IZHAJA OD OKTOBRA 1M7 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 19« IZHAJA TRIKRAT TEDBJKS3&3 IZDAJA C P »GORENJSKI TISK« V KRANJXf UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 198, UPRAVA SW TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU »7-70-136 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROC NINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 1« DOT LJUDI ZA GORENJSKO ponedeljek, i. avgusta I96t V Kranju za občinski praznik Slavnoitna seja ObLO - „Kako upravlja državljan FLRJ" razočaral Otvoritev treh vodovodov Kranj, 31. julija. Danes dopoldne ob devetih je bila v prostorih Okra> nega ljudskega odbora slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Kranj, ki so se je razen odbornikov udeležili še predstavniki društev, organizacij, podjetij in stanovanjskih skupnosti, kot gostje pa član IS LR Slovenije in predsednik Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije Tone Fajfar, sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, župan mesta La Ciotat iz Francije g. Jean Graille in drugi. Seja je bila ob občinskem prazniku kranjske občine, obenem pa posvečena praznovanju 900-letnice mesta Kranja. Jeseniška dolina je ob teh praznikih okrašena z zastavami. V takem svečanem razpoloženju je bilo tudi veliko zborovanje pred železarno v soboto opoldne 10-letnica delavskega samoupravljanja na Jesenicah Slavje železarjev Na svečanem zasedanju delavskega sveta je govoril Franc Leskošek — Veliko zborovanje pred železarno — Priznanje borcem za svobodo Jesenice, 30. julija. V okviru proslav ob 15-Ietnici osvoboditve, 10-letnici delavskega samoupravljanja in občinskega praznika, sta bila danes na Jesenicah dva svečana dogodka: slovesno zasedanje delavskega sveta železarne v Titovem domu ter ninožično zborovanje pred železarno. Poleg številnih predstavnikov delovnih kolektivov jeseniške občine, predstavnikov družbenih in političnih organizacij je na teh proslavah prisostvoval tudi podpredsednik Zvezne ljudskd skupščine tovariš Franc Leskošck-Luka, predsednik OLO Ljubljana tovariš Franc Popit, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner, zvezni poslanec Franc Talar, sekretar Okrajnega, komiteja ZKS Janko Rudolf, preživeli prvoborci iz 1941. leta in že starejši politični delavci, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov v desetletni dobi delavskega upravljanja, direktorji železarne v povojnem času in drugi. 5SkNA seja ^VSKEGA SVETA gtoi8 .*a Sveta in povabljeni v okrašeni dvorani doma zbrali člani svetu kar dokazuje nenehno rast produktivnosti. Nenehni dvig gospodarske moči je dopuščal, da so samoupravni organi odvajali znatna srodstva tudi za družbeni standard, od tega največ za stanovanjsko gradnjo. Samo v te namene so investirali dve milijardi in 200 milijonov dinarjev v zadnjih 10 letih. Vzporedno s tem gospodarskim napredkom pa je rasla tudi zavest kolektiva in se je utrjevalo samoupravljanje. Danes je v podjetju 5 obratnih delavskih svetov, ki imajo ekonomsko osnovo za svojo dejavnost in zato predstavljajo znatno približanje samoupravnih organov neposredni proizvodnji. Skupno je bilo v vseh 10 letih 1656 članov kolektiva v delavskih svetih in samoupravnih organih, kar pomeni, da je skozi to življenjsko šolo samoupravljanja šel vsak četrti član kolektiva. POVEM vam kot PRIJATELJ ... Na željo navzočih je na sve-••vine, Kasneje pa do čani seji delavskegas veta gobo «!,!