res kvalitetne, razprave dobre in da bi bili delegati RES DELEGATI? SODJA: »Za kvaliteto sej in boljšo aktivnost pri razpravljanju bi naštel le nekaj zadev, zlasti pa je potrebno urediti naslednje: - pravočasno razdeliti vabila, — z vabili morajo biti obvezno gradiva, — delegati bi se morali pred sejo dogovoriti z bazo, - pravočasno je treba zagoto- / x Kako se vozila Renault prodajajo na jugoslovanskem trgu Ob koncu 1986. leta smo bili na jugoslovanskem tržišču udeleženi z 9,3 % tržnim deležem, kar pomeni, da je le-ta porastel za 1,1 % v primerjavi z 1985 letom. Obenem ugotavljamo, da je delež Renaulta na francoskem in evropskem tržišču v preteklem letu porastel glede na 1985. leto. V evropskem merilu ocenjujemo konec preteklega leta 11 % tržno udeležbo Renaulta (1985. leta je bila 10,7 %), na francoskem tržišču pa konec 1986. leta 30,7 % (1985. leta je bilo 28,8 %). Sektor trženja V__________________________________________________y viti kvalitetnega razlagalca na seji, - zagotoviti pomoč pravnika pri pripravi gradiva za sejo, ga moramo hiteti, tako da nam zmanjka časa za diskusijo), — pravilna razporeditev točk dnevnega reda (pomembnejše dati v začetku) itd. KURIR: Zanima nas tudi odnos delavski svet DO — PO DO IMV? Kako ga ocenjujete in kaj menite, da bi bilo potrebno na tej relaciji izboljšati? pomembna je izbira pravilne-časa za sejo (skoraj vedno sredujejo delavcem že pred izidom časopisa. Delavci si najbolj želijo pravočasne in točne informacije. Najbolj jih pa zanima, tako kot tudi mene, dolgoročni program naše delovne organizacije. Želim si, da bi informacije dobivali pravočasno doma in ne kje drugje, kot se je že dogajalo. Mislim, da bi morali vsi, ki so zadolženi za informiranje in ki informacije imajo, podatke posredovati informativnemu centru. Sedaj pa se še prenekatera informacija zadrži. Tako ravnanje se mi zdi zelo nepošteno do drugih v kolektivu.« SODJA: »Za odnos delavski svet — PO DO bi iz svojega vidika povedal tole. Mislim, da je danes na omenjeni relaciji zelo dober, takšen, kakršnega si želimo še v naprej. Lahko povem, da me kot predsednika delavskega sveta predsednik DO redno mesečno obvešča ustno in pisno o vseh aktivnostih, ki se dogajajo v zvezi z našo delovno organizacijo. Ravno tako s predsednikom PO redno pred vsako sejo delavskega sveta prediskuti-ramo dnevni red (je v redu, ni v redu).« KURIR: Pod »okriljem« delavskega sveta DO IMV je tudi naš KURIR. Kaj menite o obveščanju znotraj kolektiva? Ali se vam ne zdi, da morda tudi ta samoupravni organ posveča premalo pozornosti tem področju? Imate morda kakšen predlog s tem v zvezi? SODJA: »Za Kurirja bi rekel to, da je zelo dober, še posebej, ker pravočasno obvešča delavce. Marsikatero okolje ali posameznik za prenekatero stvar izve šele iz Kurirja in ne od tistih, ki so zadolženi, da informacije po- KURIR: Naj vas na koncu vprašamo, kaj si v zvezi s tem želite kot predsednik delavskega sveta DO. SODJA: »Mislim, da je samo zamisel izredno pozitivna, vendar je bila v omenjenem primeru narejena napaka pri sami podelitvi. Zato bi predlagal, naj bi s tem še naprej motivirali vse delavce, v prihodnje pa take reči urejali javno in ne tako, kot se je zgodilo. Poslej naj bi delavci sami na zboru delavcev izbrali tiste, ki si zaslužijo nagrado, nagrajence pa bi objavili v Kurirju ter poleg vsakega imena zapisali samo stavek ali dva, zakaj je imenovani dobil nagrado. Prav zadnje je v primeru iz vprašanja št. 13 najbolj manjkalo. Če bi bilo drugače, bi bilo manj razburjanja, zavisti in še česa.« Zahvaljujemo se vam za pogovor in vam pri vodenju sej delavskega sveta DO IMV želimo čimveč uspeha pa aktivnih delegatov, dobrih in umestnih razprav in čim manj težav z gra- / N Lani narejenih 9855 prikolic V_______________________________J Po planu za leto 1986 naj bi v TOZD Tovarna prikolic izdelali 10000 prikolic. Upoštevajoč zagon celotne investicije IMV-3, je bila to za našo TOZD nedvomno velika naloga, še zlasti ker smo začeli popolnoma brez izkušenj tudi z obratovanjem nove »sendvič« linije za proizvodnjo karoserij. Osvojiti smo morali to tehnologijo, delavci pa so se morali nanovo priučevati tako rekoč za vsako delovno operacijo. Po resnih začetnih težavah in prehodu na drugo lepilo je proizvodna zaživela, tako da smo že poleti lahko sami zadovoljili potrebe naše proizvodnje, v zadnjem četrtletju 1986 pa smo še delno pokrivali Brežice. Vključno z marcem 1987 načrtujemo 100-odstotno oskrbo s karoserijami poleg lastnih potreb še finalista v Brežicah. Ob dejstvu, da se take tehnologije osvajajo po 28 in več mesecev, gre nedvomno vse priznanje delavcem, tehnologom in projektantom za požrtvovalno delo. Ker smo imeli »sendvič« popolnoma nepokrit z delovno silo, smo bili prisiljeni opraviti večje prerazporeditve obstoječe delovne sile in nanovo zaposliti vsaj glavnino. Manjka delavcev in vodilnih ljudi. Upoštevaje ta dejstva je realizacija 9855 prikolic ali 98,5 % doseganje letnega plana spodbuden podatek, še zlasti če to realizacijo primerjamo z letoma 1984 in 1985, ko smo ob enakem številu delavcev na linijah monterje naprosili za 70 prikolic ali 1 % več kot lani, v primerjavi z letom 1984 pa kar za 1314 prikolic ali 13,5 % več. —jš- — - \ S seje zborov skupščine občine Novo mesto: Prenehanje ukrepa družbenega varstva v______________________________________________________y V času nepopularnega ukrepa družbenega varstva smo se v uredništvu, kakor smo mogli, trudili, da bi vas čim bolje obveščali o poteku sanacije. Povsem samokritično zatrjujemo, da tudi sami nismo bili najbolj zadovoljni s tem, da smo morali vse prevečkrat loviti informacije. Pred nami so lepši časi, upamo, da tudi na področju informiranja, tako da vas bomo lahko v Kurirju kar se da tekoče obveščali o vseh pomembnejših dogodkih, odločitvah, skratka o vsem, kar vas zanima. Še en dolg iz lanskega leta imamo do vas, in sicer vas želimo seznaniti s sklepi, ugotovitvami in priporočili, ki so jih na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto sprejeli njeni zbori na seji 29. 12. 1986. Poglejmo, kaj pravijo. 1. Sprejme se zaključno poročilo ZKPO IMV o izvajanju nalog, izhajajoč iz sklepov skupščine občine Novo mesto z dne 27. oz. 28. 2. 1985 z dopolnilom zaključnega poročila. 2. Iz poročila, ki obsežno analizira izvajanje sklepa skupščine občine o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, izhaja, da so člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa z neposrednim angažiranjem in usmerjanjem aktivnosti dosegli pomembne rezultate v proizvodnji, na področju prodaje in finančne politike. 3. Zastavljeni program prve etape finančne konsolidacije je v globalu realiziran, in sicer delni odpis obresti in sanacijskih kreditov za pokrivanje izgub v preteklih letih, sklenjene so ugodne dolgoročne kreditne pogodbe za pokrivanje izgub, zastavljene so aktivnosti za razrešitev starih deviznih obveznosti do Železniškega gospodarstva Ljubljana in Ljubljanske banke, seveda ob tem, da so izpolnjene obveznosti iz nove zakonodaje s področja finančne politike. Opredeljena je tudi druga faza finančne konsolidacije, ki naj bi dokončno odrešila kolektiv težkega finančnega bremena preteklosti. 4. Kljub težkim pogojem gospodarjenja in zapleteni finančni situaciji je proizvodnja v obdobju, ki ga obravnava poročilo, potekala v glavnem brez motenj, z dobrimi rezultati v fizični rasti proizvodnje in visoki kvaliteti proizvodov. 5. Aktivnosti za ureditev samoupravne organiziranosti so sicer stekle kasneje, kot so določali sklepi skupščine ob uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, zato so bili v prvi fazi sprejeti na referendumu samo temeljni samoupravni splošni akti (statut delovne organizacije, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo). Izveden je bil razpis in imenovanje članov KPO. 6. Izvršni svet je skozi mesečna poročila ZKPO spremljal izvajanje nalog iz sklepa skupščine o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva in tekoče opozarjal na spoštovanje dogovorjenih rokov. Naloge, ki so bile naložene ZKPO, so v večini realizirane, z izjemo — sprejema srednjeročnega plana delovne organizacije za obdobje 1986 - 1990 zaradi koncepta o njegovi vsebinski povezanosti z opredelitvijo dol- goročne programske usmeritve avtomobilske proizvodnje, pri čemer ZKPO zagotavlja sprejem v prvem trimesečju leta 1987, — opredelitve dolgoročne programske usmeritve avtomobilske proizvodnje, ker je dokončen rezultat odvisen od odločitev v razgovorih s partnerji (RNUR, japonskimi firmami in Crveno zastavo), kar bo mogoče opredeliti po zagotovilu ZKPO v začetku leta 1987, — sprejema ostalih samoupravnih splošnih aktov, kot jih predvideva obstoječa zakonodaja za ureditev samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, ki bodo po zagotovilu ZKPO sprejeti v dveh fazah do konca leta 1987. Izvršni svet sprejema obveznost, da bo poslovanje IMV spremljal do opredelitve dolgoročne programske usmeritve, zato ga bo poslovodni odbor obveščal o razreševanju še odprtih vprašanj ob periodičnih in zaključnem računu. 7. Na podlagi mesečnega spremljanja dela ZKPO IMV, zaključnega poročila ZKPO IMV z dopolnilom ter ugotovitev izvršni svet predlaga skupščini občine Novo mesto, da sprejme sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva zoper IMV Novo mesto. 