$t- |.                                                    V Gorici, v soboto Ane 3. januarja  1903.                                 Tečaj XXXIII.
Vse leto po! leta -
Izhaja trikrat na teden ˇ **»tlk tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutranje Is-daste opoldne. reJerao Izdunje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami *er -s ,Kažij»ot»ms oh no\em let n vred po pošti pre :,„.»„,.   •¦!; v   Gorici   na "lom pošiljana:
....      13 K 21) h ali gld. «8<i
\......« .  60 „    ,     .    3-3»
četrt leta.......   8 ,  *> .   „     ,    17«
r<iS»'«iCne 5t*»vilfco stanejo 1'l .vin Od 23 jul»j» J90-- d^ preklica izhaja  ob- sredah  «; in soliolah ob 11   uri dopaludne.
Sarufinino sprejema npravnišivo v Gosposki ahoi ;tv. \ 1 v Gorici v .Goriški TIskarni* A. GaHrSSek «»•* ian cd 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa o-3. do 12. are. Na ¦»roJIIa br?? dO|»«elHit«* n»r*eu»n*-«* re nalrsaio                                              .  „ _.
Oglasi 1» 9oatumie« »- racuaijo p« peot-vrstaa, če tiskano 1-krat 8 U., s-faat 7 kr., 3-toat 6 kr.,VB||a,_ vrsta. Vcttiat po pogodbi.  -  VeJSJ« «rke jx> prostora. - Reklame ia spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta  — Za oblika in vsebino oplasov odklanjamo vsako cdgo-
CreduiStro
se nahaja v Gosposki ulici Bi 7 v Gorioi v I. nadrtr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iti prazniki!* oč 9. do 12. dop. Upravni«Ivo se nahaja v Gosposki ulici JU It.
Naročnin« in oglato je pTneatl loco tiorfea. Dopisi uaj se pofiiljiijo le uredništvu.
( katere ne le
-»Vse-za-omikorBVobodo-in-napredek-l*—D>v K' Lavrič
....„ . Xaro5nina, reklamacije in druge i 'padajo v delokrog uredništva, naj i KDrarnlStvu.
„PRIMOBEC"
izhaja neodvisno od «So8e»   vw»   petek in stane vse 'eto 3 K 20 h ali gld. »-SO.
«8oča» in .Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici su Jellersitz v Nunski ulici;.— v Trstu v tobakarni LavrenSid na -trgu della Caserma in P i p an v ulici Ponte della Fabbra. —
Odgovorni urade, in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Govor deželnega poslanca
dr. Henrika Turna
k proračunu za leto 1903. * •»•'ji 39. decembra 1902.
Nočem te v;s' k z .orne dolgočasiti s podrobno a!i preobširno kritiko proračun*, ker vem, da jej je čas tako dragocen in ima danes celo nad 30 prošenj rešiti. Dovoljujem si torej le nekoliko kratkih opazk, da utemeljim svoje glasovanj«? proti proračunu.
Ako pror-čun pregledamo, najdemo po-troškov, ki so neobhodno potrebni, n. pr. 11 bolnišnico itd., poleg teh nekaj malega takih, ki imajo namen, da bi dvignili produktivitelo naše dižek*. S.cer je tth polroSkov le malo, da bi se jih moralo skr raj z lučjo iskati. Zaraditega najbolj s tem utemeljim svoje glasovanje proti proračunu, ako utemeljujem, da se na to stran skoraj ni niC storilo. Po drugi strani smo zvišali zadnja leta troške za deželno upravo ravno z namenom, da bode ta uprava uplivala na zboljšanje gospodarsk ji razmer. Dovoljen in izdan Irošck na sebi pa ni dovolj, ampak deželna uprava mora v istini vplivati na one faktorje, ki so poklicani, da produktiviteto dežele pospešujejo, in to so prvotni organizmi dežele, v prvi vrsti naše občine. Jaz mislim, da predstavljajo pravo n«š6 revščino naše občine s svojo zanemarjeno upravo. Veste, da so naše občine tako obložene, da si ne sinemo skoraj upati zajemati novih virov za deželo. Po mojem računu znaš i davčno breme občin v deželi cVca 117%, nekatere imajo pa tudi 300& doklau. Tukaj mora deželna uprava seveda v prvi vrsti intenzivneje vplivati n.i to, da se doklade znižjjo in pravilno nalagajo; t'ga pa ne moremo reči, da se dela. Občinska gospodarstva ostajajo v istem stanu, kakor so od davna bila, le da se breme veča od leta do leta. —
Tako smo tudi ustanovili mesto deželnega inženirja, ki je morebiti imei najvažnejšo nalogo, da orgin»zira pred vsem največji izredni trešek, katerega ima dežela, to so subsidije za c ste, vodnjake, uravnavo voda itd. Toda do danes tega   vpliva mi vi-
dimo. G sle, vodnj-ko, regulacije voda itd. bi moril imeti deželni inženU" v podrobnem p-egleriu, in vse predloge v tem prod me tu, k.lere imamo v rednih sejah deželnega zbora r *iti, bi moral vsaj vedeti. Rezultat, s kateri n je trebi zalagati deželni proračun, pa kaže, da dajemo snbsidije, ki so bolj miloščinam pidobne, in nimajo nikake podlage. Mi dajemo, pa ne vemo, za kaj in kani dajemo tako, da vsako leto dajemo Ka fondo perduto". Preglejte dovoljene podpore ter vprašajte se, če je vidnega rezultata za ogromne svote, katere smo takorekoč zavrgli. Dali smo z dobrin namenom, ali rezultata ni, ker ivmimo orguia, ki bi nadz' rovd nujnost in opravičenost izdatkov. Imamo torej deželnega inženirja, ali ni še pokazal svojega delovanja. Njega vpliv ni viden nikjer. Ves večji trošek za deželno upravo se torej letos ni izpod-nesel. Kako pa deželna uprava ni vplivala na pravilno gospodarstvo po občinah, tako nimamo nikogar, ki bi nam šel na roko pri razdeljevanju podpor. Kar pa je glavno, je to, da je sistem zgrešen. Moramo torej prod vsem su!)3idiranja v tej obliki odpraviti s tem, da kapiluliziranio izkazane potrebščine ter vplačamo kapital z anuitetami. Ne smemo dajati „a fondo perduto", ampak moramo napraviti obratno glavnico za napravo cest, vodnjakov, regulacijo rek in hudournikov itd. Le na tej podlagi pridemo do zboljšanja deželnih financ, poleg tega, da uplivamo na zmanjšanje potrebščine po občinah in izbolj-šiOjC občinske uprave in gospodarstva.