• z°I)('t nestalno in večkrat VOCil ludi toviin.s Franc Lc.sk.y šek-Luka. On je namreč prav tova' P° uvodnih besedah Lu^^njSke«a odbora sindikata Porn v i ^cJ*arJa Podal obširno nju , 0 o 10-letnem uveljavljala i vs^e8a samoupravljanja «v0t. Predsednik delavskega pro;!J travko Crv. Vrednost kot\^°dnje tega kolektiva se je, Jjf bilo povedano v poročilu, «ke« Podvojila v času delav-■U v Upravljanja. Hkrati je ra-^am0tint>st proizvodnje tudi na •klin no,?a delavca in sicer od 1950 2-2l0°00 dinarjev v letu na 4,550.000 v lanskem letu, pred desetimi leti izročil simbolične ključe tega velikega podjetja prvim izvoljenim članom delavskegas veta. Takrat, kot je sedaj povedal tovariš Leskošek, je poudaril, da so delavci hkrati s pravicami prevzeli tudi velike dolžnosti in odgovornosti za pravilno gospodarjenje. Kolektiv jeseniške železarne pa je častno izpolnil to, nalogo, ki mu jo je takrat zaupala skupnost in naša partija. Kljub temu so pred kolektivom danes važne naloge, je nadaljeval tovariš Leskošek in dejal: »Jaz vam bom tudi to pot nekaj povedal kot prijatelj-« in zatem opozoril na nekatere stvari. V tem kolektivu so še zmeraj neizkoriščene rezerve, napredek proizvodnje ne gre naprej kot bi bilo treba. V prihodnje je treba vlagati še večja sredstva v rekonstrukcije. Remont peči je treba še skrajšati in zboljšati organizacijo dela. — Hkrati je treba še bolj skrbeti za delavca, za njegove življenjske razmere, za varnost na delu in podobno., Pri tem ni dovolj, da se zadovoljujejo samo posamezni inšpektorji, marveč je treba, da so zadovoljni delavci. — Hkrati pa je treba urtjevati delovno disciplino in ustvarjati pravilne odnose med samoupravnimi organi ter upravo podjetja. Svoje predloge sedanjemu delavskemu svetu za njegovo delo, je tovariš Leskošek zaključil z ugotovitvijo, da je končno tudi čas, da z Jesenic odstranijo rdeči prah, s katerim železarna zapra-šuje vso okolno. Predsednik delavskega sveta 'Nadaljevanje na 4. strani) Po uvodni besedi predsednika občine Franca Puharja je moški Prešernov pevski zbor zapel In-ternacionalo, potem pa so nosilci štafetnih palic s Kališča pod Storžičem, z Okroglega, iz Zabnice, iz Sorlijevega mlina in z Jamnika izročili predsedniku in odbornikom pozdrave in v krajših govorih opisali pot, ki so jo štafete prehodile. Brigadirji z naselja »-Franc Vodopivec« na Rupi, ki grade kranjski stadion, so štafetno palico prinesli z Jamnika. »Ko se ob občinskem prazniku spominjamo Dneva vstaje občine Kranj, se obenem spominjamo vseh tistih žrtev, vseh tistih generacij, ki so pred vojno prinašale krivico in nasilja izkoriščevalcev, kf so nosile v narodnoosvobodilni vojni najtežja bremena revolucije in ki so žrtvovali vse za dobro delovnega človeka, za našo srečno mladost.-m Tako je čestital predstavnik brigadirjev — mladih graditeljev odbornikom na seji in potem nadaljeval: »Mladi smo in radi sanjamo. A v nas je tudi pripravljenost, da si zgradimo svojo pot, pot svojim sanjam, svoji moči, svoji ustvarjalnosti, svoji veri v človeka in svoji bodočnosti. — Obljubljamo, da bomo tudi letos izpolnili dano obljubo pri izgradnji športnega stadiona, kot smo jo izpolnili lani, ko smo zgradili svoji komuni vodovod Bašelj—Kranj. Ko to obljubljamo, obenem izražamo našo pripravljenost in željo, da se oprete na naše mlade moči, kadarkoli bo to potrebno.« Po krajšem govoru predsednika ObLO Franca Puharja o zgodovini Kranja, o njenem razvoju in napredku po osvoboditvi, o porastu prebivalstva, o novih stanovanjskih naseljih, narodnem dohodku, proizvodnji itd. j« vsem čestital še župan bratskega francoskega mesta La Ciotat g. Jean Graille, nato pa je predsednik tovariš Puhar priredil ▼ avli stavbe Okrajnega ljudskega odbora za vse navzoče manjše zakusko. Tu sem poiskal g. Jeana Grail-la in gaprosil, naj mi pove nekaj o svojem bivanju v Kranju. Prav rad je ustregel moji želji. »Letos sem že četrtič v Kranju. Vaše mesto torej že zel« (Nadaljevanje na 4. strani) '"'k m ' M0,S lo vci napo-ved u je jo, Son/ " •»• av.'