8. Izvršni svet in skupščina občine Novo mesto se zahvaljujeta izvršnemu svetu SR Slovenije, republiškim upravnim organom, konzorciju bank, vsem samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki so kakorkoli prispevali k razreševanju finančne, programske, kadrovske in druge problematike IMV, hkrati pa se zahvaljujeta tudi vsem članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa. Bomo letos inovacijam namenili več pozornosti? Ko vsakodnevno, malodane ob slehernem koraku poslušamo, kako moramo nameniti vso skrb in pozornost inovatorjem, jih nenehno spodbujati, stimulirati, da bi z uporabnimi idejami čimbolj pogosto prihajale na dan, se prav gotovo sprašujete, kako je s temi rečmi v naši hiši. Kot preveč zgovorno pričajo podatki, ki smo jih dobili v strokovni službi TOZD Razvojni inštitut, ki naj bi se intenzivno ukvarjala s temi rečmi, se ne dogaja nič spodbudnega. Že podatek, da so v minulem letu zabeležili le 26 imen delavcev, ki bi jih lahko v 5400-članskem kolektivu, kot je naš, uvrstili med inovatorje, opozarja, da je to področje pri nas nezorana ledina, nekaj, kar morda v sebi skriva hiperproduktivnost, ki jo je potrebno le spodbuditi. Da ne bo dvomov, da govorimo na pamet, objavimo tabelo, ki smo jo dobili v TOZD Razvojni inštitut. Delavci, ki so prijavili inovacijo: Nagrajeni Zavrnjeni V delu Pavlovič RI 3 - - 3 Ovniček TA - Suhor 1 1 2 Gorenc Franc - TA 1 Longar - TA 1 + 1 Mikec, Miklič, Železnikar Crljenica - TA 1 Pedišič - TA 1 Hren Stane - TA 1 GeršičJože - TA 1 Medic Janez - TA 1 Urbančič Franc - TP 1 Lekše Anton - TA 1 Gorenc Jože - TA Gregorčič TP — Šmarjeta 1 Špeh Jože - TA 1 Skorupan Slobodan - TA 1 Ravbar Stane - TP 1 Klobčar Marjan - TP Peterle Slavko - TA 1 Poredoš Štefan - RI 1 Nemanič Stane, Kolar Zvone, Drakulič Niko, Kraševec Jože TA - Suhor 1 6 6 12 Zanimiv je podatek, kolikšen skupni prihranek smo dosegli s pomočjo inovacij. Ta je bil 10.797.700 din. Za nagrade ino- vatorjem je bilo porabljenih 1.046,372 din. Najvišja nagrada je znašala 430.661 din, delili pa so si jo štirje inovatorji. Najnižja izplačana nagrada je bila v višini 73.327 din. Tri nagrade so bile izplačane na osnovi sistema točkovanja, ker se prihranek ni dal ugotoviti direktno. Komentarja k navedenemu se raje vzdržimo, saj bo bolje in učinkoviteje, če skupaj ugotovimo, da bomo umski potencial našega kolektiva morali čim hitreje spodbuditi k razmišljanju o tem, kako stvari poenostaviti, racionalizirati. In še nekaj bi morali dojeti in si vtisniti v zavest: da sleherna uporabna inovacija pomeni napredek. Ne nazadnje ne smemo zapostavljati delavca, za katerega inovacija je in mora biti njegova spodbuda in ponos, ne pa dodatna obremenitev. Skupne nagrade: 1.046,372 din Skupni prihranek: 10.797.700 din Največja nagrada: 430.661,(X) din — skupinska, 4 avtorji Najmanjša nagrada: 73.327,00 din 3 nagrade izplačane na osnovi sistema točkovanja, kjer se prihranek ne da ugotoviti direktno. -jš- —N, Kako znamo biti zlobni in nepremišljeni Se pri denarju res vse neha? V____________________________________________________________) Da naš delegatski sistem ne deluje tako, kot bi moral, da nam je včasih odveč prebrati zapisnik, informator, da bi se seznanili z aktivnostmi in dogajanji, se je žal ponovno izkazalo v praksi. Veliko žolča je bilo izlitega, izrečenih nemalo očitkov, obsodb, dvomov ob podelitvi nagrad 99 delavcem ob zadnjem izplačilu OD v januarju 1987. Vse skupaj je že rahlo zaudarjalo po primitivizmu. Kaj se je pravzaprav dogajalo? Morda nič, morda je šlo za povsem običajno človeško zavist, ki postane, kadar gre za denar, še toliko bolj očitna in zlobna. Je šlo za užaljenost, pogojeno s tem, da so nagrajenci ostali »anonimni«? Je šlo enostavno za to, da pač ni bilo 5400 nagrad? Še in še bi lahko naštevali in ugibali vzroke slabe volje, ki je bila vidna 15. 1. 1987 na obrazih mnogih. Tudi v uredništvu smo sprejeli vrsto — seveda v večini primerov (z redkimi izjemami) anonimnih — telefonskih klicev, češ, kaj čakamo, zakaj vas ne informiramo, kdo so in zakaj so dobili nagrade, da ne potrebujete fraz, pač pa dejstva... Prav to nas je spodbudilo k temu pisanju. Želeli bi vsaj malo prispevati k razjasnitvi, kolikor je pač v naši moči. Žal se je tudi tokrat pokazalo, kakšen odnos do informiranja (ponovno in kdove kolikokrat že) imamo v naši delovni organizaciji. Pa pustimo razdražena čustva ob strani in poglejmo dejstvom v oči. Naši delegati so na zadnji seji delavskega sveta DO po obširni in detaljni (kolikor je pač lahko bila) razlogi predsednika PO tov. Marjana Anžurja v zvezi s predlogom tega organa, da se najzaslužnejšim delavcem — organizatorjem, ki ne delajo na normo (čeprav tudi ti pri nagradah niso bili izključeni), podelijo nagrade, ki naj bi imele spodbuden učinek, soglasno brez izjeme glasovali za predlog. Prav tako je bila s strani delegatov, ki so bili opozorjeni, da v naših aktih ta sistem nagrajevanja še ni vgrajen, (prav gotovo pa bo v novih aktih, saj je brez dvoma umesten in potreben), z dvigom rok odločitev, komu nagrade in zakaj poverjena poslovodnemu organu, ki smo mu že do sedaj večkrat (kot je pokazala tudi praksa) upravičeno izrekli zaupanje. Do tu ni torej nič spornega. Kako pa so »postopki evidentiranja nagrajencev« potekali, je seveda drugo vprašanje. Brez dvoma je bilo to nekaj v pičlih dneh težko opraviti. Kdo in kako so izbirali nagrajence, ki se danes bolj kot to (žal!) počutijo obsojence, lahko predvidevamo. V nekaterih okoljih je to potekalo sistematično in argumentirano. V TOZD Commerce so na kolegiju sektorja trženja predlagali, da se vsem zaposlenim v sektorju (71 delavcem v Novem mestu in poslovalnicah) izplača nagrada v višini 50 % neto OD za mesec december in poudarili, da se v primeru odbitja njihovega predloga vsi, ki bi morebiti dobili nagrade, temu odpovedujejo. (Njihov predlog ni bil sprejet, nagrade pa vseeno ni nihče vrnil!). Drugje spet je bila odločitev, komu nagrada, v rokah posameznikov... Postopek resda ni bil najbolj posrečen, tak pa je bil iz povsem razumljivih razlogov, saj kriteriji v tako kratkem času niso mogli biti oblikovani in ne poenoteni, kar se gotovo ne bo ponovilo, ko bodo to opredeljevali potrebni akti. Med 99 ljudmi se je gotovo v tej naglici znašel tudi KDO, ki je nagrado dobil neutemeljeno, vendar zaradi tega tistih 32 delavcev, ki so dobili nagrado v višini svojega 100 % OD, in 67 tistih, ko so jo dobili v višini 50 % (saj si jo v večini zaslužijo), ne smemo gledati obsojajoče in jih izločiti. Nagrada takega namena prav gotovo ni imela. Ste pomislili, kako boste pogledali sodelavcem v oči jutri, ko boste morda vi, ki imate danes polna usta učitkov in obsodb, na seznamu nagrajencev? In prav tako, kot ni tovariško takšno obnašanje, tudi ni umestno, da je spisek nagrajencev postal tabu. Želimo poudariti, da smo se v uredništvu trudili po uradni (»ilegalni« spiski so krožili po tovarni že na dan izplačil) poti priti do seznama nagrajencev in ga objaviti. Čeprav smo »hodili od Pon-cija do Pilata«, nam seznama ni uspelo dobiti. Uradno stališče PO je, da spiska ni potrebno objaviti, z utemeljitvijo, da so bili delavci po posameznih enotah s tem seznanjeni in naj bi v enotah obravnavali argumente za nagrajence iz svojega okolja. Tako kot smo obsodili primitivizem, ki je zavel po tovarni in ga žene zavist, tudi menimo, da takšna odločitev PO ni na mestu, saj bi PO zaupanje, ki mu je bilo izkazano, moral vrniti vsaj z objavo imen... Prav gotovo tudi imena tistih, ki do nagrad morda niso upravičeni, pa so se znašli na spisku, tega zaupanja ne bi omajali. Nekoč smo nagrajence objavljali kot primer, vzor drugim na prvih straneh časopisov, danes pa ostajajo »anonimni«, kot da se nagrade sramujejo. Za to pa prav gotovo nimajo nikakršnega razloga! -jS- -------------------- s Trn v peti — obratna ambulanta IMV v_________________________________J V Kurirju, smo večkrat, pa morda še premalo govorili o obratni ambulanti, trnu, ki ga nosimo v peti že, odkar imamo svojo obratno ambulanto, o trnu, ki tišči in boli, a ga je očitno težko odstraniti. Tudi tokrat ne bomo mogli zapisati kaj bistveno novega. Refren o nemogočih prostorih, dolgih čakajočih vrstah, menjavanju zdravnikov, pretiranem bolniškem staležu je že tako izlajnan, da postaja dolgočasen. Spominjamo se časov, ko so bili ti pogoji še mnogo slabši od današnjih, ko smo k zdravniku prihajali prestopajoč pomije, mimo košar s kruhom v utesnjeno barako. Prav nič se ni čuditi, da so nam tedaj uhajali zdravniki. Ti so odšli, prihajali so novi mi pa ostajamo. Preselitev ambulante iz barake v stalno hišo, ki jo čaka rušenje, se nam je tedaj zdela čudovita. Dobili smo zobno ambulanto in že čez čas ugotovili, da je bila tudi ta »rešitev« začasna, da bomo morali le najti prave prostore. Da ne pretiravamo, lahko potrdi vsakdo, ki ga je kakršnakoli potreba zanesla v obratno ambulanto. Dve splošni ambulanti v pritličju, pred katerima je vselej nepopisna gneča bolnih ljudi, ki nimajo kam sesti, kašljajo drug drugemu v nos. Sploh pa so sedaj, v času zime, lahko srečni, da vsaj na eni nogi stojijo na hodniku, ki mu spričo razmer pravijo čakalnica, saj se v poletnih mesecih ta čakalnica prestavi pod sence bližnjih dreves. Sprejemna pisarna, ki je z zaveso pregrajena in daje svoj mali prostor še previjalnici, ni nič bolj ugledna kot ordinacija. Mizerija! Resda se zaposleni in nekateri v IMV zelo trudijo, da bi prostor čimbolj uredili: postavili so nekaj klopi, na oknih »čakalnice« so zavese, prostori se redno belijo, čistijo pa sc naključno (ker nam pač vedno manjka čistilk), a vse to prav nič ne pomaga. Morda je to le znamenje, da nismo vrgli še puške v koruzo in da se zavedamo, kako potrebna je obratna ambulanta, saj to dokazuje sam obisk v njej. O tem, koliko delovnih ur po nepotrebnem izgubljamo samo s čakanjem na napotnico, »recepta« danes ne bomo pisali, pač pa smo želeli zvedeti, kaj vi menite o naši ambulanti in nje- nih storitvah. Da pa ne bi bili samo to plat zvona, smo o tem povprašali tudi zaposlene v njej. Mijo Graša, TOZD Tovarna avtomobilov: »Ko sem 5. 1. 1987 prišel v zobno ambulanto, sem od tam odšel jezen in razočaran. Ob osmih je zobozdravnik prišel iz ordinacije in dejal: ,Danes ne bom delal, ker snažilka ni pospravila ordinacije, lahko greste, kamor hočete!’ Bil sem osupel nad takšno neodgovornostjo in izvajanjem delovnih dolžnosti. Svoj bes sem izlil in opozoril tov. Miščeviča kot predsednika sindikata in tov. Jakliča. Še isti dan sta obiskala zobno ambulanto, pa je bila prazna!