Je prav, da je g. referent taknil, da moramo letos pokriti 30000 K dolga konto-korenta. Ta trošek najbolj pojasnjuje sistem, ki je veljal in še velja v deželi. Lansko leto se je zato, da se ni višalo doklad na zemljišče, zajel dolg iz kontokorenla, da se je plačal primankljaj in ni imel deželni zbor poguma, da bi povišal zemljščno doklado za 2 ali 3$., kakor \- deželno knjigovodstvo predlaga'o, fer.vno vsak gospodar dobro ve, da mora pLčevati letne potrebe, in ne sme dolgo zajemat«, da pl.~ču,'e vsakdanje potrebščine. Ta pogrešek se je večkrat napravil in posebno oč ten je bil lansko 1 t->. Zaradilega morajo naše dež« lue finance priti v polož.ij, da   bodo   nevzdržbive.    Gosjjol   rrforent je
povd«rjal, da imamo mnogo nujnih potreb posebno r^di elementarnih škod. Res je to, da je naša dežela mnogo prizadeta, ali zsto mora niša d želna uprava stremiti za tem, da dobi obilnejše državne podpore. Mislim, da je prva dilžiost države, d i pokriva take troške, dovolj je, da dežela pri tem pokaže svoj interes. Naša dežela, ki je tako skrajno revna, vsaj kakor kaže proračun, mora gledati, da minimalno daje v take svrhe in za to dobiva od tam, kjer je pravi naslov. G. referent je tudi povdarjal, da naša in.lustrija leži na tleh, Res je, a mislim, da je temu jedon glavnih povodov ta, da naš deželni zbor ni še pokazal, da jo kaj za industrijo storil. Rul bi videl, kaj bi g. referont odgovoril na vprašanje, kaj se je od I. 1863. za našo industrijo sploh ukrenilo. Ker se ni nič storilo za industrijo in tudi no za našega poljedelca, je vso na tleh, tako da nobeden ne more plačevati višjih davkov. Je gola beseda, ako je g. referont naglašal, da davkoplačevalci no morejo tako visokih davkov plačevati; kajti davek teži le takrat, kedar ni dohodkov. Kdor mnogo služi, tudi lahko visoke davke plačuje. V naši deželi so torej davki pretežki, ker se nič ali premalo zasluži, zalo tudi duvknplucr uloc ne more in nemara davkov plačevati.
Zaraditega moramo od leta do leta or-ganično staviti take postavke v proračun, ki imajo pomen za bodočno-t in dvigajo produktiviteto v deželi. Maramo pustiti ob strani, kar je golo darilo.
Dovolil sem si le kratke opazke, da utemeljim  svoje glasovanje  proti proračunu.
[Realka in univerza.
Pod tem naslovom so prov. "očili v zadnjem času članici v večjih dunajskih listih, da so se tudi širši krogi začeli zanimati za to vprašanje. Ker ima tudi naše mesto realko, ki bo imela v kratkem nalogo, odpošiljati v svet svoje abiturijente, namenili smo so v kratkih potezah očrtati prihodnjo:-1 realk in njih konkurenco z gimnazijami.
Kakor znai.j imajo sedanji avstr. gimnaziji po 8 razredov, med jem ko jih imajo avstr. realke po V. Ali če seštejemo tedenske ure vseh 8 gimn. razredov in jih primerjamo s tedenskimi urami v vseh 7 realičnih razredih, tedaj vidimo, da imajo realke s 7 razredi več učnih ur kakor gimnazije z 8. Da ima torej realka le 7 razredov, ni vzroka iskati v tem, da je snov, ki jo ima predelati realec, manjša od one v gimnaziji, ampak vzrok je uredba, po kateri mora realee v jednem letu več snovi absorbirati kakor pa gimnazijec.
Kvalitativno je izobrazba gimnazijca bolj jezikovna, med tem ko je realec v naravoslovnih in matematiških predmetih bolj podkovan kakor gimiazijec. Na podlagi te izobrazbe so realcu za matematiko in naravoslovje kakor tudi za moderne jezike in zemljepis vrata univerz že davno odprta. Niso pa mu odprta vrata juridične in medicinske fakultete, ker realec nima znanja latinskega jezika. Vprašanje torej, kako se pripomore absolviranim realcem do istih pravic, kakor jih imajo absolvirani gimnazijci, to vprašanje je začelo zanimati dunajske kroge.
Na shodu, ki ga je novembra meseca sklicalo društvo »Realka«, se je to vprašanje razmotrivalo. Svetovalo se je, naj absolvirani realci, ki hočejo vstopiti na medicinsko ali juridično fakulteto, delajo izpit iz latinščine, in za to naj se vpeljejo na univerzi pripravljalni kurzi. Kakor mora delati absolviran gimnazijec, ki hoče vstopiti kot reden slušatelj na tehnično visoko šolo, izpit iz projektivne geometrije, tako naj dela absolviran realec izpit iz latinščine. Udeležniki shoda »Realke« pa so bili vsi jedini v tem, da se predlaga uvedba 8. razreda realčnega, ter se ure, ki se jih s tem pridobi, porabi za latinščino. Ure naj se razdele po vseh višjih razredih. S tem, da bo realec tudi v latinščini podkovan, se mu odpr6 vrata vseh visokih Šol.
9 ^         9 9
JkJ^.1. JlLjGI lik© Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljaki si>isaltII. Sieiikieniez.  - Posl Podravski.
«DaljtO
V.
Zdravnik Višonjek je zavezal Zbiškove rane ter se prepričal, cla ima zlomljeno le jedno rebro, toda prvi dan še ni mogel biti porok za to, da mladi vitez zares ozdravi, ker ni bilo znano, če se mar v ranjencu ni zaobrnilo srce, ali če se v njem niso pretrgala čreva. Tudi gospod de Lorche je proti večeru oslabel tako, da se je moral vleči, in drugega dne ni mogel ganiti niti rok niti nog brez velikih bolečin v vseh kosteh. Kneginja in Danuša sta s pomočjo drugih dvornic oskrbovali bolnika ter kuhali za nju po predpisu zdravnikovem razna mazila in zdravila. Zbišek je bil težko ranjen ter je sedaj pa sedaj pljuval kri, kar je zdravnika Višonjka zelo vznemirjalo.
Bil je pa pri polni zavesti in drugega dne, dasi je bil §e zelo slab, ko je poizvedel od Danuše, komu se ima zahvaliti za življenje, je dal poklicati k sebi Hlavo, da bi ga zahvalil in ga za to nagradil. Pri tem se je moral nehote spomniti, da mu ga je bila poslala Jagjenka, in ako bi ne bilo njenega dobrotljivega srca, da bi bil gotovo poginil.
Pri spominu na to mu je bilo jako hudo, kajti čutil je, da tej  plemeniti deklici tega nikdar ne bo
mogel povrniti, marveč da jej bo namesto tega nepre-l stano povod tuge in žalosti. Večkrat je sicer rekel sam sebi: »Saj se ne morem razkosati na dve plati!« vendar pa mu je na dnu duše ostalo nekako očitanje vesti, in Čeh Hlava je še bolj razburil ta njegov duševni nemir.
»Prisegel sem svoji gospodinji na svojo plemsko čast.c je dejal, »da vas hočem čuvati, to torej tudi storim brez vsake nagrade. Vi, gospod, morate njo ne pa mene zahvaliti za svojo rešitev.«
Zbišek mu ni odgovoril, marveč je le težko dihal, še je nekaj časa molčal, potem pa je dejal:
»Ako mi zapoveste, da naj grem v Bogdanec, pa odidem. Nemara bi radi videli starega gospoda, kajti sam Bog v<5, kako še bode z vami.«
»Kaj pravi zdravnik Višonjek?« ga vpraša Zbišek.
»Zdravnik je dejal, da se to pokaže o mlaju, do tega Časa pa imamo še štiri dni.«
»Torej bi bilo nepotrebno iti v Bogdanec, ker jaz bodisi poprej umrem nego stric pride, ali pa ozdravim.«
»Torej pa pošljite vsaj pismo v Bogdanec. San-derus vam vse čisto napiše. Tako vsaj poizvedo za to in dad6 za kako sveto mašo.«
»Daj mi sedaj mir, ker sem slab. Ako umrem, vrne? se v Zgorelice in poveš, kaj se je bilo pripetilo, potem pa naj dado za maše. Mene pa pokopljejo tukaj ali v Tehanovem.«
»Gotovo da v Tehanovem ali v Prasnišu. Tu v gozdu pokopavajo le Kurpijco, nad katerimi potem tulijo volkovi. Čul sem pa tudi od služabnikov, da se
knez čez dva dni vrne z vsem dvorom v Tehanov in potem odrine dalje v Varšavo.«
»Tukaj me vendar ne puste« odvrne Zbišek.