.u ta leno in "tn<> <1(^val„. Franc Leskošek na Gorenjskem sejmu Kranj, 31. julija. Danes dopoldne je okrog devete ure prispel na razstaviščne prostore Gorenjskega sejma podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Tovariša Leskoška je sprejel predsednik Upravnega odbora sejma tovariš Dušan Horjak. Nato si je visoki '■o t v jMni'/.no 3 urah ogledal oba dela sejemskih prostorov. Po približnih ocenitvah si je letošnji 10. jubilejni Gorenjski sejem do danes dopoldne ogle-(l.t'i> že okoli 15.000 obiskovalcev. Računajo pa, da se bo do večera ta šlevilka le znatno po-\ <• ;tl;i. Izmed vseh čestitk in voščil na so bili najprisrčnejši pionirji, ki le več uspehov slovesni seji delavskega sveta so delavskemu svetu zaželeli v prihodnje Obe trikrat udarni Kranj, 31. julija. Sinoči so kranjski in mariborski brigadirji v naselju »Fran« Vodopivec« na Rupi proslavili konec svojega enomesečnega dela pri gradnji novega športnega stadiona v Kranju. Obenem j« bil tudi zaključek tretje dekade, ki je bila zelo uspešna, saj sta obe brigadi, kranjska in mariborska, presegli normo za 80 */i (povpreček prve dekade je bil 121 %, povpreček druge pa 131 odstotkov). Obe brigadi sta bili srednješolski, pri delu pa jih je precej oviralo slabo vreme, saj so imeli 8 deževnih dni. Kljub temu pa so razen 6-urnega dela pri gradnji stadiona pomagali prebivalcem Struževa tudi pri gradnji vodovoda. VI. mariborska MDB »Karla Destovnika-Kajuha« je bila proglašena za trikrat udarno, enkrat specielno pohvaljeno, razen tega pa so mariborski brigadirji dobili posebno pohvalo za ideološko-politično delo. Brigada, ki je štela 60 brigadirjev in brigadirk, ima 22 udarnikov in 27 pohvaljenih. III. kranjski MDB »Iva Slavca-Jokla« je bila prav tako trikrat udarna, enkrat pa specielno pohvaljena in še posebno pohvaljena za disciplino, prostovoljno delo in kvaliteto pri delu. Brigada je praT tako štela 60 brigadirjev in brigadirk in ima 23 udarnikov in 27 pohvaljenih. Jutri, 1. avgusta, bosta prišli v naselje na Rupi dve novi brigadi, celjska srednješolska I« kranjska srednješolska, ki bosta v torek pričeli z delom. Obe bosta šteli po 60 brigadirjev. Na sinoćnjem slavju je predstavnik Turističnega olepševalnega društva Kranj poklonil vsakemu brigadirju reliefni zemljevid Kranja z okolico in prospekt Kranja. -t Jugoslovanski turi/.em! Razstavljeso blat« napredaj p« iraechath &»j*«mddfe ooneltf Nagradna žrebanja! Številne kulturne ia *&a*TM pri redit re! 25 % popust o« selecnicah! Goronjei! OMaoiie leioftnji sejen v GORENJSKE S kurirji na Kališee IZ NAfIN KKAJIV ponedeljek, 1. avgusta NAJ RAZGOVOR Razgovor z risarko čipk Tonico Žumer Priznani izdelki doms in jcv mi je bilo takoj jasno, da bi se s samim klekljanjem ne mogle, preživljati. V počastitev 15-letnice osvo- ka »G-19«, pa bodo odkrili spo-boditve se bodo v nedeljo, dne minsko ploščo. Vsi udeleženci 7. avgusta, zbrali pri Mohorju tega zborovanja bodo imeli prili-nad Bašljem nekdanji kurirji Gorenjske. To bo prvi večji zbor partizanskih kurirjev. — Zborovanje bo organizirano v okviru občinskega praznika in po iniciativi kurirjev stanice »G-19«. Ob tej priliki bodo kurirji slovesno odprli »Kurirsko stezo«, ki bo speljana iz Bašlja v Dom Kokrškcga odreda na Ka-lišče. Na kraju, kjer je bila nekdaj partizanska bolnišnica »Košuta« in kurirska postojan- Se enkrat »ODKLONJENA POSTREŽBA« PROSLAVA ko ogledati si zanimivo luknjo, v kateri so bili precej časa kurirji. Po novo zgrajeni »Kurirski stezi« bo v bodoče laže in hitreje priti na Kališče iz Bašlja. Pričakujemo, da se bodo te svečanosti polnoštevilno udeležili partizanski kurirji in vse ostalo prebivalstvo. V ta namen je za udeležence preskrbljen prevoz iz Kranja, od koder bodo vozili posebni avtobusi iz pred avtobusne postaje med in 8. uro, kakor tudi za povra tke popoldan. Govorili smo že o posebnem pomenu letošnjega X. jubilejnega Gorenjskega sejma, ko Kranj praznuje 900-letnico svojega obstoja. Povedali smo tudi, da sodeluje na sejmu približno 30 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Pri enem od razstavljavcev smo se tudi mi ustavili malo dlje — pri paviljonu, kjer razstavlja svoje izdelke podjetje Čipka iz Idrije. Ker smo hoteli nekaj več izvedeti o delovanju idrijskih čipkaric, smo se ustavili pri Tonici Žumer, zastopnici omenjenega podjetja in jo prosili za krajši razgovor. »Povejte nam prosim, kako pravzaprav poteka proces iz- delovanja vaših priznanih izdelkov — idrijskih čipk?