« n) Mraz, prepih, majhen prostor, ki ga imenujemo čakalnica, a je vse prej kot to! H) Anton Ponikvar, TOZD Tovarna avtomobilov: »Delavci v presemici se precej pritožujejo nad delom zdravnikov, v čakalnici je nepopisna gneča, v njej se kadi, ni sanitarij, skratka pogoji so nemogoči tako za zdravnike kot tudi za paciente. Stane Lozar, TOZD Razvojni inštitut: »Mislim, da za tako veliko podjetje, kot je IMV, obstoječa ambulanta sploh več ne služi svojemu namenu. Prostori, kjer se opravljajo zdravstvene storitve za naše delavce, so popolnoma neustrezni, tako po velikosti, opremi kakor tudi zmogljivosti. Prepričan sem, da zaradi tega izgubimo veliko delovnih ur. Lep primer za to je epidemija gripe. Veliko bolnikov bi se lahko pri učinkoviti ambulanti po treh dneh zdravljenja (ležanja) vrnilo na delo. Tako pa zgubijo en dan samo zato, da si pridobijo bolniško (saj je splošno znano, da za gripo ni pravega zdravila in še en dan, da se zaključi bolniška. Ob treh dneh zdravljenja — bolniške se porabi ta dva dneva na čakanju v neprimernih prostorih, kjer včasih še stati ni več mogoče in si kaj lahko nalezeš nov prehlad. Upam, da se bo tudi na tem področju kaj izboljšalo.« Vida Rifelj, DPK: »Porazno! Prostori so skrajno neprimerni. Tudi osebja je glede na število zaposlenih v naši DO premalo. Tako se dogaja, da čakaš s temperaturo na pregled v zadušljivem prostoru ves dopoldan, da na koncu zveš, da prideš na vrsto drugi dan«. Marija Jerele, TOZD Tovarna avtomobilov: »Osebno nisem nikoli imela težav in tudi nimam pripomb, lahko pa rečem, da nemalokrat slišim negodovanje in pripombe ljudi, ki čakajo v ambulanti. Obiskovalci se jezijo in pritožujejo predvsem zaradi dolgega čakanja v neurejenih prostorih ambulante. V pro štoru, ki naj bi bil čakalnica, ni niti primernega mesta za sedenje, ni WC, kar bi bilo nujno, poleg tega pa še ta nova oblika dela. Vsak pacient ob obisku ambulante pričakuje, da bo primerno pregledan, da bo dobil svoji bolezni primerna zdravila oziroma recept in po potrebi napotnico. V ambulanti pa se izvajajo razne statistike; ljudje ne vedo, čemu to služi, na kartonih so označeni z raznimi barvicami, kar jih tudi zelo moti. Ko čakajoči po nekajurnem čakanju le upa, da bo prišel na vrsto, se odpro vrata in sestra pove: ,Sedaj pa imamo skupino.’ Med čakajočimi seveda nastane glasno negodovanje in preklinjanje nad takim redom. Ljudje se sprašujejo, zakaj za vse te skupine ni poskrbljeno drugače in ne na račun čakajočih, saj je med slednjimi veliko takih, ki potrebujejo samo napotnico ali recept, za kar pa morajo prav tako čakati po več ur. Vse navedene pripombe sem poslušala med čakanjem v ambulanti ali pa sem jih slišala od sodelavcev in ostalih delavcev v tovarni avtomobilov.« Jože Gramc, TOZD Razvojni inštitut: »Lahko rečem le to, da so prostori naše ambulante daleč od primernih, osebje v ambulanti pa je vljudno in razumevajoče.« Slobodan Rajlić, TOZD Tovarna prikolic: »V ambulanto hodim redno vsak četrtek na skupino k dr. Kvasiču. Ta način zdravljenja pozdravljam, tako kot vsi tisti, ki obiskujejo to obliko zdravljenja.« Tončka Humek, TOZD Tovarna prikolic: »Prostori so grozni, pa tudi o pravem vrstnem redu pri prevzemu knjižic bi težko govorila, sicer pa sem s svojim zdravnikom, ki je hiter in prijazen (dr. Bohm), zelo zadovoljna. Morda bi morali uvesti zobno ambulanto z dvema zobozdravnikoma.« Jože Berkopec, TOZD Commerce: »V zadnjih letih mi zdravje najbolj ne služi (zaradi žolčnih kamnov, operacije žolča, trebušne slinavke; pooperacijska kontrola je vsake 4 mesece pri internistu specialistu) in moram obiskati tudi ambulanto IMV vsake toliko časa, da dobim recepte in napotnice za specialista. Imenoval sem ambulanto IMV, vendar tega imena ta ambulanta ne zasluži, pač pa bi lahko rekel, da je ta hodnik čakajočih na usmiljenje. Čakalnica pred vrati in na hodniku je neznosna, umazana, brez osnovnih sanitarij. Prostori so zelo majhni, poleg tega pa ne vzdrževani, saj vse visi po stenah, od radiatorjev do pajčevine in smeti po tleh. Tudi delo zdravniškega osebja je skrajno nemogoče v teh prostorih, nimajo pa nobenega reda. Ta trenutek delata v ambulanti dva zdravnika. Pri enem lahko prideš normalno na vrsto, ker ima red (številke), pri drugem pa prideš na vrsto, če imaš srečo in če si seznanjen s samoupravljanjem na hodniku. Pri zadnjem čakanju, v ponedeljek, 5. L 1987, od 6.50 do 10.40 ure nisem imel sreče, saj ko bi moral biti na vrsti, sem bil zavrnjen z besedami, da nimamo urejenega samoupravljanja na hodniku. Preostalo mi ni drugega, kot da sem čakanje drugi dan ponovil, vendar pri drugem zdravniku in k zdravniku tudi normalno prišel. Sprašujem se, ali so naši odgovorni tako zdravi ali pa se zdravijo v drugi ambulanti in te naše sramote ne vidijo. Barbara Težak, TOZD Tovarna avtomobilov: »O naši obratni ambulanti ne bi mogla reči prav nič dobrega. Prostori, ki so ji namenjeni, vemo, kakšni so, in tu se ta hip ne da nič storiti. Bolj pa me moti odnos pacient — zdravnik, s čimer žal nimam najboljših izkušenj. Menim, da splošni zdravnik ni tisti, ki se bo spuščal na področja, za katera so specialisti (psihologija, alkoholizem itd); če meni, da je pacient potreben takšnega zdravljenja, naj mu da napotnico za specialista. Ne pa, da doživljamo v ambulanti ponižanja, kot sem ga doživela sama. K takšnim zdravnikom ne bi želela več iti.« Željk« Svilan, TOZD Tovarna prikolic: »Menim, da je prostor, ki je vse prej kot ustrezen, tisti, ki ne nudi normalnih O Hiša, kjer domujejo obratne ambulante IMV, je vsem znana, enako tudi težave v zvezi z njo. Hiša je predvidena za rušenje, že prej so bile zrušene druge hiše okoli nje, tako da bo novo lokacijo še potrebno najti. Upamo, da ne ponovno trenutno — za nekaj let... Prostori zobne ambulante niso tako kritični kot pri »sostanovalcih« v pritličju. Tu so bolj kritične vrste čakajočih na zobozdravstvene storitve, ki pa jim en sam zobozdravnik ni kos. delovnih pogojev tako v zobni kot tudi v splošni ambulanti. Morali bi najti ustrezno rešitev!«. Milica Turk, TOZD Razvojni inštitut: »Da imamo v IMV splošno ambulanto, je za nas velika prednost. Tako nam ni treba hoditi v oddaljeni zdravstveni dom. To resnično bolnemu človeku veliko pomeni. Ni pa prijeten pogled, ko stopiš v stare prostore, v katerih ambulanta obratuje. Sicer pa moram priznati, da se zelo trudijo, da bi obdržali red in čistočo. Sedaj v zimskem času je treba čakati precej časa, to pa verjetno zato, ker dva zdravnika nista dovolj za tovarno, kot je IMV. Problem zase pa je zobna ambulanta. Če se hočeš naročiti, moraš čakati tudi dva meseca, da prideš na vrsto. Ko pa pride dan, ko si naročen, spet čakaš ure in ure, čeprav ti na kartončku vpišejo določeno uro. Velikokrat čakaš tudi zato, ker skozi stranska vrata prihajajo pacienti, ki verjetno niti naročeni niso.« Nace Mervar, TOZD Commerce: »Delavci IMV z zdravstvenimi uslugami v naši obratni ambulanti v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni. Pri tem je potrebno poudariti, da so prostorske razmere za zdravstveno osebje in paciente daleč pod nivojem vsakega predpisanega standarda. Zato je že skrajni čas, da delavci IMV dobe take prostore, da jim bo nudena kvaltetna zdravstvena usluga. Hkrati je potrebno reči, da so v obdobju delovanja ambulante izvajali zdravstvene usluge tudi taki zdravniki, s katerih uslugami pacienti nismo bili zadovoljni. Pri svojem delu pa moram pohvaliti sedanjega zdravnika Bohma za njegov človekoljuben in razumen odnos do pacienta. Kar zadeva zobozdravstvene storitve, menim, da so te v redu, samo termini naročanja so veliko predolgi in bi jih bilo potrebno skrajšati vsaj za polovico.« Cvetka Suhorepec, TOZD Commerce — prodajni oddelek: »Nujno bi morali zagotoviti stalne zdravnike, ker pacient le tako dobi zaupanje v zdravnika in zdravnik bolje spozna pacien- ta in lažje prisluhne njegovim težavam. Tudi na zobozdravstvo ne bi smeli pozabiti, ker je to že v samem Novem mestu zapostavljeno, da o tem, kako je v IMV, niti ne govorimo. Tudi to je ena veja zdravstva, ki pa je veliko premalo upoštevana. V naši zobni ambulanti ne prideš na vrsto (vsaj tako je bilo v letu 1986), četudi imaš pokvarjen zob, kaj šele, da bi prišel vsake »kvatre« na reden pregled, kot nas učijo. Če pa imaš srečo, da prideš na vrsto, ti pogleda in popravi samo en zob, drugega pa drugo leto, ker je norma že presežena, ali pa predlaga, da se zob ne ,izplača’ popravljati, ampak je bolje dati nove.« Tako so svoje nezadovoljstvo nad vsem v zvezi z ambulanto IMV izrazili naključno izbrani sogovorniki. Nekateri so želeli, da ostane njihovo ime anonimno, pač iz strahu, da se jim kritika ne bi maščevala že pri naslednjem obisku v ambulanti. V uredništvu smo prepričani, da je strah povsem odveč, saj navsezadnje niso povedali nič novega. Vse to so vsakodnevne pripombe, tu pa smo strnili tiste, ki so naj pogostejše. Poleg tega gre za kritiko s pozitivnim namenom. Prostori so boleča točka, tako tistih, ki so tu zaposleni, kot tudi tistih, ki vanje prihajajo po pomoč. Kar pa zadeva zdravstvene storitve, bomo o njih in njihovi kvaliteti še pisali. In kaj so nam povedali zaposleni v ambulanti? Dr. Kvasič: »Prostori, kakršni so, me pri delu ne ovirajo in na račun tega kakovost dela prav nič ne trpi. Bolj pa pogrešam v naši ambulanti dodaten kader, s pomočjo katerega bi sedanje delo lahko razširili. Želel bi, da bi večjo pozornost posvečali temu, kako ohraniti zdravje ljudi. Zdaj je dve tretjini vsega razpoložljivega časa posvečeno kurati vi, kar je preveč oziroma bi moral biti večji poudarek na preventivo. V svoji ambulanti I sem lani pričel z uvajanjem preventive z delom v skupinah za kronične bolnike (alkoholizem, reaktivna stanja - depresija, nervoze, medsebojni odnosi, zvišani krvni pritiski, rane na želodcu, kronični bronhitis). Tako tudi delim delovni čas svoje ordinacije, in sicer od 6.30 do 10.30 vsak dan (ob petkih pa v celoti) izvajam kurativo, od 11. do 14. ure pa preventivo, s tem da vedno sprejmem vsakega pacienta. Ob urejanju statistike sem ugotovil, da je samo ambu- Zdenko Kolar, TOZD Tovarna avtomobilov: »V težki prescr-nici, kjer delam, imamo zelo slabe pogoje za delo - poleti prepih, pozimi mraz in zato ni čudno, da večkrat rabimo pomoč zdravnika. Pri tem pa res marsikaj ni v redu. Vedno je gneča, pogoji so grozni, že način, kako te tam sprejmejo, mi ni všeč. In ko le pridem do zdravnika in mu povem, da sem prehlajen, me celo uro drži v ordinaciji, predava in sprašuje, zakaj pijem, zakaj kadim in kaj vem, kaj še vse. Namesto da bi me pregledal, dal zdravilo, ne pa takole izgubljal čas. Sploh pa menim, da bi delavcem, ki pridejo v ambulanto z delovnega mesta, morali dati prednost, da ne bi izgubili preveč časa.