In res se tudi ni motil, kajti kneginja je še tega dne poprosila kneza, da bi smeia ostati z Danušo, z dvornicami in z zdravnikom Višonjkom v lovskem gradiču, kajti ta zdravnik nikakor ni hotel dopustiti, da bi Zbiška že sedaj prepeljali v Prasniš. Gospodu de Lorche se je čez dva dni že dokaj zboljšalo, da je že zapustil posteljo; ko je pa izvedel, da gospe ostanejo, je ostal tudi on, hote jih spremiti ob času vrnitve ter jih braniti pred vsako nezgodo, ako bi jih na poti slučajno napadli »Saraceni.« Odkod bi se imeli vzeti oni Saraceni, s tem vprašanjem se hrabri Lotrinčan ni vkvarjal. Na daljnem zahodu so sicer tako imenovali Litvine, toda od teh ni mogla pretiti nobena nevarnost Hiejstulovi hčerki, rojstni sestri Vitoldovi in strlnji mogočnega krakovskega kralja Jagiela.
Toda gospod de Lorche je precej dolgo bival med Križarji ter je navzlic vsemu, kar je čul v Mazoviji o pokrščonju Litve in o dveh kronah na glavi jednega vladarja, bil vsekako prepričan, da se od Litvinov ne more pričakovati nič dobrega. Tako so mu govorili Križarji, on pa še tudi ni izgubil vere v njihove besede.
Med tem se je pripetilo nekaj, kar |e padlo nalik senci med križarsko goste in kneza Januša. Dan pred knezovim odhodom sta dospela brata Gotfried in Rot-gier, ki sta bila ostala v Tehanovem, in z njima je dospel neki gospod de Fourei, kot prinašaieo kaj neugodne novice za Križarje. Zgodilo se je, da zamejni gostje,
Na shodu, ki ga je 11. decembra 1902. sklicalo dunajsko socijalno društvo za vedo in omiko, in ki se ga je udeležilo veliko vseučiliščnih profesorjev in pa profesorjev tehnične visoke šole, in med zadnjimi rektor tehnike sam, so bili vsi udeležniki j edini v tem, da se na kakoršenkoli način pripomore realcu do istih pravic kakor jih ima gimnazijec. Tudi na tem shodu se je predlagalo, da se uvede na realkah latinščina, in sicer tako, da se razširijo realke na 8 razredov, in se s tem pridobijo ure.
Vprašanje za jednakopravnost realk z gimnazijami pozdravljajo s simpatijami tudi oni krogi, ki imajo pri tem precej odločilne besede. In tako je upati, da bo v najkrajšem času realka ona reformirana šola, ki bo nudila svojim abiturijentora ne le onih pravic, ki so mu a priori kot realcu pridržane, ampak tudi onih pravic, ki jih uživajo gimnazijski absolventi. Abiturijonti teh reformiranih realk pa bodo znali tudi toliko latinski, kakor oni gimnazijci brez mature, ki jim je zadnje zavetišče »le-menat«.             __________             »Jedn.«
Dopisi.
I* Srednjega. — Ako bi kdo prišel na Srednje, bi se začudil, kako neki pristaši »klerikalne bande* žalostno postopajo po vasi, kakor bi bili — Bog ve kaj zgubi!!. Kaj si mislite neki, zakaj so tako poparjeni, ker nekdaj so bili tako živahni? Iz začasa P. in nekega njegovega podrepnika, je bilo za nase postopače vsekaj drugo življenje. Pojedali in popivali so na račun zgoraj omenjenih, kar se je dalo, — in ako bi se jim bil takrat predočil kateri napredni človek, zmerjan bi bil z raznimi grdimi imeni. Toda, časi se spreminjajo, — in spremenilo se je — hvala Bogu — tudi življenje naših postopaCev.
Klerikalni podrepnik je odšel, in odšla jim je tudi molzna krava. Zato pa je začela nekatere teh neusmiljeno jeziti. »Cajna-vuku" začelo se je grlo sušiti in ta suša ga je tako razburila, da je tulil celo doli v Gorico neko nesramno laž o naši c. kr. finančni straži misleč: Da bi le enega izmed prvih dveh nazaj dobili, drugače bode po nas klerikalcih. — »Cajna-vuka* mislili se bodete mogoče podobo živali, kaj ne? Toda je podoba človeka; le obnašanja in omike je prvega mišljenja. —
O ti ubogi klerikalni zaslepljenec, kaj te nič vest ne peče, tako grdo lagati!? Ali si res toliko zaslepljen, da si tega mišljenja* da na klerikalni podlagi se sme lagati in poštenim ljudem čast odvzemati??
Nam se tvoja laž studi, ker pri nas naprednjakih je toliko poštenosti, da ne bo-demo pustili, blatiti ljudi, ki jih vidimo v resnici v natančnem spolnovanju svoje dolžnosti _ naj si bode vreme slabo ali dobro.
Primi se ti, lažnjivec, za nos, in vleči se celo do tal in kliči prav iz srca; mea culpa, da ti Bog ono grdo laž odpusti.
Več Srednčanov.
Iz Srbjje, 14. — 27. XII1902.— „Bog je visoko 1" a »Car daleko!* ponavljaše nam cesto i cesto puta, pri tom slatko smešeči se, iz stare otrcane »Švabske«. Hvala Bogu, kad jednom dodje vreme, da Bog, kome neka bude, uzgred rečeno, večita slava; istina, ostade, visoko gore nad oblacima, ali nam se Car primače Mizo, i posla nam po ovoj jakoj zimi prvoga ministra grofa Lams-dorfa u goste.
Naš veliki gost stiže iz Petrograda 11. — 24. ov. ne. u 10*/» sahata u veče u srbsku prestcnicu, u Beograd. Doček od strane gradjanstva bio je za veliku i bratsku Ru-siju odogromnog^ stanovništva beogradskoga viden znak srčanih osečaja. Prestonica, okičena trobojkama, plivala je u čarobnom osvetljenju. Pri dolazku pozdravljen je veliki gost naročitom deputacijom; a predsednik opštine beogradske podneo je visokorae gostu na narocito spremljenom srebrnom okrožniku .soli i hleba*. Na okrožniku stajaše urezano: »Njegovoj Svetlosti grofu Vladimira Nikola-jevicu Lamsdorfu* opština beogradska. — Grof Lamsdorf otputovao je jučer u 10. sah. ncču u Niš kralju Aleksandru. Na čelom putu, u Nišu dočekan i ispračivan z svima počastima i što sjajnije. U Nišu je davata-gala godba u počast miloga gosta. Svi strani poslanici, konzuli, delegati, i veliki broj srbskih veliko-dosto.jnika pozval je u Niš. Sutra po-lazi u Sofiju, gdi se vanredan doček spreraa.
Do ovoga trenutka niko nije posvečen u značaj i donašaj misije grofa Lamsdorfa. Ali tek možemo reči »Nije više Car daleko", i to na veliku nevolju kudravih glava i klinastih nosova lamo gore na Dunavu. Situacija počinje, da se čisti, magla po bregovima Vavdara diže se; Ijut severac briše po tužnom »Kosovu*; rafinirane propagan-diste rimskih prelata beže izpod snežnog ,Sara*, i gle 1 za čas prestade podmuklo ro-venje švabskih podlih intriga u staroj Srbiji; Da! Bog reče: »da postane svetlost", i svetlost postade, i tada Bog odvoji svetlost od lame, i postade dan".