« Takole nam je vljudno pojasnila Tonica, ris?.rka čipk. »Naše podjetje zaposluje le tri delavke, ki se ukvarjajo z izdelavo novih vzorcev, na podlagi katerih lahko kontroliramo koliko ur potrebuje čipkarica za določeni vzorec in po tem določimo izdelku tudi ceno. Izdelke za široko potrošnjo dajemo v izdelavo poslovalnicam v Idriji, Zireh, Cerknem, Otlici in Cepovanu, te pa naprej občasnim delavkam, ki razen svojega rednega dela na domovih izvršujejo to, kar jim je naročeno.« Ko sem izvedela, da zaslužijo na uro le 23 do 30 dinar- »Kje pa se naučite svoje obrti, ali morda obstoja kakšna čipkarska šola?« »Pri nas je čipkarska tra- dicija tako stara, da majhnim otrokom klekljanje ne dela nobenih preglavic. Posebne čipkarske šole nimamo, vendar je klekljanje stalni predmet v vseh nižjih in srednjih šolah. V okviru čipkarske zadruge pa se od časa do časa prirejajo tečaji, v katerih se dekleta in žene izpopolnjujejo v svoji stroki.« »Kako pa je kaj s prometom in ali morda svoje izdelke izvažate tudi v inozemstvo?« »Lani smo imeli za 145 milijonov dinarjev prometa, letos pa pričakujemo, da se bo še povečal. Naš največji odjemalec je Italija, tej so naši vzorci še posebno po gedu.* »Ali večkrat razstavljate?* »S tem se lahko pohvalimo. Razstavljamo pri nas in jzven naše države, predvsem v Nemčiji in Italiji.« Povedala nam je še, da so na Gorenjskem sejmu letos že drugič, mi pa smo se za* hvalili za prijazen pomenek in se poslovili, kajti pred nami je bil še dobršen del nepregledanih paviljonov. M. F. J večer Kranj, 31. julija. bili podobni večeri še v prej- Prvič skoraj po 80 letih, je bil šnjem stoletju v kranjski čital-sinoči v Kranju »Kulturni ve- niči. Tokratni kulturni večer, ki čer«, katerega predhodniki so V rubriki »Bralci nam pišejo« v Glasu Gorenjske z dne 11. julija, je bil napis o moji surovosti in odklonjeni postrežbi otrokom, ki so prišli na izlet ■a Jošt. Ker so tam nekatere stvari netočne, bi rad pojasnil tole: Notranji prostori doma so biLi na dan prihoda tistih otrok res zaprti zaradi pleskanja. — Vendar smo jih postregli na vrtu in pri tem ni nihče omenil zadržka zaradi nedeljske maše. Zatem so si otroci postavili šotor pri lesenem poslopju ter zakurili ogenj. Ker je bila nevarnost, da pride do požara, sem otroke posvaril. — Toda učiteljica je dejala, da me to nič ne briga, ker je poslopje državna imovina. Ko sem pa moral otroke svariti in odstraniti še od vodnjaka, kjer bo se umivali tako, da je umazana voda tekla nazaj v vodnjak, pa je učiteljica dejala, da ima dovolj te postrežbe in da me bo dala v časopis. Omenim naj še to, da so otroci skakali celo po krompirišču, a jih spremljevalka, učiteljica, ni opomnila. Oskrbnik Doma na Joštu Tine Mazi NA BISTRIŠKEM KLANCU Bistrica, 30. julija. Danes zvečer je bila na Bistriškem klancu pri Naklem velika proslava, posvečena 18-letnici zverinskega mučenja in streljanja 59 talcev iz Bistrice in tamkajšnje okolice, ki jih je tod po-strelil okupator, ker je II. bataljon Kokrškega odreda napadel okupatorjev osebni avtomobil, ki je peljal z Bleda proti Kranju 4 gestapovske oficirje. V soboto se je tod zbralo približno 500 domačinov in okoličanov. Žrtvam so se oddolžili s slavnostnim govorom, fel gn je imel STANKO TONKLI iz Pod-brezij, ~ kulturnim programom, na katerem so sodelovali pevci, recitatorji, godba DPD Svobode iz Kranja in drugi. Kres in številne bakle so še pozno v noč RAZSTAVA Jesenice, 31. julija. V prostorih nove csnovne šole, je bila tu sinoči otvoritev razstave šolskih krožkov ljudske tehnike. Razstava, ki jo je otvo-ril predsednik občinskega odbora LT