« Dr. Edo Bohm lanto I lani obiskalo 7200 ljudi, od tega jih je bilo 1500 na prvem pregledu, 5700 pa na ponovnem. In če me sprašujete, kaj si želim, da bi se stanje izboljšalo, naj povem, da predvsem to, da bi v IMV ambulanto sprejeli za del tovarne, da bi med seboj tesneje sodelovali in da bi bila naša mnenja upoštevana.« Dr. Edo Bohm: »To, da so pogoji dela, prostori obupni, vemo vsi, vendar žal nimam vpliva na to. Lahko se le trudim, da v danih pogojih delam čim bolje. Na srečo pa so tudi delavci IMV zelo potrpežljivi, le tu in tam včasih kdo potarna, da se ne more sproščeno pogovoriti 0) z menoj, ker ve, da pred vrati ordinacije čakajoči vse ,vlečejo’ na ušesa. Resda tedaj, ko sem prišel v obratno ambulanto IMV (15. 5. 1986), nisem bil najbolj vesel, saj sem veliko slišal o nemogočih pogojih dela, vendar pa sem se položaju prilagodil, kot sem najbolje mogel in znal. Ambulanta I in II se po načinu dela ločujeta, tako smo v ambulanti II ohranili številke (do 50), s katerimi reguliramo vrstni red, s tem da mimo vrste spremljamo poškodbe in paciente s temperaturo. V povprečju dnevno opravimo 60 pregledov. Trudimo se, da pridejo na vrsto vsi čakajoči. Prepričan sem, da bi se z ustreznejšimi prostori izboljšalo razpoloženje tako med zaposlenimi kot tudi med pacienti, ki čakajo v skrajno obupni čakalnici; znano vam je, da je le-ta brez sanitarij itd. Upam, da bo tudi ambulanta prišla na vrsto s sanacijo razmer.« Olga Erpič, medicinska sestra: »V začetku februarja bo deset let, odkar delam v tej ambulanti. Kakor vidite, vztrajam. V tem času sem spoznala veliko vaših delavcev in moram reči, da bi se tu povsem dobro počutila, če bi prostori bili boljši. Če omenim le improvizirano previjalnico.... Žal pa tako vi v IMV kot naši v zdravstvenem domu premalo skrbijo za to.« Franc Kastelic: »Pogoji zobne ambulante niti niso tako porazni, osebno me bolj moti to, da so inštrumenti samo 50 % izkoriščeni, vrste tistih, ki jih ne moremo sprejeti, pa so vse daljše. Prav gotovo bi z zaposlitvijo še enega zobozdravnika to lahko bistveno popravili. Normativi v republiškem merilu za zobno ambulanto so daleč pod normativi naše občine, ki pa jih v ambulanti IMV še presegamo. Žal me pri delu ovira tudi poškodba hrbtenice, ki izvira iz dela. Kljub temu se trudimo ustreči koristnikom ambulante, kolikor moremo.« Toliko so nam o pogojih za delo in vtisih iz ambulante povedali zaposleni in koristniki storitev. Najbrž vsi enotno mislimo, da je nekaj potrebno ukreniti. Toda kdo, kako... Veliko sestankovanj, dogovarjanj, poizkusov, variant je bilo že o tej temi, vendar je bilo do sedaj očitno vse neuspešno. Ko smo v uredništvu skušali dobiti kar najbolj konkretne odgovore na vprašanja: »Kdaj nam bo vendarle uspelo urediti te razmere?«, nismo natanko vedeli, na katera vrata bi potrkali, da bi dobili najboljši odgovor. Poiskali smo Vlada Bahča, podpredsednika PO. Bahč: »Težave v izgradnji in poslovanju IMV v zadnjih letih so močno vplivale tudi na razreševanje družbenega standarda delavcev IMV, kamor sodi žal tudi zdravstveno varstvo delavcev. Razgovorov o tej temi je bilo z najodgovornejšimi delavci IMV ter strokovnimi službami ZD Novo mesto in ostalimi institucijami veliko. V osnovnem konceptu prostorskega razvoja IMV je predvidena nova zgradba obratne ambulante na Grmu ob vhodu v tovarno. To je tudi najprimernejša lokacija, seveda pa zahteva novo gradnjo, ki pa je ome- jena z zakonom o prepovedi negospodarskih investicij pa tudi z zagotovitvijo ustreznih finančnih sredstev. Ker se zavedamo nemogočih razmer, kakršne so danes v obratni ambulanti, smo pripravili predlog, da bi našla svoj prostor v gradu Grm, ki čaka na celovito rešitev glede ureditve in razdelitve prostorov, predvsem pa na prepotrebno sanacijo strehe. Tako bi lahko dobili normalne prostore, zagotovili normalne delovne pogoje delavcem obratne ambulante, predvsem pa boljše počutje čakajočih.« Pripravil uredniški odbor 77\ pt, •/«*«»• A //a. • Ktd+I.j, Utic-/- " j?. 9-/U /tl* t' Iz statistike, ki jo za svojo ambulanto skrbno vodi dr. Kvasič, povzemamo segment, ki prikazuje bolezni, zaradi katerih smo bili v IV. tromesečju 1986 največ na bolniški. Prodaja na domačem trgu ob koncu leta na vrhuncu Preteklo poslovno leto smo zelo uspešno zaključili, saj smo se ne le približali, ampak celo presegli zastavljene prodajne cilje in povečali plasman vozil glede na leto 1985 in to ob dejstvu, da je celotno jugoslovansko avtomobilsko tržišče ostalo na približno enakem nivoju kot prej, kar je imelo za posledico povečanje tržnega deleža vozil IMV-RENAULT. Za jugoslovansko tržišče je značilno, da se je v minulem letu na eni strani zmanjšal plasman vozil domače proizvodnje, na drugi strani pa je opazen velik porast prodaje konkurenčnih uvoženih vozil (cca 130 %-no povečanje glede na 1985 leto). Značilno za preteklo leto je, da so cene vozil rastle hitreje od tečajev tujih valut, kar velja večinoma za vse proizvajalce, zlasti pa za Cimos, Ido in IMV. Na jugoslovanskem tržišču smo se znašli v času, ko se je začela prava prodaja, kar pomeni, da je v določenem obdobju bila ponudba večja od povpraševanja za posamezne tipe vozil. S povi- šanjem cen v preteklem letu je IMV sledil zastavljeni cenovni politiki za leto 1986. Prodajne cene smo dvignili za mnogo večji odstotek, kot se je dvignil tečaj FF, ki je najbolj vplival na višino stroškov. Kljub visokim cenam vozil smo v letu 1986 dosegli dobre prodajne rezultate, saj smo zastavljene prodajne cilje fizično presegli za 1 % in sicer s tem, da smo morali v zadnjem četrtletju plasirati kar 40 % letnega plana. Povpraševanje smo znatno presegli s ponudbo vozil, kar je zahtevalo vrsto dodatnih aktivnosti in dodatno angažiranje delavcev v prodaji. Navzlic dokaj neugodnim proizvodnim trendom glede na tržne zahteve nam je uspelo plasirati 15.642 vozil in v primerjavi z 1985 letom realizirati za 13 % več vozil. Nivo vplačil pa je še boljši pokazatelj uspešnega trženja v letu 1986, saj ugotavljamo, da smo v minulem letu sprejeli kar za 40 % več vplačil kot leto prej. Naj omenimo še uspešno »plasiranje« prostih kapacitet, saj smo letni plan presegli kar za 89 % in dosegli realizacijo v višini 2.523 mio din. Analiza prodaje po prodajnih mestih na prodajnih območjih pove, da so lastne poslovalnice v primerjavi s trgovskimi hišami bolje poslovale. Se vedno pa njihovi prodajni rezultati niso bili skladni z začrtanimi cilji (42 % celotnega plasmaja), zato smo si letos zastavili nalogo še bolj aktivirati lastno prodajno mrežo. V preteklem poslovnem letu smo dosegli vrsto pozitivnih premikov, omenimo le naslednje: — organizirali smo komercialni seminar v Renaultu, — začeli smo z uvajanjem akvi-zicijske prodaje preko lastne prodajne mreže, — oživljali smo prodajo na način »staro za novo«, — začeli smo sodelovati z večjimi in specialnimi kupci. Sodimo, da podatki o plasmaju vozil zgovorno ilustrirajo našo prodornost in uspešnost pri obdelavi tržišča, kajti proda- janje vozil po nizkih cenah ne (distribuiranje) ne zahteva kakega posebnega znanja in sposobnosti, problem se pojavi, ko je potrebno vozila plasirati po višjih, nekonkurenčnih cenah. Sektor trženja C ^ Popravek V zadnji številki Kurirja nam jo je v rubriki Integralno upravljanje in kontrola kakovosti v tekstu Uresničevanje ciljev na področju kakovosti zagodel tiskarski škrat. Na 18. strani Kurirja v drugem odstavku, kjer je »škrat« zapisal, da je znašalo povprečno AQR točk v enem tozd celo pod 140, bi moralo pisati 40. V nadaljevanju je škrat izpustil stavek. Za neljubo napako se vam opravičujemo! Uredništvo l___________________________J Adrija naj bo produkt inovacij in znak kakovosti V dneh po novoletnih praznikih, točneje 9. januarja 1987, je bil v Hadlovi hiši, kjer sta, kot veste, vodstvo in prodaja priko-liške dejavnosti, sestanek z direktorji podjetij v tujini. Sestanka, na katerem se je poslovil in zahvalil za plodno sodelovanje tovariš Dušan Lavrič in obenem predstavil novega podpredsednika PO DO IMV, odgovornega za marketing in trženja te dejavnosti, Jožeta Sagadina, so se udeležili še: Janez Ješe, Marjan Simič (Belgija), Miran Panjan, Dušan Sever (Grčija), g. Andreas Poschacher (Francija), g. Ras-mussen Phillip (Danska), Vizjak Franjo (Nemčija), Danilo Plesničar (Italija). Namen sestanka je bil seznaniti direktorje podjetij v tujini s spremembami v vodstvu DO in pri reševanju operativnih zadev, najpomembnejše pa je seveda bilo, kako so PVT zaključile poslovanje v minulem letu in kakšne aktivnosti bodo v letu 1987. Ponovno je bilo poudarjeno, da so bile v preteklem letu uresničene številne aktivnosti, vezane na optimalizacijo lastne zunanje trgovinske mreže. Kot primer naj navedemo, da je bilo zmanjšano število zaposlenih v PVT, in sicer od 205 (toliko jih je bilo zaposlenih 31. 12. 1985) na 166 delavcev (na dan 30. 9. 1986). K temu lahko dodamo še argumentirano ugotovitev strokovnih služb, da so rezultati organiziranja strokovnega pristopa pri racionalizaciji poslovanja PVT (zmanjšati budžete, hitrejše obračanje zalog) vidni iz nenehnega padanja deleža stroškov komercializacije v celotnem prihodku skozi spremljana obodbja. Argumenti te trditve so ponazorjeni v tabeli, iz katere je razvidno gibanje mreže PVT po obdobjih. Država dejavnosti in opozoril na tiste, ki bi jih bilo potrebno v tem letu nadaljevati. Ko je prevzel besedo tov. Sagadin, je uvodoma izrazil zadovoljstvo in občudovanje nad sedanjimi uspehi ADRIJE, predvsem glede na delež, ki ga zavzema na zahodnoevropskem trgu, in poudaril, da je pri nadaljnjem delu potrebno področjem, kot so tržišče, proizvod in profit, posvetiti vso pozornost. Dodal je, da mora ADRIJA postati znak kvalitete in se kot takšna vključevati v zgornji cenovni razred. Prikolica Francija Švedska Švica ** Italija ** Vel. Britanija Nemčija Grčija Danska Uvodoma je Doseženo 1985 Plan 1986 Doseženo I-DC/86 Indeks plan realizacija 21 13 16 123 76 32 26 19 73 59 53 33 10 124 77 7 10 10 100 143 26 12 31 258 119 19 22 20 91 105 17 12 13 108 76 Lavrič v mora postati proizvod, ki ga bo ki so bile v teh letih vodene na področju prodaje prikoliške Direktor PVT v Grčiji, Miran Panjan odšel v pokoj Šele zadnje leto smo vas pričeli v Kurirju temeljiteje obveščati o delu in aktivnostih naših podjetij v tujini. Prej smo o tem vedeli premalo, kakor tudi o ljudeh, ki so ta podjetja vodili. Na zadnjem sestanku drektor-jev PVT 9. 