Zeleči i milom  bratskom  slovenskom rodu, da i njemu  skoro sine »•*• -„ slo-ode,  čestitam pionerima   mr .čuka  srečnu 1903. novu godinu.
__________     Jugosloven.
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V Trstu je umrl g. Franjo Žitko, veleposestnik in marljiv sodelavec na narodnem in gospodarskem polju tržaških Slovencev. Bodi mu blag spomini
Silvestrovo. — „Pevsko in glasbeno društvo" je naznanilo v ,Soči", da priredi .Silvestrovo" v prostorih hotela »pri zlatem Jelenu" edino za  člane in vabljene
goste. V resnici pa ni razposlalo nikakih vabil, to pa z ozirom na lanski naval, ko se ni bilo mogoče zganiti z mesta, tako je bilo vse nabito okrog miz in med njimi. — Vsled te previdnosti odborove ni bilo lanske gnječe, toda zasedeni so bili do zadnjega vsi prostori, ki so bili pripravljeni in gosto odmerjeni. Zato pa je vladala po vseh prostorih najpresrčnejša zabava.
Na sporedu je bilo 11 točk, no dodajate so še druge, da je končalo srečkanje na SO dobitkov še-le ob 1. popolnoči. — Salonski orhester je nastopil ta večer naravnost zmagovito in je žel splošno občudovanje. Prav posebno so ugajale Parmove »Slovanske cvetke", ki je prav obsežen potpouri. In iznenadil nas je s Parmovo romanco »Črne oči", v kateri ima ves čas flavta naravnost_diven-solo_ Občinstvo je viharno odlikovalo zares »zbornega solista.
Petje je bilo prav dobro. Vodil ga je g. Sirca v odsotnosti gosp. Michla, ki je odšel v domovino na dopust. Velika mešana zbora »Po zimi iz šole* in »Kitice slov. nar. pesnij* sta zbudila živahno zahvalo občinstva. Petje je bilo res prav dobro. Možka zbora »Utopljenka* in Nedvedova »Pod oknom" s tenor-solom, enako čveterospev »Tičica gozdna* so morali ponoviti. Ženski zbor s spremljevanjem »Gondolirjeva pesem" je bil krasen kos tega sporeda. G.čna Ce-jeva pa je nastopila prvič s samospevom »Zlata doba" (Nedved); na klavirju jo je spremljal g. Kome!, G.čna ima obsežen in dovolj močan sopran, da smemo z gotovostjo pričakovati od nje najlepših' vspehov, ako še večkrat nastopi. S prvim nastopom more bili popolnoma zadovoljna. Svojo nalogo je dobro dovršila.
Opolnoči je imel dr, R. Grunt ar pozdravni nagovor. V krepkih potezah je očrtal zgodovino in delovanje društva, voščil mu v novem letu še lepših vspehov ter zaklical vsem navzočim: Srečno in veselo novo leto 1903.! — Po običajnem pozdravljanju znancev in prijateljev vse vprek je pričelo srečkanje, ki je bilo nenavadno živahno, pa tudi obsežno, in zbujalo je mnogo pnjotae zabave. — Da je mladina zaključila zabavo — po svoje in se vrtela po dvorani še par ur, je umevno samo po sebi.
Tako je torej minulo tudi letošnje »Silvestrovo" prav živahno in nadepclno za goriške Slovence! Naprej po poti napredka!
Resolucija na učiteljskem zborovanju se je doslovno tako glasilo: »Zaupni shod učiteljstva ljudskih in meščanskih šol v po-kneženi grofovini Goriški in Gradiščanski, ki se je vršil 21. decembra 1902. v gledališčni dvorani v Gorici, katerega se je udeležilo učiteljstvo vse dežele, prosi visoki deželni zbor, naj bi blagovolil brž ko je mogoče sprejeti novi načrt postave, ki ga je sestavil šolski odsek deželnega zbora, s premembam i, ki so se danes kot potrebne navedle in merijo na zboljšanje učiteljskih dohodkov, in odločiti, da stopi omenjena postava v veljavo
s 1. januarjem 1903.; kajti sedanji žalostni položaj zahteva vsled podraženja živil, da se učiteljstvu iz humanitetnega, pedagogičnega in pravnega načela plače uredijo, kakor se je storilo v zadnjem času za vse druge stanove javne uprave*.
Klerikalna podivjanost. — Da kle-rikalizem ljudstvo poživinuje, je stara resnica. Take človeške divjačine ne poznajo nikakega srama, ne ozira, niso sposobne za nežnejša čuvstva.
Da sta A. Gabršček in dr. Turna dobivala ves čas razkola nesramna anonimna pisma najpodlejše vsebine, snu že večkrat povedali. — Tudi za novo leto je došla na naslov A. G. v Gorici pisana a v Gradcu oddana razglednica. Na njej so namalane »gavge", kakoršne so pobožni kavči že davno naredili zanj v svojih lepih sanjah; pod njimi seveda »primeren* napis. Ali vse to še ni zadoščalo. Ves prazen prostor je počečkal s takim berilom: Ti prpkleti kramar, fej hudičev smerkovec, hudičev razkolnik, tvoji dnevi so šteti, enak pozdrav tudi tvojemu pajdašu T,, smrt Tvojemu umazanemu listu,
—  itd.in konec glasi: Zivio Gregorčiči
Pač lepa čast za semeniškega profesorja, da ima tako navdušene častilce. Jih je gotovo vreden 1 — Kam pač vodijo kavči ubogo, zaslepljeno ljudstvo!
Trgovsko-obrtun zadruga je dokončala svoje prvo petletje in s tem peti odsek. Aktivni deleži po 300 kron so naloženi z dnem 31. decembra na hranilne knjižice kot vloge. Gotovo je, da ogromna večina pusti te deleže tudi zanaprej kot vloge in si vzame na šest i odsek novih aktivnih deležev. Vsakdo je videl, na kako lep in lahek način je prišel do denarja, ki mu bo v potrebi izborno služil.
—  Šesti odsek je pričel šele z novim letom, no imel že naprej prenotovanih 515 deležev, kar je dokaz naravnost ogromnega razvoja tega denarnega zavoda. Ako pojde tako naprej, bo šesti  odsek še močnejši nego prvi.
Svinjska pridiga. — V Podgori so imeli v nedeljo pridigo, ki je mrgolela zopet svinjarij, kakoršnih je navajen tamkajšnji kurat Golob. Govoril je o nečistosti; to je predmet, okoli katerega se kaj radi sučejo izvestni pridigarji, vse prekosi v teiii pa podgorski Golob; ta je tič, da mu ga ni para. In take svinjarije, o katerih tu niti govoriti ne moremo, naj bi bile — beseda božja! Kdo to verjame?! Verjamejo pa menda to tiste Marijine »hčere*, katere stojijo pod komando podgorskega popa Goloba. Bržčas jim take lepe reči ščegetajo živce, in ker je na katoliški podlagi vse dovoljeno, se morda s takimi pridigami pripravljajo za ono »čistost*, kakoršno le prepogostoma razumejo po raznih katoliških »deviških" društvih in po farovžih. Škandal, da se dopušča po cerkvah, tako svinjarsko govorjenje, kakoršno je doma v podgorski cerkvi.... Ako pa tak škandal malce ožigosamo, pa pravijo, da pišemo (Dalje v prilogi.)