Uroš Zupančič, je skrbno se, P^lusalcem predstavili pes- ga je priredila Osrednja knjižnica občine Kranj v Tednu knjige, pa je spet začetek podobnih večerov, ki bedo tudi v prihodnje. Sinoči je bil večer z naslovom »Umetniki iz Kranja o svojem delu«. V zasedenem Klubu proizvajalcev v Delavskem domu so pripravljena in prikazuje velik niki Bidovčeva, Klančar in Pi- Razstava „900 let Kranja" na Gorenjskem sejmu med Mestni muzej, Muzej NOB, nju v Kranju, o Kranju >" Osrednja knjižnica in Prešerno- NOB (dokumenti o prvi kraflJs vo gledališče so na letošnjem X. četi v letu 1941 itd.). napredek vseh krožkov na ob- £™*<*£™fl***!?" ^l*™^^^2!S JZ^Ž2tt-Z2 pri- ke 'občine Nad I1giieva) Cegnar in Fajon), aka- pripravili razstavo ob 900-letnici stavo ob 900-Ietnici Kranja P Aai n demska slikarja Batista in Rav- Kranja, ki vzbuja med obisko- pravila dela pisateljev, PeS . mocju jesenist 1000 razstavljenih del, ki zastopajo vsa področja LT, pa so zgovoren dokaz, kolikšno zanimanje imajo pionirji za sodobnost — tehniko — in kako se tudi šole zavzemajo za čimvečjo dejavnost LT. ZA 60,87 % VIŠJI DOHODEK Kropa V tovarni vijakov Plamen je bilo v petek, 29. julija, četrto redno zasedanje delavskega sveta. Razpravljali so o zaključnem >rj nikar, glasbenika Engelman in Pribošič ter gledališčnika Kova-čič in Kump. Celoten večer pa je na prijeten način vcdil in povezoval tovariš Bohanec. Podobni večeri, kot je bil sinoćnji, so v istih prostorih pred- ani*1 se valci precej zanimanja. Desno kov, piscev poljudnoznanstv od vhoda v razstavni prostor v izdaj in znanstvenikov, ki so telovadnici med obema šolama rodili, živeli ali delovali v ^-xV iiliov« so najprej upodobitve Kranja, nju, razen tega pa tudi nji Od od najstarejše znane upodobitve slike in krajše življenjepise iz leta 1649 (Merianov Kranj), starejših omenimo zlasti Franr-sn^ (cd moderne do danes) in v sre- danes ni več, n. pr. Mestni trg itd. Tu so razstavljena tudi *■ do zvečer (vsak s pričetkom od z vodnjakom, ki je tudi znan še katera dela in rokopisi naj«"/™ 20. uri) z naslovom »Kranj in iz Valvasorjevih časov. Na ste- sili kranjskih pesnikov (Batis slovenska beseda« (literarno zgo- dovinski prehod skozi stoletja. r LJUDJE IN DOGODKI Podpora Kubi ljudstvo praznovalo obletnico upora proti diktatorskemu bati-stinemu režimu. Ob tej priložnosti Je premier Fidcl Castro na veličastnem zborovanju govoril o ciljih kubanske revolucije, ki ljudstva — proti diktatu zda. Vsi delegati na sestanku so se zavzeli tudi za gospodarsko pomoč Kubi. Latinskoameriške države naj bi zagotovile surovine Pretekli teden — točneje v to- neameriškim državam odkup prejo boj kubanskega — in prak- rek, 26. julija — je kubansko večjih količin sladkorja po viš- tično vsega latinskoameriškega Jih cenah. S tem ukrepom je hotela osamiti Kubo in preprečiti prodor revolucionarnih idej v ostale države Latinske Ameri-Zaradi očitne gospodarske intervencije, se je Kuba pritožila kubanskim rafinerijam, ki so naj bo z vzpostavljanjem novih na Varnostni svet OZN, ki je o spričo ukrepov ameriških petro-odnosov med ljudmi zgled dru- zadevi razpravljal že sredi juli- lejskih družb zašle v težaven pogini narodom Latinske Amerike, ja, je pa razpravo odložil dotlej, loža j. V tej svoji težnji mora Kuba dokler ne bo znano stališče Or- Sestanek v Montevideu jo zno-prav v zadnjem času bojevati ganizacije ameriških držav o le- va potrdil, kako veliko priljub-nov boj, tokrat proti gospodar- mu problemu. Še preden pa se Ijcnost in ugled uživa kubanska ski intervenciji ZDA, ki ne žele, je sestal svet Organizacije a me- revolucija pri naprednih giba-da bi kubanski premier vnesel riških držav (sestanek je bil njih latinskoameriških držav, nove poglede na ntedameriško pretekli petek, 28. julija, v Wa-sodelovanje, upoštevajoč suve- shingtonu) in še preden je ta renost in enakopravnost, in tako sklenii, naj bi se 