1. 1987 se je od nas poslovil Miran Panjan, ki je ustanovil leta 1980 naš najmlajši PVT v Grčiji in ga vsa ta leta uspešno vodil. Grčija, ki za nas pomeni vrata na Bližnji vzhod, je za nas še kako pomembna, saj ADRIA obvladuje 70 % grškega tržišča. Veliko zaslug za to gre brez dvoma tovarišu Panjanu, ki se mu je v imenu IMV ob odhodu v pokoj za požrtvovalno delo zahvalil Dušan Lavrič in mu v spomin izročil sliko dolenjski pej-saž. Tudi v uredništvu se pridružujemo tej zahvali. -jš- odlikovala inovacija. Prodaja v PVT je bila v preteklem letu s 13.343 prikolic pod načrtovano in se je gibala v enakem obsegu kot leto poprej. Glavni vzrok za zaostajanje je v naši proizvodnji, ki iz objektivnih razlogov ne sledi trendom prodaje. V prikoliški dejavnosti imamo za naše razmere skoraj paradoksalno stanje, ko zaradi proizvodnih omejitev prihajamo na trg z manjšimi količinami, kot so potrebe prodaje, in še to z zamudo, kar dodatno zmanjšuje prodajne uspehe. Upamo si trditi, da imamo v tujini zelo kvalitetno prodajno mrežo, ki ne daje ustreznih rezultatov predvsem zaradi slabega servisa v matični hiši, pa naj to izvira iz premajhne proizvodnje, slabe kakovosti ali iz preživele miselnosti, da se mora trg prilagajati možnostim proizvodnje! Iz obširne razprave, v kateri so sodelovali vsi udeleženci, povzemamo osnovne ugotovitve. Na vseh tržiščih so bili novi modeli prikolic izjemno dobro sprejeti, je pa marsikaj zašepalo. Tudi pri kakovosti, tako da je v PVT vse preveč časa porabljenega za odpravo (nema-lokdaj) napak, storjenih iz malomarnosti. Tudi dobavni roki, servisne usluge, rezervni deli, obravnava reklamacij niso najbolj v prid dobremu imenu. Ustvarjati »imič« pač stane, zato v to moramo investirati, tako sredstva kot tudi bolj kakovostno delo; ne smemo stiskati pri propagandnih aktivnostih, saj se nam bo fo vse obrestovalo. Stiki, nenehna povezava, pretok informacij med matično hišo in PVT, vse to mora biti stalno in učinkovito, saj je v obojestransko korist. Tudi togost same proizvodnje prikolic, ki je, kot so dejali pedstavniki PVT, dostikrat ovira prodaji, bi morali odpraviti. Ne smemo pozabiti, da je s prikolico bistveno drugače, kot je to pri vozilih: na zahodu že leta beleži vrh prodaje v času velikonočnih praznikov in pred dopusti. Predstavniki PVT so opozorili, da se naši največji konkurenti tega dobro zavedajo in sedaj vsi organizirajo proizvodnjo v treh izmenah, da bi lahko ustregli zahtevam prodaje in skupno dosegli čim višji dohodek. Pri nas so prav gotovo še »skrite« notranje rezerve in te bi lahko pripomogle, da se poslej ne bi več dogajalo, da prikolice v špici ne bi bile nared. Predstavniki PVT so opozorili, da jih pri njihovem delu motijo in ovirajo prepogoste kadrovske spremembe v vodstvu te dejavnosti, kar na zahodu ne vliva zaupanja, prav tako pa tudi notranji kratki stiki in sploh nenehni kadrovski premiki ne prispevajo vselej k pozitivnim rezultatom. V nadaljevanju so bile usklajene količine, tipi in roki prikolic glede potreb posameznih PVT v prvem četrtletju in dogovorjen način stikov in sodelovanja. —jš— m. jsr r -----------------------------------------—\ Kako smo prodajali prikolice v lanskem letu v---------------------1_______________________- V letu 1986 smo prodali 13.107 prikolic. Letnega načrta in lanske realizacije v fizičnem obsegu nismo dosegli (za 4 %), vrednostno pa smo s fakturirano realizacijo v višini 16.587 mio din presegli lanski rezultat kar za 84 %, kar je ob enakem fizičnem obsegu rezultat kvalitetnejšega trženja. Domači trg Pogoji prodaje so na domačem trgu že več let močno zaostreni, ker kupna moč nenehno pada. Plačilno sposobno povpraševanje je že dalj časa manjše od ponudbe, zato so prikolice v domačih razmerah postale »luksuzni« proizvod, kar se odraža tudi v strukturi kupcev: zasebni kupci predstavljajo le še slabo desetino, vse ostalo pa odpade na družbeni sektor. Iz tega razloga smo organizirali domačo prodajo prek Slovenijalesa, ki kot močna trgovska organizacija lahko prenese stroške financiranja zalog, ki so zaradi sezonskega vpliva prodaje in negotovosti tržišča velika stroškovna postavka. Na domačem trgu smo prodali 1.989 prikolic in presegli lansko realizacijo za 193 %. Vrednostno smo s prodajo prikolic dosegli 3.005 mio din in skoraj za trikrat presegli lanski nivo. Glede na načrtovano rezultatov nismo dosegli, saj je izpadel skoraj ves dohodkovno bolj zanimiv dodatni program (bife, pisarna, bivak itd.) v II. polletju in zaradi česar je vrednostno zaostajanje za planiranim večje od fizičnega. Čeprav je povpraševanje po tovrstnih proizvodih, ki so prodajno in ekonomsko zelo zanimivi, veliko, zaradi absolutno predolge poti od zamisli do izvedbe izgubljamo dohodek in prednost, ki bi jo lahko imeli. Z 36 mio prodaje RD smo presegli lansko realizacijo in za 14 % letni načrt. Pod »ostalo realizacijo« spremljamo prodajo delov in sklopov za avtomobilski program, prodajo nekurantnih zalog in uslug. V obravnavanem obdobju smo jo dosegli v višini 1.916 mio din, za 56 % presegli lansko in za 17 % planirano realizacijo. Izvoz V letu 1986 smo izvozili 11.118 prikolic, kar predstavlja 85 % vseh prodanih prikolic. Merjeno s fizičnimi kazalci je izvoz sicer za 12 % nižji od preteklega leta, vendar v okviru načrtovanega. Izvozili smo tudi 323 CKD garnitur za angleške prikolice in motorhome. Vrednostno smo izvozili za 31,1 mio dolarjev ali 26 % več kot preteklo obdobje oziroma 2 % nad načrtovanim. Čeprav dinarski preračun izvoza raste z indeksom 167 glede na leto 1985, za načrtovanim zaostaja 1 %. Ob tem velja omeniti, da smo z rebalansom gospodarskega načrta ocenjevali povprečno vrednost dolar = 450 din, medtem ko je dejansko dosežena vrednost dolar = 374 din zaostajala za 20 %. V tem kontekstu ocenjujemo 1 % zaostajanje dinarske realizacije od načrtovane za uspeh, ki je rezultat kvalitetnejšega pristopa v izvoznem trženju. Višje izvozne cene in nižje stroške komercializacije, ki smo jih dosegli, potrjujejo naslednji kazalci rasti izvoznih cen: Povprečna cena prikolice 1985 1986 Indeks vdiii 519.000 992.000 151 v S 1.818 2.609 144 Velike napore v izvoznem trženju je razvrednotilo prepočasno drsenje tečaja, saj je bil dinar precenjen za 40—60 % (odvisno od paritete posameznih valut), kar je prikoliški dejavnosti povzročilo izpad prihodka za cca 2.355 mio din samo iz naslova fakturirane realizacije. V a) konvertibila 24.624 redni izvoz 9.512 izvoz c/c 10.938 izvoz po maloobmeji 3.933 izvoz po sejem. kont. 241 b) kliring-redni 517 takih pogojih gospodarjenja nobena proizvodnja s 4/5 izvoza ne more rentabilno poslovati. Struktura izvoza Iz tabele na naslednji strani je razvidno, da smo ves izvoz realizirali na konvertibilnem področju. V strukturi izvoza predstavlja največji delež izvoz prek c/c Deinze z 58 %, nato sledi z 29 % redni izvoz in maloobmeja s 13 %. Sejemske aranžmaje zaradi destimulativne devizne politike praktično nismo izkoriščali. Slednja je tudi pogojevala hitrejšo rast izvoza po c/c računu, saj smo si na ta način skozi celo leto zagotavljali nemoteno oskrbo proizvodnje. 30.597 31.077 126 102 100 8.857 8.857 93 77 29 15.000 18.087 165 121 58 3.850 4.125 105 107 13 200 8 3 4 Skupaj a+b: 25.141 30.597 31.077 124 102 100 Zaloga gotovih prikolic: Cilj zmanjšati sredstva v vezavi zalog smo v prodaji dosledno upoštevali, saj smo zaloge v zadnjih dveh letih znižali kar za desetkrat, v zadnjem letu pa za polovico, kar kažejo podatki: 31. 12. 84 31.03.85 31.12.85 30.06.86 31.12.86 v TOZD Novo mesto 1.036 v TOZD Brežice 602 984 267 184 97 388 73 72 82 SKUPAJ: pri PVT: 1.638 3.961 1.372 340 5.428 256 179 2.824* * zaloge ocenjene Realizacija plana fakturirane prodaje za leto 1986 Prodaja prikoliške dejavnosti Cirila ZAJC Doseženo Rebalans Doseženo Indeks Struk- 1985 1986 1986 D86 D86turav% D85 R86 v 000 NAZIV DOSEŽENO 1985 REBALANS PLANA 1986 DOSEŽENO 1986 I N D EKS kom din $ kom din $ kom din $ D 86 D 86 D 86 D 86 D 86 D86 D 85 kol. D 85 din D 85 $ R 86 kol. R 86 din R 86 $ 1 2 3 4 5 6 7 X 9 10 11=8:2 12=9:3 1.3=10:4 14=8:5 15=9:6 16=10:7 1.0 IZVOZ 6.9X4.676 25.141 11.728.465 30.597 11.629.899 31.077 167 126 99 102 - Prikolice 12.634 6.561 142 22.966 11.103 11.OI9.4I3 2X970 11 1IX 10.836.469 28.973 XX 165 126 100 98 100 - RD 93.501 396 167 211 399 249.279 571 266 144 149 143 - CKD 1.355 330.033 1.779 546 541X41 1.228 323 544.151 1.533 24 165 86 59 100 125 2 0 DOMAČ I TRG 2.052.068 5.579 393 4.957.185 242 89 - Prikolice 1.1133 7X5.092 2.500 3.907 663 1 9X9 3.005.099 193 383 80 77 - RD 35.717 31 730 36.027 101 114 - Ostalo 1.2.31.259 1.640 (NM) 1.916.059 156 117 SKUPAJ: prikolice 13.667 9.036.744 25 141 13.603 17.307.858 30.597 13.107 16.587.084 31.077 % 1X4 124 96 % 102 CKD 1 V55 546 323 24 59 OPOMBA ‘Podatki niso točni, ker nimamo vseh faktur za december Datum: 16 01 19X7 Kaj in koliko smo naredili v preteklem letu! Leto 1986 je bilo za Tovarno avtomobilov prav gotovo prelomno. Ne le v pogledu poslovnega rezultata, ki po več letih rdečih številk izkazuje pozitivni saldo, pač pa tudi po premikih v proizvodnem smislu, ki pomenijo pričetek novega obdobja v proizvodnji. S spremembo letnika našega osnovnega proizvoda R-4 smo stopili v tretjo fazo osvajanja tega vozila. Ta prinaša predvsem povečanje števila izvedenk za različne države in različne namembnosti, hkrati pa v proizvodnem smislu zahteva zmanjševanje serij istega tipa in