ki so bili na obisku pri križarskem starosti v Lubo-vem, oni gospod de Pourci, gospod de Bergov in gospod Majneger, oba potomca za Križarje zaslužnih rodbin, ko sta slišala vsakoršnih novic o Jurandu iz Spihova, se niso niti trohice prestrašili, marveč so celo sklenili pozvati slavnega viteza na boj, hote se prepričati, ali je zares tako strašen, kakor ga slikajo. Križarski starašina je temu kajpada nasprotoval, sklicuje se na mir med redom in mazoveškim knezom, končno pa je v nadeji, da se nemara reši groznega soseda, sklenil, zatisniti oči nad to zadevo ter ni dovolil samo v ta bojni pohod, marveč jim še dal svoje oborožene vojake s seboj. Vitezi so poslali poziv Jurandu, kateri je dospel urno pod pogojem, da oni j odpošljejo svoje ljudi nazaj in da se vitezi sami z j njim in z dvema njegovima tovarišema poskusijo na meji med Spihovim in Prusijo. Ker pa oni svojih vojakov niso boteli odposlati, niti odstopiti spihovske zemlje, jih je napadel on, njihove vojake pobil, gospoda Majnegerja s kopjem prebodel in gospoda de Bergova ujel ter vrgel v podzemeljsko spihovsko ječo. De Fourci jedini se je rešil in po tridnevni blodnji po mazoveških lesovih dospel h Križarjem in poizvedel od ogljarjev, da oni prebivajo v Tehanovem. Hotel je pred vsem drugim podati zoper Juranda knezu tožbo, da ga on kaznuje ter mu zapove, da de Bergova izpusti iz ječe.
Ta novica je pokvarila dobre odnošaje med knezom in njegovimi gosti, kajti ne le novo dospela Križarja, marveč tudi Hugo von Danveld in Siegfried de Love so jeli zahtevati od kneza, naj vendar enkrat vstreže zahtevi križarskega reda ter reši mejo razbojnika in ga strogo kaznuje za njegove grehe. Zlasti je še Hugo von Danveld, ki je imel še davne račune z Jurandom, na katere se je z bolestjo in sramoto spominjal, koprnel po osveti.
»Mi se hočemo pritožiti celo pri našem velikem mojstru,« je dejal »in ako ne dosežemo pravice od vaše knežje milosti, pa nam jo odmeri on, pa naj bi se potegnila za razbojnika vsa Mazovija.«
Toda knez, ki je bil sicer kaj mirne nravi, se je razsrdil ter dejal:
»Kakšne pravice neki zahtevate? Ako bi bil vas Jurand prvi napadel, vam vasi požgal, vam črede odvzel in vam ljudi pobil, tedaj bi ga gotovo pozval na sodbo in mu odmeril kazen. Toda vaši so ga sami izzvali. Vaš starosta jim je dal celo oborožene vojake ! s seboj, in kaj je storil Jurand? Sprejel je poziv ter je samo želel, naj oboroženi ljudje odidejo. Kako naj ga kaznujem ali pozovem na sodnijo. Dražili ste groznega moža, katerega se vsi boje, in prostovoljno ste si nakopali nesrečo na svojo glavo — kaj torej še hočete ? Ali naj mu mar zapovem, da se ne bi branil, kadar ga napadete?«
»Križarji ga niso napadli, marveč samo gostje, tujezemski vitezi,« odvrne Hugo.
»Za goste je vaš red odgovoren in vrhu tega so bili ž njim tudi ljudje iz lubovske posadke.«
»Ali je mar imel naš starešina prepustiti mu svoje goste, da jih on pokolje?«
Na to se knez obrne k Siegfriedu in reče:
»Glejte, kako se spreobrača pravica v vaših ustih; ali mar ta vaša zvijača ne žali Boga?«
Siegfried mu odvrne:
»Gospod de Bergov mora biti rešen iz ječe, kajti možje njegovega rodu so bili starašine križarskega reda ter so doprinesli mnogo velikih zaslug svetemu križu.«
»Ali Majnegerjeva smrt mora biti maščevana,« doda Hugo von Danveld.
Ko je knez to slišal, si odgrne lase na obe strani, na to stopi s klopi in pristopi k Nemcem z jeznim
licem; toda še provočasno se spomni, da so oni njegovi gostje, torej se premaga in položivši Siegfriedu roko na ramo, reče:
»Čujte, starešina, vi nosite križ na svojem plašču. Odgovorite mi po svoji vesti pri tem križu, ali je imel Jurand prav ali ne?«
»Gospod de Bergov mora biti rešen iz ječe,« odvrne Siegfried de Love.
»Nastalo je za trenutek molčanje, na kar reče knez:
»Bog mi daj potrpežljivost!«
Siegfried pa nadaljuje z ostrim, rezkim glasom:
»Ta krivica, ki nas je zadela v osebah naših gostov, daje nam . vi povod za pritožbo. Odkar obstoji naš križarski red, nam še ni nikdar ni v Palestini, ni v Sedmograški, niti na Litvi nihče ni storil toliko zlega nego ta razbojnik iz Spihova. Vaša knežja milost! Mi zahtevamo pravico ne le za jedno krivdo, marveč za tisočere, ne za jeden boj, marveč za petdeset bojev, ne za jedno prelito kri, marveč za več let trajajočih takih zlih dejanj, radi katerih bi nebeški ogenj moral požgati ono gnezdo zlobe in okrutnostij. Čegavo vpitje ondi kliče k Bogu za maščevanje? Nase? Cegave solze? Naše! Zam&ti smo se pritoževali, zanutn zahtevali pravične sodbe. Nikdar nam ni bilo vstreženo.«
Knez Januš  je pokimal z  glavo in  odgovoril:
»Hej, nekdaj so bili Križarji pogostoma gostje na Spihovem in Jurand ni bil vaš sovražnik, dokler mu ljubljena žena ni poginila pod vašimi rokami. Kolikokrat ste ga že napadali, hote ga ugonobiti, takisto kakor sedaj radi tega, da i izzval in premagal vaše viteze? Kolikokrat ste naščuvali nadenj razbojnike, kolikokrat streljali po njem iz gozda z loki ? Resnica, da vas je nadlegoval tudi on, ker ga je gnala želja po osveti; toda ali mar vaši vitezi, ki sede na vašem
Priloga „So(!e" it. I. z dne 3. januarja 1903
proti cerkvi, proti pridigam in proti nedolžnim duhovnikom. Pojdite se solit, sleparji s svinjarji vred!
(Prosimo naše somišljenike, da nas o takih rečeh v Podgori, aH drugodi vedno natanko informirajo.)
Osebna vest. — Davčni praktikant Fr. M revije je imenovan davčnim adjunktom
K volitvam* ha Nabrožfnf.—-Zadnjic smo že zavrnili neresnično poročilo, poslano .Edinosti" in .Narodu", da se je napravila kaka koalicija proti narodno - napredni" stranki ter zmagala. — Tu niže priobčujemo dopisič, poslan iz napredne hiše nabjgžinske.^ Dopis slove :
Na brezi na, 29. dec.
wSoča" je zadnjič^govorila ^ obe. volitvah; v prvem delu je govorila resnico, trditve v drugem delu pa zopet ne odgovarjajo povsem resnici. Da bo vse jasno, eto pojasnilo.
Sorodstvo dosedanjega župana se je s posebno vnemo lotilo letošnjih volitev, in sicer v tem smislu, da bi imelo sorodstvo večino v starašinstvu, — V ta namen je to sorodstvo iskalo pomoči tudi pri italijanskih priseljencih in sprejelo med kandidate kar štiri Italijane, dočiro je izpustilo znane naprednjake.