15. avgusta sc-izpodkopal tradicionalne odnose šli v San Joseju v Kostariki zu-gospodarstva in podrejenosti ta- nanji ministri 21 ameriških (Irko na gospodarskem kot na po- žav, ki naj bi razpravljali pred-litičnem področju v tem delu vsem o odnosih med Kubo in ameriška vlada zoper Kubo se sveta. Da bi preprečili, da bi ZDA in o pritožbi Venezuele obračajo proti Združenim drža-kubanski primer »zastrupil« od- proti diktatorju Trujillu, pred- vam samim. Povsem jasno je. nose v Organizaciji ameriških sedniku Dominikanske republi- da spričo spremenjenih ekonom -držav in da bi odtrgali Kubo od ke, zaradi organiziranja atenta- skih in družbeno-političnih od-ostalih južnoameriških držav, so ta na predsednika Betancourta, nosov v deželah Latinske Ame-se gospodarski in vladni krogi pa je postalo povsem jasno, da rike postaja politika pritiska in v ZDA zatekli k poznanim go- poizkus ZDA, da bi osamile Ku- gospodarskega diktata vse bolj spodarskim ukrepom: velike pe- bo ni uspel. Zastopniki sociali- nevzdržna. Vsaka akcija v len trolejske kompanije so preneha- stičnih strank latinskoameriških smislu rojeva san o mnogo, mno-le dobavljati Kubi surovo nafto, držav, ki so se zbrali v Montevi- go močnejšo reakcijo. O tem so vlada ZDA pa je sklenila občut- deu, so brez pridržka podprli re- se imeli nrillko osebno prepri-no zmanjšati uvoz kubanskega volucionarni režim na Kubi in čati mnogi vodilni ameriški dr-sladkorja. Še več! Hkrati ko je se izrekli proti gospodarski in- žavniki n;i svoji latinskoameri-vlada ZDA objavila sklep o lerveneiji ZDA. Pozvali so svo- škili turnejah. Skrajni čas je, da zmanjšanju uvoza sladkorja s je vlade naj ne prodajajo svoje- spričo teh izkušenj pridejo tudi Kube, je ponudila drugim juž- ga sladkorja ZDA in s tem pod- do določenih zaključkov. DOM NA BRDU ZAPRT Dom na Brdu, ki ga je pred kratkim obnovilo in otvorilo TD i/. Ljubnega, je od petka, 29 julija, spet pazrt. Zaprla ga je tržna inšpekcija ObLO Tržič, ker ni urejen po predpisih Pravilnika o gostinskih obratih, razen tega ni bilo v redu vodeno knjigovodstvo in niso bile po predpisih sklenjene delovne pogodbe. V soboto je zategadelj več turistov zastonj obiskalo to postojanko. Kaže, da je Turistično društvo v Ljubnem nekoliko prepočasi urejalo vse potrebne stvari v domu, kar pa je spričo materialnih težav, s katerimi se društvo bori, razumljivo. Tržna inšpekcija pa je ukrepala le nekoliko prehitro in preostro in s tem storila kaj slabo uslugo razvoju tujskega prometa in izletništva v tem lepem gorenjskem predelu. V.__J ni levo od vhoda so fotografije Pisk, Klančar, Pibernik itd' c današnjega Kranja, ki je s to- kranjski časopisi ter ciklostir**" varnami in novimi stanovanj- izdaje dijaških in šolskih I'8 skimi naselji upodobitev Kra- Zanimiva sta na razstavi tu nja in posameznih objektov. Od arheološki in etnografski del-fotografij so zanimive potem še slike Kranjskega rokopisa »Mora lij« iz 15. stoletja, fotografije o predvojnem stavkovnem giba- r KONCERT POD MEŽKLJO Jesenice, 31. julija. Sinoči je bil v okviru praznovanja občinskega praznika na hokejskem igrišču pod Možaki jo koncert opernih melodij, ki ga je izvajal simfonični orkester RTV Ljubljana s solisti ljubljanske Opere. Koncert je poslušale- nad 2000 Jeseničanov, ki jih je uvodoma pozdravil ObLO Jesenice Franc Treven in jim tudičestilal ob prazniku. Koncert — orkester je dirigiral Uroš Prevcršek — je bil višek vseh kulturnih prireditev v letošnji sezoni na Jesenicah. So-':sti Vilma Bukovčeva, Božena Glavanova, Miro Brajnik in Zdravo Kovač pu so bili deležni navdušenega priznanja poslušalcev. Hkrati je prav to potrdilo, kako velikega pomena je bil popoln uspeh kubanske revolucije za napredna gibanja v Latinski Ameriki. Ukrepi, ki jih je podvzela Neurejeno Želeintiko vo/'iščc na Jesenicah je že vsa povojna |eta velika ovira za promet, ki pa je i/, leta v