enakih izvedb proizvoda. Lahko rečemo, da se je začel proces prehoda od velikih serij enotne izvedbe v osvajanje kompletnega programa vozil R-4, ki jih trenutno RNUR nudi svojim kupcem. Prehod seveda zahteva postopnost uvajanja novih izvedenk ter korenite spremembe tako pri naročanju in dobavi materiala kot tudi pri oskrbovanju montažne linije s speci-ticmmi deli. Najprej smo izvedli postopek poenotenja serije CKD, ki jo sedaj sestavljajo le deli in sklopi, ki se vgrajujejo na vse tipe vozil. S tem smo prejšnje serije CKD zmanjšali za približno 300 pozicij, hkrati pa znižali zalogo le-teh na enomesečno pokrivanje, kar je več kot 50 % v primerjavi z letom 1984 oziroma 1985. Z izločitvijo motorjev v posebno skupino smo zmanjšali njihovo zalogo za približno 10-dnevno pokrivanje proizvodnje. Preostale dele, ki se ne vgrajujejo na vsa vozila, naročamo sedaj v t. i. dobavi po delih, kar omogoča zmanjševanje zalog materiala, hkrati pa zmanjševanje serij enega tipa vozila od prejšnjih 1000, 1500, 2000 na sedanjih 300, 200, 50, pa tudi 10 in manj. Tako smo v letu 1986 lahko sestavljali šest osnovnih izvedb vozil R-4 v štirih različnih barvah in treh različnih notranjih opremah, pri čemer se je v vsakem tednu preteklega leta na montažnem traku pojavilo najmanj 5 različnih izvedb vozila R-4. Navkljub tako pisani proizvodnji in vrsti sprememb nam je uspelo izdelati več vozil kot leto poprej. Francoskemu kupcu smo predali 27782 vozil, kar je nekaj več, kot jih je v lanskem letu naročil. Za domači trg smo izdelali 10542 vozil R-4 in s tem za 22 % presegli proizvodnjo iz leta 1985. Skupno smo izdelali in predali 38324 vozil R-4, kar je 2 % več kot leto poprej. Večja je bila tudi proizvodnja osemnajstic. Domačim kupcem smo jih predali 2333, to je 95 več ali 4 % več kot prejšnje leto. Nekoliko je oživela proizvodnja že legendarnega dostavnega vozila IMV, kjer smo izdelali 240 vozil ali 21 % več v primerjavi z letom 1985. Pomemben napredek smo naredili v proizvodnji sestavnih delov za protidobave RNUR. Z decembrom lanskega leta smo postali edini proizvajalci šasij za vozila R-4. Teh smo lani izdoba-vili Renaultu 11910, sedaj pa z rednimi dobavami pokrivamo vse njegove potrebe. Hkrati s šasijami smo izdelali in odposlali tudi 24908 pokrovov motorja. Poleg rednega zagotavljanja potreb prikoliškega programa s šasij skimi elementi smo do konca leta uspeli domala v celoti pokriti tudi potrebe po avtomobilskih rezervnih delih za domače tržišče. Ob tem rednem programu smo prek celega leta izvajali vrsto uslug našim kooperantom, od katerih sta najpomembnejša TAS in GORENJE. Vsi ti rezultati so še toliko bolj pomembni ob dejstvu, da smo imeli tudi lani nenehne probleme s pravočasnim zagotavljanjem kvalitetnega materiala, izredno veliko fluktuacijo delavcev in velik dnevni izpad delavcev zaradi bolniške. Tudi odprava ozkih grl in s tem povezani investicijski posegi so tovarno avtomobilov obšli, kar pomeni, da se delovni pogoji niso izboljševali. Navedeni rezultati omogočajo optimističen začetek novega poslovnega leta, ko bomo morali še povečati asortiman naših proizvodov ob večji celoletni količini, predvsem pa še dodatno izboljšati kvaliteto, saj smo leto 1987 proglasili kot leto kvalitete. Bojan Mikec Iz Renaulta * Iz Renaulta * Iz Renaulta Generalni direktor Renaulta gospod Raymond Levy Z dekretom francoske vlade je bil gospod Raymond Levy 17. 12. 1986 imenovan za generalnega direktorja Renaulta. Gospod Ray-mond Levy se je rodil 28. 6. 1927 v Parizu. Diplomiral je iz politehnike na pariški fakulteti za montanistiko in na »Massachussets Institut of Technology«. Vodil je številne firme, med njimi ELF Aqui-bine (nafta), Usinor (Jeklarna) in na »Massachussets Institut of Technology«. Novi Renault 21 Nevada »Societe« TL/TS/TD Renault 21 Nevada »Societe« ima podobno opremo kot ustrezne izvedenke s petimi sedeži, razlikuje pa se od njih po naslednjih posebnostih: — avtomatsko zaklepanje zadnjih vrat z notranje strani, pri odprešku vrat ni vdrtine za kljuko, — v vozilu ni zadnjih sedežev, zadnji del vozila in peta vrata pa so prevlečena s PVC maso, s štirimi pritrdišči in z omejilnikom, naslon sopotnikovega sedeža je zložljiv. Vse to velja za 19 izvedenk Renault 21 Nevada. Renault 11 Turbo skupine A Jean Ragnotti, Franc Cois Chatriot, Alain Oreille bodo uradni Renaultovi vozniki vozil Renault 11 Turbo skupine A v letu 1987. Predviden je naslednji program: Rally Monte Carlo, Rally Portugalska, Tour de Corse, Akropola v Grčiji, San Remo v Italiji in Rally A. C. v Veliki Britaniji. Renault bo tako izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila z novim pravilnikom, da bi se mednarodno uveljavil in se prebil med najboljše. Renault v Ameriki Na avtomobilskem salonu v Los Angelesu je bilo predstavljeno vozilo Renault Medaillon, ameriška izvedba Renault 21. V Franciji to vozilo izdelujejo v tovarni Maubeuge, in sicer 230 dnevno. Renault Medaillon je prva od novitet leta 1987. Poleg izvedenk jeep bo Renaultova ameriška mreža ponudila vozila Renault Alliance (Renault 9), ki ga izdelujejo v Kenoshi, Renault Premier (ki ga bodo izdelovali v supermoderni tovarni Bramela blizu Toronta v Kanadi) in Renault Alpine V 6 Turbo, ki ga bodo izdelovali v Dieppu (Francija). E. T. Vi sprašujete — mi odgovarjamo V______________________________________ Žejo lahko potešite ob hladnem obroku V naši družbeni prehrani smo priča mnogim spremembam, ki nas vedno znova prijetno presenečajo. Zgodi se tudi, da novosti niso vselej usklajene z našimi potrebami in navadami. Tako na primer po novem v jedilnici TOZD TA, kjer delijo topli obrok, ni moč kupiti brezalkoholnih pijač. Če želiš ob malici kaj spiti, moraš v vrsto na hladno malico, kajti le tam se lahko odžejaš. Najbrž ne bi bilo slabo, če bi ob hladni malici spili skodelico toplega čaja, da bi nas vsaj v zimskih mesecih nekoliko ogrel in da bi ob toplem obroku bile vendarle na voljo tudi brezalkoholne pijače. V______________________________________________________________y Prav prijetno smo bili v uredništvu presenečeni, ko ste nam posredovali prva vprašanja za novo rubriko, dasiravno nas teme niso preveč presenetile. Odgovori bodo brez dvoma zanimivi za vse. Vabimo vas, da vprašanja, na katera ne najdete odgovora sami, posredujete nam, mi pa se bomo potrudili dobiti od odgovornih čim konkretnejša odgovore. Malica in boni Delavci TOZD Commerce, avtoparka osebnih vozil, so nam zastavili vprašanji: 1. Kaj je z malico za diabetike in ostale, ki imajo iz zdravstvenih razlogov potrebo po drugačni malici, kot je na voljo? 2. Ostajajo jim boni za malico zaradi specifičnosti njihovega dela, ki pa so jih lahko porabili na račun, ki je ukinjen. Kaj oziroma kako lahko sedaj porabijo bone tisti, ki jim boni iz kakršnihkoli razlogov ostajajo? Ali v družbeni prehrani razmišljajo o tem, da bi morda tudi mleko, jogurt, pijačo lahko dobili na bone? Odgovor na prvo vprašanje: Res je, da med našimi delavci ni malo takih, ki bi jih iz zdravstvenih razlogov ustrezala malica z drugačnim jedilnikom. Sedanji je namreč namenjen povprečnim delavcem — vedimo, da je večina proizvodnih, ki potrebujejo »močno« hrano. To seveda ni razlog, da bi zanemarjali vse tiste, ki jim sedanja malica res ni po godu. O problemu smo razmišljali že pred leti, a žal nismo storili dovolj, razloge pa gre iskati predvsem v naslednjem: — Pripravljenje diabetičnih malic ni enostavno, saj ne gre le za diabetike, pač pa za še nekaj ( ^ Kruha »pojemo« manj V službi družbene prehrane smo zvedeli zanimiv podatek o tem, kako smo kar na lepem zmanjšali porabo kruha od 1100 kg, kolikor smo ga porabili v preteklosti, na 700 kg dnevno. Ne, ne gre za to, da smo se samodiscipli-nirali. Kruh bi brez dvoma še vedno ležal vse povsod, veselo bi ga nekateri še naprej nosili domov, da bi nahranili lačne kokoši in prašiče... Prihranek so dosegli delavci družbene prehrane s tem, da so kruh pričeli deliti! v_______________.___________y zdravstvenih kategorij delavcev, torej za več vrst malic obenem. Doslej nismo imeli niti približnega vpogleda v strukturo oz. število teh bolnikov, kaže pa, da bomo po zaslugi delavcev v naši ambulanti v doglednem času dobili celovit pregled nad bolniki, brez česar tudi sicer ni možno kakršnokoli resno načrtovanje. — Seveda so tudi kadrovsko organizacijski problemi pri pripravljanju dodatnih posebnih malic, saj v sedanji zasedbi in organiziranosti komaj urejamo vse tekoče probleme. — Ne nazadnje se vprašamo še, čeprav bo to morda razburilo resnično disciplinirane bolnike: ali ne bo morda večina manj discipliniranih dietikov v trenutku, ko bo iz kuhinje zadišal svinjski kotlet ali kaj podobnega, za hip pozabila na svojo bolezen? Kaj torej z njihovimi malicami? Kljub temu si bomo prizadevali, da postopno in organizirano pridemo do jedilnika, ki bo vsaj v večji meri zadovoljil tudi te specifične potrebe. V začetku bo to verjetno jedilnik z dvema menujema, od katerih bo eden »lažji«, kar pa tudi ni enostavno zaradi načrtovanja števila obrokov, saj se bo lahko mimogrede zgodilo, da bo enega zmanjkalo, za drugega pa bo ostalo stotine obrokov. Ne bojimo se obilice dela pri reševanju teh problemov. Tudi kadrovsko smo prešibki in slabo organizirani, da bi lahko hitreje uresničevali sicer koristne in dobre zamisli. Zato pričakujemo strokovno pomoč vseh strokovnih služb, ki nam lahko pri tem pomagajo, vsekakor pa tudi podporo in sodelovanje sindikata. In na koncu: mislimo na vse, ki jim sedanja malica ne ustreza iz zdravstvenih razlogov. Nekaj bomo zagotovo storili že letos. Odgovor na drugo vprašanje: Ravno takšnim in na primer voznikom ostajajo boni za malico. Do zdaj so jih lahko porabili, po novem pa je to ukinjeno. Kako lahko porabijo bone tisti, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne porabijo. Ali razmišljate o tem, da bi morda bilo moč dobiti za bone tudi jogurt, toplo mleko, pijačo...? O problemu bolnikov smo govorili, zato vsaj v nekaj besedah o drugih vprašanjih. Boni za malico ostajajo zaradi mnogih razlogov, tudi zato, ker so si nekateri delavci zavestno kopičili bone in za to količino dobili naenkrat kaj več in boljšega v bifeju hladne malice. To seveda pride prav za priboljšek doma, na dopustu, v vinogradu in še kje. Mnogo delavci namreč ne malicajo vedno in višek bonov enostavno podarijo drugim, ki to izrabljajo na opisani način. Ne bi pogrevali niti znanih dejstev, da so nekateri delavci do nedavnega — pa tudi še sedaj — tovorili kopice hrane in drugih artiklov domov — za kure in prašiče. Temu smo morali narediti konec, saj gre za osebno oško-dovanost samih delavcev in za kolektivno škodo. Poseben problem so vozniki, katerim boni ostajajo predvsem zaradi pomanjkljivega načrtovanja prevozov. Po veljavnem pravilniku o osnovah za razporejanje čistega dohodka (čl. 5. alinea) vozniki, ki so na službenem potovanju, dobijo dnevnico — v Sloveniji pavšal, ki izključuje pravico do bona za malico na dan potovanja. Torej bi morali pri obračunu bonov dobiti toliko manj bonov, kar se pa ne izvaja dosledno, zato boni ostajajo neizrabljeni. Izgovor, da vozniki ne utegnejo malicati zaradi krajših voženj, za katere ne dobijo dnevnic, ni prepričljiv vsaj iz dveh vzrokov: — malica traja od 8.00 do 10.00 ure, enako dolgo tudi popoldan, zato je težko verjeti, da nikakor ni mogoče malicati, če voznik »leta po mestu« in drugič, — če se voznik najde v katerem od naših dislociranih tozdov ali obratov, mu bodo vedno postregli z malico (včasih celo brez bona). Bolj resen problem imajo delavci, ki morajo zaradi narave dela delati po 22.