Proti tej nameri županovega sorodstva je nastal odpor, in sicer pred vsem v ostalih vrstah pristašev narodno-napredne stranke. Ta nasprotna stranka je sprejela le enega Laha in sicer v II. razredu (ne Favettija), pa se ta govori dobro slovenski in je Tu že domač. Nova stranka je zmagala v III. in II. razredu popolnoma, in s tem je prišel v sta-rašinstvo oni Lah, ki pa ne bo prav nič vode motil, o tem naj bo ostali slovenski svet prepričan.
V 1. razredu so volilci raznih narod-nostij, kajti klesarska obrt je to prinesla k nam. Volilo se je jako zmešano, in zgodilo se je, da je poleg nekaterih županovih pristašev bil izvoljen tudi Favotti, ki je moral dobiti glasove od obeh stranij. — To je vsa resnica 1
No, tudi Favefi ne bo nič škodoval, ako bi tudi hotel, ker sam proti 17 nič ne opravi. Sicer pa pozna razmere, je vnet za koristi kraja in na škodovanje v nikakem pogledu niti ne sanja. V starašinstvu se ne bo radi njega laški govorilo!! — Sicer treba naglasiti, da so bili doslej vedno tudi kateri Lahi v starašinstvu, a Nabrežina je bila narodna in napredna — in taka ostane.
Čitatelji naj zdaj sodijo, kako se more govoriti o zmagi proti narodno-napredni stranki. Mi vsi smo naprednjaki in protestu-jemo, da se hoče naprednjaštvo identifikovati s sorodstvom dosedanjega župana*.
Tako dopisnik, ki naj oprosti, da smo izpustili vse rezke opazke na naslov sorodstva C. — Ne moremo verjeti, da so vse pšice opravičene in žali nas ta kakor vsak spor med somišljeniki. Rodbina in sorodstvo
G. je bila vedno vseskozi narodna in na- j predna, kar tudi ostane. Da je prišla v tak spor, je vzrok obča slovenska bolezen, ki se pojavlja po vseh občinah, posebno ob volitvah. Kdor je nekoliko časa na krmilu, se gotovo zameri zdaj temu zdaj onemu, ker vsem vstreči ne more, in vsaka zamera je nov žebelj na rakev bodočega poraza. „^.^H^koncu izrekamo željo, da bi bilo vse res taTor^atbr^atrltfje' naš*~te*estitelj. Napredni prvaki naj pazijo kakor na bunčico v očeso na: narodno in napredno Nabrežino!! Vse drugo pa se prijateljski poravnaj in pozabi!
Deželni zbor. XIV. seja 2. 1. 1903. Sinočna seja je trajala cele štiri ure. Rešili se pa od dnevnega reda, ki je obsegal 33 torek; šei prvi dve niste" čeli. Najprej )e odgovarjal vladni zastopnik na interpelacijo posl. Jakončiča glede uravnave bregov reke Idrije ob italijanski meji ter izjavil, da se bode moglo s tem pričeti še le tedaj, ko se končajo obrambena dela. K dnevnemu redu je prvi posl. Lapanja utemeljeval svoj predlog glede poprave državne ceste med Sv. Lucijo in Bačo. Rekel je, da se je vlada, ko je vzela cesto po idrijski dolini v svoje področje, pač tudi lotila popravljati to cesto, ali pričela je svoje delo v Ušniku, je končala pri Sv. Luciji ter potem zopet nadaljevala od Idrije naprej; progo med Sv. Lucijo in Bačo pa je pustila ob strani. Ta cesta se pričetkom precej dviga, potem pa pada proti Bači v precejšni strmini. Ker bo zaradi železniške postaje promet na tej cesti jako velik, je nujna potreba, da se popravi. Predlog posl. Lapanje, da se vis vlada pozivlje v tem smislu, je bil sprejet nujnim potom. — Kot druga točka je bil na dnevnem redu zakon o ureditvi pravnih razmer učiteljskega osobja mestnih in javnih ljudskih šol (poroč. dr. Marani). O tem zakonu se je razvila še precej živahna generalna debata, katere so se udeležili poslanci dr. Gregorčič, dr. Treo, dr. Luzzalto, vladni zastopnik, dalje poslanci dr. Faidutti in dr. Tnma.
Vsi govorniki in poročevalec so nagla-šali nujno potrebo uravnave plač učiteljstva, po drugi strani pa je večina povdarjala, da se mora ozirati tudi na deželne finance. Radi pomanjkanja prostora ne moremo danes prinesti izvajanj posameznih govornikov toli pri feineralni kakor pri podrobni debati. Omenjamo le, da so slovenski napredni poslanci stali na stališču, da se mora vse iz zakona odstraniti, kar bi vladi onemogočilo zakon predložiti v sankcioniranje cesarju, in da so oni predlagali še marsikatere priboljške, pri katerih predlogih pa so bili le deloma podpirani na slov. strani od posl. Klančiča, na ital. pa od dr. Luzzattove frakcije. Posebno živahna debata se je vnela pri predlogu posl. dr. Treo glede deželnega šolskega zaloga, ki bi imel priti v ta zakon kot poseben paragraf. Za to so glasovali slovenski poslanci izvzemši dr. Tumo, ker je bil isti mnenja, da bi se s  tem  zakon  onemogočil.
Najbolj je razočaral učiteljstvo predlog posl. dr. Verzegnassija, podpiran po dr. Gregorčiču, naj se dostavi k paragrafu, ki določa čas, kedaj zakon stopi v veljavo, da ta zakon ne stopi prej v veljavo, dokler vlada ne obljubi prispevek 60.000 K na leto. Ta predlog je izšel od večine poslancev in posl. dr. Turna je že zaklical celemu zakonu ,Re-quiescat in pace"; kajti vladni zastopnik se je temu na vso moč protivll. Bito je-videti, da bodo glasovali proti predlogu dr. Verze-gnassiju le 4 slov. in 3 ital. poslanci. Toda prišlo je drugače. Po govoru dr. Turne, ki je očital z bridkimi besedami zbornični večini, da hoče zakon pokopati, se je izjavi! posl. dr. Faidutti, da bode glasoval tudfr on proti predlogu dr.Verzegnassija, in slednjič jeprav nepričakovano še sam dr, Verzegnassi odtegnil svoj predlog. Tako je bil zakon sprejet v prvem čitanju ob 9l/4. uri zvečer. Tu pa so poslanci po večini zbežali in zbornica je postala nesklepčna.
Prihodnja seja je danes popoldne ob štirih. Dnevni red: Nadaljevanje včerajšnje seje.
Društvo tiskarjev v Gorici priredi 14, februarja veliki p.as v hdtelu »Central". Cisti dobiček je namenjen za podporo sirot in vdov tiskarjev. Med odmorom se bode vršilo srečkanje treh dobitkov. Srečke se bodo prodajale že prihodnji teden.
Papežev ži votopis je predavala g.čna učiteljica Urbančičeva v Podgori »Marijinim hčeram* na veselici, ko so igrale »Lurdsko pastarico*. —• Papežev životopis, to premleto reč, o kateri se je po slovenskih knjigah že mnogo preveč pisalo — to naj bo torej predmet predavanju v društvih. Kaj naj se učijo od tega ljudje, ako čitajo, kdaj je bil rojen kak g. nune, posvečen v mašnika, imenovan kanonikom, škofom in papežem? Mislimo, da prav nič. Tisto pa, kar pritiče papežu, da ga tim več poveličujejo, je ..;:rajno pretirano in veliko farbanje. Namen pa je ta: utrjevati zlasti prt ženskah ugled d>»hov-skega stanu, ženske naj bodo pijonirke v nečednem boju gg. nuncev proti naprednjakom in drugim, zato pa delujejo povsodi v prvi vrsti iz farovžev na to, da si podjarmijo gospodinje, hčerke ter drugo ženstvo. Vemo tudi, kako se trudi podgorski kurat Golob, da bi spravil pod okrilje Marijine družbe tudi kaj boljših deklet in žen!