leto večja. Prav zaradi tega je sedaj v gradnji večji železniški podvoz (.sedanji na 'voz ob hotelu Pošla, ki je bil doslej najve:j:i ovira prometu, bodo podrli), ki bo omogoči! zadostno razširitev železni ;kega vozlišča jesenice v Številka^ O Po zadnjem štetju (t nJ" vembra 1959) je v jeseni**1 komuni 21.271 prebivalcev, med njimi pa je 16.576 volivcev. # Največ je delavcev 16.685. kmetov je 1320, 5213 9* je otrok in prebivalcev z drugimi poklici. # Največ prebivalcev Je*?" olike občine je zaposlenih ^ industriji (6990), v gradben1' št vil (1007), najmanj Pa kmetijstvu in kmeaijskih lA đrugah (71). 0 Narodni dohodek se lani v primerjavi z letom povečal za 11,6 %, letoa Pa bo v primerjavi z lanskim toni povečal za novih 9%< •i v % Letos je predvideni«1 • občini za 3,604.000.000 di»a~ jev gospodarskih in nego*0** dii-skih investicij, kar pO«*" ni 42.6 " u več kot lani. 9 Na področju komun«' Jjjj lani 30.886 upravičencev K-}i ristilo 311.991 »mbulafl*°"_ pregledov, za kar je bil<> " trošenih 53,853.136 dinarjev« # V letih 1958-1959 Je b'' kih sta- je 1958 se h- /grajenih .'ISO družins novanj in 58 garsonier % V vseh družbeno P°* .j, tlih organizacijah in drUS je v občini registriranj 58.580 ljudi, kar pomeni- ^ |e vsak prebivalec od s*'"'1 ga leta dalje (kot P^J' vkljuie.i v dve organi/a<"iJ ' , © Leta 1955 je v želez* koristilo 117«) delavcev • •' /;l lijena dinarjev regres* letni dopust, 1956. leta ,7 lijona (1681 delavcev). I '.g 5,5 milijona (1812). H'ta JLj 9,5 milijona (2321). ;v>, 10 milijonov (2174 di^V /,. leto , pa je za letne dol"-'*"' namenjenih 11,400.000 i«il,;ir J > i ' GORENJSKE ponedeljek, L avgusta 1960 MLADA RAST Naši pionirji letujejo Prvikrat na morju Letos sem bil prvič v življemu na morju. Velika neskonč-n« ravnina, obsijana od sonca, m* je kar prevzela. Kamor sem »e obrnil, samo morje, ki je Mojim očem izginjalo daleč nekje na obzorju. Takoj, ko sem stopil iz avtobusa, sem stekel Qa obalo in z dlanjo zajel vodo ter jo popil. Ze prvi požirek sem izpljunil, ker je bila voda kko slana. Nekdo poleg mene 8e je zasmejal in se obrnil k sosedu ter dejal: »Spet en neje-Verni Tomaž ki ne verjame, da Je morska voda slana.« 2 bratom sva stanovala pod Kranjski taborniki taborijo ob morju v Perojskem gozifdču Med visokimi bori Perojskega gozdička, nasproti otoka Brio-|fc so platnene strehe. Pod Bjimi na lesenih letvastih posteljah počivajo mladi tabornici Odreda stražnih ognjev. Zjutraj, ko sonce posije skozi VeJevje bo rov, dežurni tabora * žvižganjem na piščalko pre-bu
  • , je kljub svoji dobri obleki i/.rlcdal sumljivo. Mogo-akrivil izgled njegovega obraza, ali pa njegova oprezna "•"■i no^nca drevoreda, ki ga je zakrivala že pred tako tl«v re<*kim« mimoidočimi. Tam, kjer se jc drevored stikal z liti U--O0, je bil parkirni prostor za taksije. Tedaj ni b'.'n (u sPni In prav v trenutku, ko se je mladi mož priklatil do foi.ii- i ""bltanll ,z aparata signal. Nekdo iz soseščine je tele- I»> taksi. ratu. Mladenič se je zdrznil '>« obstal. Nato se je napoti! proti apa- ene' '-gnal jc donel skozi noč /. vreScajofio vztrajnostjo, a niti in.i * 1 ,ks'ia ni bilo na s pregled. Nekdo je jezno zaprl okno svoje v bližnjem vrtu Je bevskal pes . . . Tu je nekdo klical, vpil. prosil, mo!e-...vniku. na železniško postajo. Morda se j?1**« na obisku in zamudil zadnji tramvaj... ?*tan " <1-n °*-*ovo,r-' na kuc» čeprav mu ni namenjen? Kot uz/.'inJ"Ii se je hitro ozrl. Cesta je bila še vedno prazna in zamena i'i . . . . . ........ "Paini,.,. doVi^(>nav»dno J« bilo to. t>Ux ^na. St(.|u.i je k aparatu in se oglasil: »Parkirni prostor.« >.vUVUi Glas mlade žene, dekleta. dr$i ^''inbrusko ulico, da. Kam naj grem? Na Rudolfov grič— j'-idem. V minuti bom tam.