(X) uri. Toda tudi teh ne bi bilo, če bi odgovorni vedno napovedali potrebo po malici v tretji izmeni. Vedno se da urediti — in to smo neštetokrat naredili — da se na kakršenkoli način (če je bilo potrebno, smo zadržali tudi ku larice) zagotovi obrok za vse r' :lavce, za katere smo dobili c .trezno naročilo odgovorne osebe. Torej je problem v organizaciji dela izven obrata družbene prehrane. Glede razširitve ponudbe pri hladni malici je treba priznati, da smo jo malce zanemarili predvsem zaradi potenciranja pomembnosti in koristnosti tople malice. Kritike so v glavnem na mestu in bomo storili vse, da se bo ta ponudba popravila, vključno z odpiranjem možnosti, da se za bone dobi tudi mleko, jogurt in še kaj. Tudi na ta način bomo vsaj delno ublažili problem, ki ga imajo zdaj ob običajni topli malici diabetiki, želodčni in drugi bolniki. To so ukrepi, katere bomo uresničili v kratkem. Na koncu bi veljalo ugotoviti, da smo na področju urejanja problemov družbene prehrane v zadnjih letih storili marsikaj, da bi zagotovili pogoje za pripravo in distribucijo hrane. Silne organizacije in reorganizacije, pa tudi pomanjkanje posluha za te probleme, so zavrle ali vsaj odložile uresničevanje dobrih načrtov. Zato upravičeno pričakujemo, da bo program nalog za izboljšanje standarda družbene prehrane resnično deležen posluha vseh struktur v IM V, zlasti pa — podčrtajmo še enkrat — sindikata. Delavci v družbeni prehrani se bomo potrudili, da bomo vse svoje obveznosti uspešno realizirali. Kaj je s Pakoštani? Delavce DSSD zanima, kaj je s Pakoštani, kako je bila izvedena licitacija prikolic. Slovo od Pakoštanov V poslovnem sekretariatu in uredništvu Kurirja nas zasipavajo s plazovi vprašanj o tem, kaj sc pravzaprav dogaja z našim kampom v Pakoštanih, ali ga res ukinjamo, kje bomo letos počitnikovali, in še o marsičem? OD Hladna senca košatih pakoštanskih borovcev nam bo ostala v prijetnem spominu. Radi smo hodili v Pakoštane... Po sklepu komisije za počitniško dejavnost pri sindikalni konferenci DO IMV in strokovnih služb v tem času pospešeno iščejo novo primerno lokacijo na srednjem Jadranu, za 70 prikolic. Prišli naj bi do še bolj urejenega kampa z optimalno postavitvijo in razporeditvijo ter boljšo opremo. Kam bomo poslej hodih poležavat na Jadran, še ne vemo. Zvedeli pa smo, naj bi do konca marca ah v začetku aprila, ko bodo v službi družbenega standarda pričeli tudi zbirati prijave, že kaj več znanega. Tudi v Kaštelu bo odprodanih 8 starih prikolic in jih bodo nadomestile nove. Iz pakoštanskega »kontingenta« je bilo na licitaciji prodanih 29 prikolic. H) Iz vseh vprašanj se zrcali razočaranje, ker bomo po trinajstih letih ob »naš«, imvejski košček Jadrana, ki nam je tako prirasel k srcu. O resnicah o Pakoštanih in naših načrtih v zvezi z oddihom, izrabljanju prostega časa in počitnikovanju smo želeli spregovoriti v enem od naslednjih Kurirjev, ker pa so različne »informacije« o kampu že preplavile kolektiv, moramo v nekaj besedah uradno povedati to: 1. Res je, da ne bomo več počitnikovali v istem kampu, saj bodo že to zimo začeli graditi objekte bodočega hotelskega kompleksa. Naša ekipa je že preselila prikolice na prezimovališča, nekaj najstarejših — večinoma iz leta 1974 — pa smo prodali na licitaciji. Seveda jih bomo nadomestili z novimi v skladu z gospodarskim načrtom. 2. Strokovna služba si je že ogledala in ocenila kot primerno nadomestno lokacijo v neposredni bližini v Pakoštanih. Poudarjamo, da gre le za prehodno rešitev, za primer, če nam ne bi uspelo pred sezono uresničiti planske naloge o sklenitvi 10-let-ne pogodbe o najemu lokacije za izgradnjo vzorčnega kampa najvišje kategorije. 3. Januarja bo stekla akcija strokovne službe — računamo tudi na pomoč sindikata — za pridobivanje lokacije za omenjeni vzorčni kamp na relaciji Zadar — Istra. Načrtujemo enake zmogljivosti kot doslej, a veliko višji bivalni standard: infrastruktura, sanitarije, nove prikolice in še marsikaj, kar bo omogočilo res pravo počitnikovanje po kar se da ugodnih pogojih. To pa ni niti približno vse, kar bomo morali storiti. Volje ne manjka, zato pa toliko bolj denarja. Najemnine za nove lokacije so strahotno visoko, razmišljanje o nakupih zemljišča pa izgubljanje časa. Kot smo dejali, o tem več v naslednjem pogovoru, vendar je nujno poudariti — trkamo zlasti na vrata sindikalnih aktivistov, da se bomo morali vsestransko zavzeti in podpreti skupen koncept razvoja družbenega standarda v delovni organizaciji in zagotoviti sredstva. Gre za pestro vsebino, katere pomemben element je tudi razvijanje programov počitnikovanja. Tudi to je namreč kadrovska politika! In na koncu še pristavimo: strah, da si ne bomo mogli pri- voščiti organiziranega oddiha v našem kampu, četudi morda ne prav v Pakoštanih, je odveč! -jš- Potreb več kot možnosti V eni od prejšnjih številk Kurirja smo obljubili, da bomo objavili prednostne liste TOZD in DSSD za dodeljevanje stanovanj v IMV. Vse prednostne liste, ki jih tokrat objavljamo, so dokončne, nekatere tudi že pravnomočne, kar pomeni, da ni več možno vložiti zahteve za varstvo pravic pri delavskem svetu TOZD oz. DSSD, saj so delavski sveti o njih že odločali. Prednostne liste so bile objavljene na oglasnih deskah, vendar jih zaradi širše informiranosti posredujemo tudi v Kurirju. Dokončni prednostni red za dodelitev stanovanj I. TOZD Tovarna avtomobilov 1. Markovič Tomislav — 370,5 točk, 2. Katič Drago — 356, 3. Debevc Viktor — 348, 4. Aščič Ivo 347, 5. Zoranovič Milenko — 331,5, 6. Lobe Janez — 320, 7. Djukič Zdravko — 317, 8. Kirin Rudi — 315, 9. Jamnik Janez —313, 10. Kmet Franc — 308, II. Prištinac Desa — 300, 12. Aščič Željka — 294, 13. Sijarič Muzafer — 286,5, 14. Lakič Marjan — 286, 15. Kaplan Ivan — 283, 16. Kumljanec Tatjana — 278, 17. Hostar Cvetka — 275, 18. Franko Jože - 267, 19. Deželan Miro - 265, 20. Skok Franjo — 264, 21. Krštinc Boris — 263, 22. Dizdarevič Husein — 262,5, 23. Ščutič Štefica — 260, 24. Sarič Dragan — 254, 25. Mišič Jovo - 253, 26. Pavlon Svetislav - 252, 27. Lahne Milan — 250, 28. Perak Slavko — 249, 29. Redek-Jeriček Brigita — 244, 30. Košir Andrej — 234, 31. Djenič Miroslav — 232, 32. Jovanovič Vidojka — 231, 33. Džudovič Milorad — 230, 34. Djukič Radmila — 225, 35. Mesojedec Franc — 217, 36. Zupančič Janez — 215, 37. Hvastija Marko - 211, 38. Delimar Izidor - 210, 39. Velagič Fadil — 207, 40. Tržok Lucija — 203, 41. Jerič Stojan — 201,42. Keco-jevič Ivan — 197, 43. Žura Jože — 196, 44. Kesič Radomir — 195, 45. Pavlič Vlado - 190, 46. Gojkovič Jelenko — 187, 47. Bogovac Radivoj — 173, 48. Muhovič Omer — 169, 49. Pedi-šič Vojko - 151. 2. Tehnoservis L Perme Gorazd — 274 točk, 2. Dizdarevič Kada — 261, 3. Ucman Slavko — 246, 4. Debevc Ivan — 237, 5. Benkovič Dragutin — 221, 6. Vidic Franc — 215, 7. Kikič Jeronim — 206, 8. Medved Dane — 204, 9. Medved Ivica — 202,10. Jakše Zvonka — 199, 11. Krnc Franci — 182, 12. Dobravc Drago 169. 3. TOZD Commerce L Mešetovič Jasmina — 464, 2. Rifelj Vida - 329, 3. Ogorevc Marjetka — Cerjak — 327, 4. Šeremet Anica — 323, 5. Debel-jački Gordana — 317, 6. Povše Janez — 268, 7. Marolt Jana — 248, 8. Papič Dubravko - 246, 9. Potokar Nevenka — 244, 10. Rolih Martin — 239, 11. Hribar Zdenka — 228, 12. Obradovič Divna - 223, 13. Blatnik Karmen — 214, 14. Skubic Simona -213, 15. Pirc Lidija - 196, 16. Zupan Brane — 180, 17. Miklič Zvone - 167, 18. Kikič Mara Sekulič — 161. 4. TOZD Tovarna prikolic L Plantan Marija — 304, točk, 2. Vukobrat Branko - 299, 3. Stopar Vladka — 234, 4. Pavlin Zvone — 222, 5. Ivkovič Roza — 184, 6. Črv Branko — 130. 5. TOZD Razvojni inštitut 1. Katalenič Zlatko - 235 točk, 2. Lukšič Anica — 226, 3. Šuštaršič Zvone — 198, 4. Cir-man Marjan - 186, 5. Hudoklin Darinko — 157. 