Papežev životopis.... Lurdska pastarica.... in druge take lepe reči so na dnevnem redu veselic Golobove katoliške podlage, potem pa se čudijo, ako se pametni ljudje porogajo takemu početju ter spuščajo opazke, katere so edino umestne. — Podgora je jezikovno nevarna naša postojanka, ali »obmejni* duhovnik se ne briga za to niti v sanjah, njemu je mar le poneumnevanje ljudstva po znanem farovškem receptu. Ljudstvu ni potreba, da ve, da mora biti slovensko, potreba mu je pa, da ve, kdaj se je rodil papež in koliko je star! — Da je naš boj  proti  takim po-
javom klerikalizma  le  opravičen, o tem je menda vsakdo prepričan.
Dogodki t Rlcmanjih. — Dogodki, ki se vršijo sedaj v Ricmanjih, so - prezna-čilni. Zato podajemo našim čitateljera tu še podrobneje poročilo o postopanju z vaškim načelnikom, kakor opisuje isto ,Ed." po ustnem poročilu načelnika samega. Glasi se tako-le:
2upan je delal okolo svoje stiskalnice olja. Okolo 9l/, ure predpoludne je prišel k nT;mu poveljnik orožnikov, zahtevaje naj gre Uuoj k okrajnemu glavarju, sicer da bo aretiran. Poveljnik je povdarjal, da »a mora privesti h glavarju. Župan se je branil z vso e"erg!J°liek^« _da bi &a biI ln°wl g. glavar pravočasno in primerno obvestiti. Nato je poveljnik odšel, a kmalu nato sta prišla k županu dva orožnika z istim pozivom in s pripombo, da bo aretiran in odveden v Koper, Pko se ne pokori! Zupan se je zopet branil z vso energijo, a orožnika sta ga prijela za obe roki in ga tako odvedla do komisije, ki je stala pred kapelanijo. Tu je župan apo-stroflrai glavarja, kaj da hoče in da bi ga moral pravočasno in primerno obvestiti, Voditelj okrajnega glavarstva v Kopru, gosp. Schaffenhauer-Neys, je odgovoril; „ Vi morate biti danes tu, kakor vaški župan, Na moje povelje morate biti tukaj!« Zupan s .Dovolite, g. glavar, jaz vas pozdravljam in odhajam na svoje delo." Župan se je obrnil in odhajal. V tem pa sta ga dohitela dva orožnika, veleča, da mora ostati tu, In prijela sta ga za obe roki. Župan je ponavljali da mora na svoje delo in na glasen klic svojih delavcev je hitel proti svojomu domu. Zopet sta prišla dva orožnika in ponovilo bo je kakor zgoraj. Župan >e je branil, ali prisiljen v to je šel z orožnikoma do pred farovža. Od tu je zopet zbežal domov. In prišla ita dva orožnika ponj v tretje, Odvola ata ga, držeča ga za roki ter ga potisnila preko praga farovža. V kaplanijl je župan izjavil kategorično: Gospod glavar, jaz sem prilel, kakor da ne bi prišel! Mene ni tu!" Nato je moral župan pred orožniki v prvo nadstropje. Tu je okrajni glavar velel ključarju, naj odpre sobo, kjer ima gospod kapelan dr. Požar svojo biblioteko. Ključar ni mogel odpreti vrat z vsem naporom. Župan je protestiral, da ključar dela škodo na občinski lasti. Na to je velel okrajni glavar, naj ključar odpre vrata spalnice, ki je v zvezi z biblioteko. To se je slednjič posrečilo. Tu je glavar posegel po matici in nekaterih drugih knjigah, doeira so vsi drugi gospodje le gledali povsem pasivno. Vaški župan je protestiral, da on noče ničesa videti in vedeti, ker ni bil navzoč gospodar vsega tega. In obrnil se je v stran, da bi odšel. Orožniki so mu zastavili pot. Dve ali tri knjige je glavar menda izročil navzočemu cerkovniku iz Doline. Gotovega pa vj.ški župan ne more reči, ker obrnjen v stran ni dobro videl. Župan je izjavil najodločneje,  da nič ne  podpiše.
ozemlju, niso napadali mirnih ljudij v Mazoviji, pobrali jim črede ter pomorili može, žene in otroke ? Ali ko sem se pritožil velikemu mojstru radi tega, mi je odvrnil iz Marburga : »To so navadni mejni prepiri!« Dajte mi torej mir, tu ni prilično, da se pritožujete vi, ki ste mene samega vjeli v mirnem času neoboroženega v moji lastni deželi, in ako bi vas ne bilo strah pred jezo krakovskega kralja, pa bi nemara tičal še sedaj v vaših ječah. Tako ste poplačali meni, ki som potomec rodu vaših dobrotnikov. Dajte mi mir, vi nimate vzroka govoriti o pravici.«
Ko so Križarji to slišali, so pogledali nestrpljivo drug drugega, ker jih je bilo sram, da je knez omenil svoje jetništvo pod Zlatorijo pred gospodom de Fourci-jem in Hugom von Danveld, in) ote" obrniti govorico na drugo stran, mu rečejo:
»Z vašo knežjo milostjo se je zgodila pomota, katero smo popravili ne iz strahu pred krakovskim kraljem marveč radi pravice; za mejne zadeve pa naš veliki mojster ne more biti odgovoren, kajti kolikor je kraljevin na svetu, povsod se dogajajo take neprilike na meji.«
»To sedaj sam praviš, sicer pa zahtevaš, da naj Juranda obsodim. Kaj hočete?«  .
»Pravico in kazen.«
Knez stisne svojo koščeno pest in ponovi:
»Bog, daj mi potrpežljivost!«
»Naj vaša knežja milost pomisli tudi na to,« nadaljuje Danveld, »da naši svojeglavci napadajo zgolj posvetne ljudi, ki ne spadajo k našemu plemenu; vaši pa se dvigajo celo zoper naš križarski red, in s tem žalijo samega Odrešenika. Kakšne muke in kazni se tudi dovolj velike, da se kaznuje one, ki delajo krivico svetemu križu?«
»čuj !* reče knez. »Ne sklicuj se na Boga, ker njega ne prevariš.«                                                          j
In položivši roko na Križarjevo ramo, ga potrese | tako, da se je ta takoj zavedel ter spregovoril z nežnejšim glasom:
»Ako je resnica, da so naši gostje prvi izzvali Juranda in da niso hoteli odposlati svojih ljudi, tega res ne morem odobrovati; tu pojde le za to, ali je Jurand zares sprejel poziv?«
Po teh besedah pogleda gospoda de Fourci-ja ter mu daje z očmi znamenje, naj taji. Ta pa, bodisi da ni mogel, ali ni hotel tega storiti, je dejal:
»Jurand je hotel, da naj odpošljemo svoje ljudi ter da se bori on sam z dvema tovarišema z našimi tremi.«
»Ali je to res?«
»Na mojo čast! Jaz in Bergov sva se strinjala s tem, toda Majneger tega nr hotel.*
Knez pa spregovori:
»Starešina iz Sčitne, vi veste bolje od vseh drugih, da Jurand ne odbije nobenega poziva.«
Na to se obrne k navzočim ter reče:
»Ako ga kateri od vas hoče pozvati na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, dam mu jaz svoje dovoljenje. Ako bo Jurand ubit ali vjet, pride gospod de Bergov brez odkupnine iz ječe. Od mene ne tirjajte ničesar več, ker tudi ničesar ne dosežete.«
Po teh besedah nastane globoka l,<sina. Hugo von Danveld, Siegfried de Ldve, br^a Rotgier in Gdtiried so bili sicer hrabri možje, vendar pa so predobro poznali groznega junaka iz Spihova, da si torej niso želeli ž njim boja na življenje in smrt. Tega si je mogel drzniti le kak tujec, kakor gospoda de Lorche, ali de Fourci,  toda de Lorche nI bil navzoč na tem
razgovoru, de Fourci pa se še doslej ni*otresel strahu, ki ga je doživel.