« «e n ' •"' kol prerojen. Z dolgimi koraki Je hitel po drevoredu, fc-tettiM ^° °/rl in na'° *topll k avtu, ki je stal tam. Iz torbe je uček in že lede! za krmilom. Odpeljal je. Smehljal »lii,. i(> hi-ro in okretno vodi! avto skozi ozke predmestne U. jI '"kaj - Btefolbruška ulica in lam vila /. osvetljeno številko i*si, '.' 'tl' Je bil drevored. V senci velikega drevesa je zaustavil, Vrata ' U> <:ik;l1 Mlada dama je hitro prišla i/ hise, odprla vrtna * p^ji *f zaustavila i:i pomahala starima človekoma, ki sta jo ^(Ml,"n spremljala i balkona. a«, je dek'.etu zaklicala žena. torljj,.^ '''klc Je bilo lepo oblečeno, Z rame ji je visela elegantna Drsta„ ' Uil «*PestJo ji Je žvenkeiala /apeslniea, na roki dragocen li. Verjetno mati. ''riši Hi °to v zvezni ligi. V reprezentanci Beograda bomo videli igrati 5 državnih reprezentantov, med njimi tudi Raguša, ki je bil v letošnjem prvenstvu najboljši strelec zvezne lige. L. S. 50 m prosto: Bogataj 35,6, Vrtov-šek 36,7, 50 m prsno: Scnica 44,5, Debeljak 49,3. Nato so bile na sporedu še medobratne tekme Železarne Jesenice. JESENIČANI OSVOJILI POKAL Jesenice, 31. julija. Včeraj popoldne je bil na igrišču pod Mežakljo odbojkarski turnir za pokal jeseniške Železarne. Turnirja so se udeležili OK Jesenice, OK Žirovnica in OK Kanal. Domačini so premagali oba nasprotnika s 3:0 in zasluženo osvojili pokal. Zadnja je bila Žirovnica (iz nerazumljivih razlogov je nastopila le s petimi igralci), ki je tudi s Kanalom izgubila s 0:3. TRIGLAV:OLlMP 12:12 Kranj, 31.julija - Na plesišču Gorenjskega sejma sta se danes dopoldne pred približno 400 gledalci srečali v prijateljskem judo dvoboju ekipi Triglava in Olimpa iz Celja. Domači so preizkusili nekatere mlajše tekmovalce, ki so se kar dobro borili. Po prikazanih bor-bah je rezultat realen. Sodil je Borut Gale iz Ljubljane. T. Frantar pred državnim prva Detičkom iz Kranjske gore. rww hodni pokal za najboljšo ekiP0 je ponovno osvojil Triglav Pre ASKO iz Beljaka. Rezultati: člani: Jamnik (T) 1:04,0, Ra£°" vič (T) 1:09,8, Wagenhofer A^. 1:13,3, Blažič (T) 1:15,3; člani«*-Zupančič (T) 1:14,4, Jamnik (** 1:32,6, Ankele (T) 2:25,0; dinci: Frantar (J) 1:12,1, Deti°e)* (K. g.) 1:18,0, Dovžan (Tržw 1:20,5, Dokša (Branik) 1:21,6, Bc£ nik (T) 1:22,4. x. Jan«11* OSLARIJ ENE KRANJCAN&* ZADNJE Celje, 30. julija. Danes je bilo na stadionu B -vardc dr risa Kidriča atletsko tekmov* drugega kola B programa žavnega prvenstva za žcnske-Poleg dveh domačih vrst so *> stopile tudi atletinje Triglava.^ Kranja. Kranj čanke so nastop1 oslabljene brez nekaterih °*E boljših, zato so zbrale le 6 točk in se uvrstile na zadW mesto le 24 točk za drugo vrs Kladivarja. Rezultati: j 100 m: Kramarič (K) 13,1, PrJ* . (T) 18,8, Speglič (K) 14.1 8°0V,j Tovornik (K) 2:23,6, Mars } 2:34,3, Jev.šnik (T) 2:35,1; 9,57 m, Vrhunc (T) ».Hi m; 4 100 m: Kladivar I 54,0, Kla II 55,3, Triglav 55,8; ekipno: divar I 7267, Kladivar W ™ Triglav 6665 točk. M. 7«r** bprbtn OSTN A VOŽNJA SOFERJIV Kranj, 31. julija Preko 100 članov AMD iz Kranja, Šenčurja in Jesenic so je danes udeležilo zvezdaste vožnjo s ciljem v Kranju, ki sta j<> skupno pripravila šončursko in kranjsko avto-moto društvo. Do-jK>klne je bila nato na Titovem tr^u spretn prisil na svoj račun, saj so bile vožnje /.inimivc in razburljive. Posebno mladi vn/.a -i so ,e enkrat razveselili ljubitelje specduava, saj so se prav v vseh vožnjah nepeftto postavili p<» rotoo ratl- n i ran i m vozačem. Proga je bila tokrat zelo dobro pripra\ I jena in tako do časa, ko to poročamo ni v>iu bilo nobene nesreče. Tcknio ^ »"» mri»<-m- nrsn-i i-. ■ - flU se je začelo zelo pozno, t* ^|| do zaključka lista nisin« ', p# dobiti vseh rezultatov. SOO«J rezultatih in po me lih. ki ^njc -----........... ■, voz-"'' tavoriti dosegli do 0»nV (Jr, pa lahko sklepamo, d* z.ivni prvak /a leto 19(»0 pr Drago, ker je Visočnik ž.c v vih dveh startih izgubil dve . ki in si tako preoej "'^„n- izijlede /a prvo mesto. (jr ■ka dirka, ki bo rtdnj*^^ žavno prvenstvo, pa bo < no v.se razjasnila.