6. DSSD: L Obradovič Marija — 292 točk, 2. Bele Cirila — 284, 3. Kociper Marija — 277, 4. Rupena Vladimira — 273, 5. Cujnik Cveto — 272, 6. Škoda Brigita — 210, 7. Avguštin Milena — 207, 8. Les-Majerle Mojca 198, 9. Drobnjak Ljubica — 197, 10. Moravec — Horvat Merica — 191, 11. Zupančič Danica — 181, 12. Banič Vesela - 181,13. Medved Milka — 175, 14. Tisov Stanka — 173, 15. Mirtič Angelca — 166, 16. Barbič Ksenija — 149, 17. Ilič Darko — 145, 18. Bučar Sonja — 119. Stanovanjske komisije bodo na podlagi dokončnih oz. pravnomočnih prednostnih list s sklepi dodeljevale stanovanja delavcem, ki so nanje uvrščeni in glede na razvrstitev opravičeni do dodelitve stanovanja. TOZD in DSSD v Novem mestu bodo razpolagale z naslednjim številom stanovanj: TOZD, DSSD 3-sobno 2-sobno Garsonjera Skupaj TA 2 3 3 8 TP 1 - — 1 Commerce 1 - — 1 THS — 2 — 2 RI - 1 — 1 DSSD — 1 1 2 n) V število razpoložljivih stanovanj so vključena tako nova stanovanja na Zagrebški cesti 11, 13 in 15, kot tista, ki so trenutno še zasedena, vendar jih bodo stanovalci kmalu izpraznili. Poleg stanovanj, ki so zajeta v delitvi po TOZD in DSSD, so po sklepu ZKO iz decembra 1986 ostala nerazporejena še štiri stanovanja za kadrovske potrebe IMV. Stanovanja, ki se bodo izpraznila med letom in v gornjo delitev niso vključena, bodo dodelile stanovanjske komisije TOZD in DSSD, kjer je zaposlen nosilec stanovanjske pravice, na izpraznjenem stanovanju. Stanovanjske komisije bodo odločale o delitvi stanovanj po prednostnih listah, ki jih danes objavljamo. Te prednostne liste bodo veljale do sestave novih prednostnih list, ki pa jih bomo oblikovali predvidoma po sprejemu sprememb in dopolnitev pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev IMV. Še nekaj o posojilih V predlogu plana za leto 1987 smo predvideli, da bomo za stanovanjska posojila delavcem v letošnjem letu lahko namenili 260 mio din, o čemer je tudi že sklepal ZKO na svoji decembrski seji. Sredstva v navedeni višini bodo namenjena za celotno DO IMV, več informacij pa vam bomo lahko posredovali po sprejemu zaključnega računa za leto 1986. Ob srečanju upokojencev DO IMV Ohranimo vez, ki nas povezuje Tople, človeške besede podpredsednika PO Francija Borsana, ki je vsem, katerih del življenja je vtkan v Industrijo motornih vozil, zaželel mirno, zdravo, vedro jesen, so navzoče upokojence globoko ganile, nekateri so sramežljivo skrivali solze... Kdo jih ne pozna! Mnogi boste presenečeno rekli: »Kaj, so mar že v penzionu? Kako čas hiti!« Da v Industriji motornih vozil le ne pozabljamo na človeka — delavca, dokazujejo srečanja upokojencev. Letos so v službi družbenega standarda ob sodelovanju sindikalne konference DO IMV pripravili tako srečanje že tretjič zapored. Morda bo kdo ob tem zlobno pripomnil, da s srečanji na Gorjancih ni pa nič. Res je, da v teh kriznih letih, ko smo zategovali pasove za to nismo našli denarja. To pa še ne pomeni, da vselej ravnamo prav. Kako potrebna in pomembna so še zlasti srečanja za tiste, ki so za našo tovarniško ograjo pustili svoja najlepša leta, mnogi tudi zdravje, pa prijatelje! Za vse tiste, ki so dočakali pokojnino in odšli uživat jesen življenja, za seboj pa pustili tovarno, ki je neumorno rasla tudi na račun tega, čemur so se morali ti ljudje odpovedovati! Letos je bila zabeležena rekordna udeležba. V službi družbenega standarda, kjer vodijo evidenco (ob pomoči kadrovske službe) upokojencev, so nam povedali, da seznam vsebuje 600 imen. Januarja, ko smo jim pripravili srečanje s prijetnim kulturnim programom, jih je prišlo 370. Sedemindvajset upokojencev je prišlo iz Belega Seveda pa je ob tej priložnosti Tine Košmrl že nepogrešljiv. Tokrat mu je pomagal tudi sin in skupaj sta skrbela, da so si nekateri dodobra obrusili pete. Mi pa smo nekatere izmed njih povprašali, kakšna so njihova občutja, ko se takole vsako leto zberejo: Štefan Brajdič: »V pokoju sem od leta 1966. Na tem srečanju sem prvič in mi je zelo všeč. Rad se spomnim leta, ko sem delal v IMV kot klepar in ključavničar. No, ja, v tistih časih smo vse delali na roke, Štefan Brajdič T;,. ... Naš pevski zbor in učenci Osnovne šole Grm so pripravili prijeten - kulturni program. Manastirja z avtobusi, Marija Mihalič, upokojenka TOZD Mirna, pa se je podala iz Ptuja v Novo mesto, da vidi, kako raste njena firma. Topli, iskreni stiski zgaranih, utrujenih, a še vedno čvrstih in pridnih rok, prešeren smeh, prijateljski klepet, ponovno srečanje nekdanjih sodelavcev, pogovor o tem in onem, pa obujanje spominov na kljub vsemu lepa leta, to je tisto, kar jih vleče v IMV. Letos so bili presenečeni, ko so dobili skromno novoletno finančno darilce, ki jim je ob nizkih pokojninah še kako prišlo prav. Takšni, kot so. Kljub mnogim letom pridnega dela, težavam, boleznim. Ostali so ranljivi in tako se ne gre čuditi valu čustev, ki jih je oblil, skritim solzam ganjenosti ob toplih, iskrenih pozdravnih besedah podpredsednika PO Francija Borsana. Jukovec Jože, Sitar Zilko, Kašič Jože Sodelavke, zadovoljne in srečne, da se vsaj enkrat v letu snidejo in se pogovore, kako je bilo nekoč... Time Košmrl s svojim sinom, ki očeta nevarno hitro »lovi«, je poskrbel, da je bilo plesišče polno. O danes pa so tu stroji. Ob tej priložnosti sem šel skozi tovarno in veste, da sem se izgubil, tako je zrasel ta IMV. Vesel sem, da se je pobral na noge, pa smo že mislili, da iz tega ne bo nič. Veste, nam upokojencem ta tovarna veliko pomeni in radi se je spominjamo.« Zilko Sitar: »Če samo pomislim, kaj vse je ta kolektiv preživel. Danes pa je vse v redu in upam, da bo tako tudi v bodoče. Ta srečanja so za nas kar preveč razkošna, so pa prijetna.« Jože Jukovec: »Vesel sem, da se v tovarni še spomnite na nas in da se tako številno zberemo stari delavci. Tovarna pa je zrasla, da je kaj!«. Jože Kašič: »Prvič sem tu in mi je všeč. Če bom živ, bom še prišel. Organizacija je neverjetno dobra!« Franc Koželj: »Prvič sem tukaj. Kdo bi si mislil, da je Franc Koželj IMV tako velika tovarna! Lepo pa se je tudi srečati s starimi kolegi.« Franjo Benčič: »Tri leta sem v pokoju, vendar mi tovarna še vedno manjka. Pogrešam delo in sodelavce, zato pa, kadar moram, grem tja, da vidim, kako jim gre, da malo poklepe- Franjo Benčič tamo. Na tem srečanju sem tretjič. Res je vožnja iz Belega Manastira dolga, pa mi ni žal napora.« Med zbranimi smo našli tudi Ivana Sandija, ki je bil ustanovitelj in prvi direktor naše TOZD v Belem Manastiru. Med najinim pogovorom o časih, ko je postavljal servisno dejavnost na noge, ni mogel skriti solz ga- njenosti: »Ko smo podpisali oziroma se vključili v IMV, sem kmalu nato odšel v pokoj. Danes, v svojem 68. letu, gojim čebele, sadjarim, ukvarjam se z vrtom. Zelo sem vesel in ponosen, ko vidim, kolikšen razvoj je v tem času doživel IMV, vesel Ivan Sandij sem, da je povezava Novo mesto — Beli Manastir ostala in da se spomnite tudi nas v pokoju.« In še nekaj se je zgodilo na srečanju, kar je vzbudilo val navdušenja: sprejet je bil predlog o ustanovitvi društva upokojencev IMV. Dana je bila obljuba, da bodo odslej ponovno redno dobivali Kurirja, ki ga tako radi prebirajo, in na slovesu so si med stiskom rok klicali: »NASVIDENJE«! -šj- Tudi upokojenci našega TOZD v Belem Manastiru se radi vedno udeležujejo teh srečanj. Letos jih je prišlo 23, dolgi in naporni vožnji z avtobusom kljubuje želja po snidenju. Parole, ki naj ne ostanejo le parole Vzdolž proizvodnje I. v tozdu Tovarna avtomobilov, ob montažnem traku, so se v tem letu, ki smo ga označili kot LETO KAKOVOSTI, pojavile table z gesli na temo kakovosti. Na slehernem koraku, delovnem mestu naj bi nas nenehno opozarjale na pomen kakovostnega dela. Tako, da »Za dobro kakovost smo potrebni vsi, za slabo je dovolj samo eden,« še kako drži, kot tudi vsa ostala objavljena gesla. Ne hodimo mimo njih zaprtih oči in čimprej naj v našo zavest prodre spoznanje, da je kakovost tista, ki ponuja boljši dohodek. V___________________________________________________________/ / N Hišna številka IMV Iz geodetske uprave občine Novo mesto so nam poslali dopis, v katerem nas seznanjajo, da ima IMV po njihovih evidencah dve hišni številki, in sicer: — Prodaja v Hadlovi hiši, Zagrebška cesta 10, — sama tovarna IMV, Zagrebška cesta 20. Hišno številko 18 na Zagrebški cesti, ki smo jo tudi uporabljali kot našo, pa ima stanovanjski blok. Torej naslov IMV je Zagrebška cesta 20! V____________________________________________________________/ Vse, ki vas zanima delo z računalnikom in seveda tiste, ki ga pri svojem vsakdanjem delu uporabljate, obveščamo, da vodstvo organizacijsko informativnega sektorja pripravlja tečaj računalništva Tečaj bo trajal 30 ur, organiziran bo v popoldanskem času v omenjenem sektorju. V tem času boste spoznali: - osnove računalništva, - operacijski sistem DELTA/V, - programski jezik COBOL. Prijavite se pri tovarišici Katarini Lovrinič, telefon 24-737 ali interno 52. Ko bo zbrano zadostno število prijav, vas bomo obvestili o pričetku tečaja. V________________________________________________________ f \ Jošk Podgurski in kakovost bOLJSA KMOVOST, v VEČJI OSE&N‘ DOtlODV/ f ŠEF: »Tovariš Podgurski, kaj pa počnete s tem orodjem v rokah?« JOŠK: »To se tud jest vprašujem?« ŠEF: »Kaku tu mislte, vendar!? JOŠK: »Ja, lpu! Tu je najbulš, kar mam, pa b mogu met kaj bulšga! Jst sm tud za tu, da dejlamo dobru, ampak za tu nucam tud dobr orodje, da bom taku lahku dejlau!« V____________________________________________________________ —----------------------------------N Jošk Podgurski na disciplinski obravnavi Komisija: Jošk, zakaj nisi omenjene dneve prišel v službo? Jošk: Ja, sem imel delu, pa nism mogu. Komisija: Ampak saj si letni dopust izkoristil že oktobra, kako si lahko kar ostal doma? Jošk: Sem mislu, da bom pri dohtarju dubu dopust, par-don bolniško, pa ni užgalu. V__________________________________________________________________/ f \ Zahvala Ob nenadni nepričakovani boleči izgubi moža in očeta Irfeta Hozdiča se iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in izkazano pomoč sodelavcem DSSD OOS DSSD in avto-parku osebnih vozil ter za spremstvo za Irfetovi zadnji Pot'' Marija Grubar s sinom Zlatkom Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta se od srca zahvaljujem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, pomoč in razumevanje vodstvu in sodelavcem proizvodnje prem R-4 in OOS. Še enkrat iskrena hvala! Anica Pečaver, ^ TOZD TA Proizv. 111.y IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Gro-bovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta, Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Branka Kržič, Barbara Kranjc, Spa-senka Lazarov, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič, Mira Žonta. Izdajateljski svet: Marko Rajko-vača, Vida Rifelj, Vojko Gro-bovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Lektor: Ivan Žoran. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.