»Enkrat sem ga videl,« jo zamomljal potihoma in nočem ga videti več.«
Siegfried Love pa reče:
»Nam Križarjem ni dopuščeno dvobojevati se brez dovoljenja samega mojstra in. vrhovnega maršala ; sedaj pa tudi ne iščemo dovoljenja za dvoboj, marveč to, da naj bo Bergov rešen iz sužnosti, Jurand pa kaznovan s smrtjo.«
»Vi ne dajete zakonov tej deželi.«
»Doslej smo potrpežljivo prenašali to soseščino, toda naš veliki mojster nam bo znal pridobiti pravico.«
»"Niti vi, niti vaš mojster ne vladate v Mazoviji. *.
»Za mojstrom stoje Nemci in rimski cesar.*
»Za menoj pa poljski kralj, kateremu je podložno več narodov in dežel.«
»Ali si vaša knežja milost Želi vojno s križarskim redom?«
»Ako hi hotel vojno, ne čakal bi vas v Mazoviji, marveč bi šel tjekaj k va«r; torej ne grozi mi, ker se vas ne bojim.«
»Kaj naj sporočim mojstru?«
»Vaš mojster me ni vprašal ničesar. Reci mu, kar hočeš.«
»Torej si sami poiščemo kazen in maščevanje.«
Sedaj dvigne knez roko ter pogrozi Križarju s prstom nad samim licem.
»Čuvaj se!« reče z jeznim glasom »čuvaj se! Jaz sem ti dovolil, da poz veš Juranda, toda ako s križarsko vojsko pridereš v mojo deželo, pa takoj udarim po tebi, in kakor suženj, ne pa kot gost boš sedel tukaj.«
Vsledte decidirane izjave niso spisali nika-kega zapisnika. Župan je hotel bežati, ali orožniki so ga pridržavali in spremili do hišnih vrat. Ta je slednjič velel glavar, naj župana puste oditi. Odhajaje je župan izjavil vnovič, da noče ničesar vedeti o tem, kar se je godilo tu, ker ni bil obveščen: po kaj so gospodje prišli in kaj imajo. Na to so gospodje stopili iz farovža in takoj na to odšli iz Ricmanj. Sprednja vrata farovža so vaščani našli zaprta, ona v ozadju pa odprta, kakor so javili vaškemu županu. Po-vdarjati pa treba, da se je ob vsem tem dogodku ljudstvo vedlo najmirneje in najtrez-neje, da se ni godila ni najmanja neprilič-nost ter da gospod kapelan dr. Požar ni bil navzoč v Ricmanjih.
Dodatečno k temu še tole: Vsa pota
mož za take reči, ali  politika tako narekuje, da naj bo on tisti izvoljenec.
V dež. zbora pa je bila večina tega mnenja, da katoliška politika in bovško klerikalno mleko ne tičeta skupaj — in sklenil! se, da ostane .predsednik* Šuler lepo doma. Zato pa vlada strašna jeza po naših farovških listih, ker se ni vstreglo razdirajoči katoliški organizaciji, marveč je prodrlo mnenje, da prošnje ni narekoval gospodarski namen, marveč političen; zato je podpora za Šulerja padla. — Na tak način škodujejo klerikalci slovenskemu kmetu neizmerno. Kar si izmislijo' si kaj, pa mora biti! Ali ker se jih spoznava, se vstvarja položaj,T da ie''^S^a^Wv^pm^i^Y''d^ zboru tudi v takih slučajih, ki se tičejo resnih gospodarskih vprašanj. — Tako je
in steze okoli Ricmanj  so bile zasedene po f delovanje klerikalcev  škodhivo m neumno,
orožnikih. Tudi v fcBorstu je bila rezerva kakih dvajset orožnikov. Komisijo je spremljalo v Ricmanje deset orožnikov z nasajenimi bodali. Vseh konsigniranih orožnikov je bilo kakih 40. Vsi orožniki so bili preskrbljeni z — zapestnicami. »Pri lovcu" nad bo-šketom pa je bil pripravljen oddelek tržaških redarjev. Iz farovža je komisija odnesla tri knjige, obedovala pa v Borštu na pošti, v znanem zavetišču bratov Butignonijev in drugih italijanskih duhovnikov.
Prebivalstvu v Ricmanjih pa treba vnovič izreči glasno hvalo, da je bilo tako mirno in da ni dalo ni najmanjega posla temu velikemu aparatu!
»AloJiljevIšcV je prosilo dež. zbor za podporo 600 K in jo je tudi dobilo. Dr. Turna in Štrekelj sta glasovala proti, radi česar sta naša dva farovška lista vsa iz sebe. Pravita, da ima zavod namen, preskrbljevati učence s stanovanjem in hrano, nd povedati sta pozabila, da tak zavod pa ne sme imeti namena, da bi se v njem gojilo frido-1 i n s t v o, kakor se je na najostudnejši način. Da zavod pod duhovnim vodstvom, v katerem se zgodi kaj takega, kakor v tem, mora priti ob dober glas, še toliko bolj, ker so gospodje vedeli, kaj da »kuha* Fridolin, ali ga niso izročili pravični kazni, marveč so ga lepo skrili ter mu pomagali, da je s svojo »kuharijo* pravočasno pobegnil, se razume pač samo ob sebi. Zato tudi noben pošten človek, ki pozna to, ne more glasovati za zavod, v katerem je mogoča — fridolinstvo. Saj se vendar razumemo I
Ker se bavimo zopet z »bratom* Fri-dolinom, omenjamo, da smo zvedeli, da ga je iskala roka pravice na Balkanu, kjer je bil skrit, ali ko ga je imela dohiteti, pa ga ni bilo več. Poslali so ga baje na Ogersko v neki še bolj skriti samostan. Taki so posvečeni zaščitniki morale!
Bovški klerikalci pod vodstvom znanega Trentarja Abrama bi svojo katoliško politiko radi malce pomlečiii. Zato so mislili, da ti ne bilo slabo, ako bi poslali znanega Šulerja kam na mlekarski tečaj. Šulrr sicer ni
pa ga poglej od te ali od one strani I
Odprava mltnlo In lokavost mestnega zastopa v Gorici. — Z novim letom so se vendar uresničile davne želje avstrijskega prebivalstva, da se odpravijo mitnice na državnih cestah. S tem je storila ta mogočna Avstrija korak, s katerim se je vendar enkrat približala — Italiji, katero tako radi imenujemo deželo revščine. — Citatelji naj torej vedo, da od novega leta se ne plačuje več mitnine na državnih cestah.
Ob vhodu v Gorico pa ostanejo mestne mitnice, kjer se je moralo plačevati po 1, 2j, 4 vinarje 'za vzdrževanje cest v ozemlju goriškega mesta.
Te mitnice bodo torej še stale in naši vozniki bodo morali plačevati kakor doslej goriškemu mestu, ki ima od tega lepe dohodke, katere daje pač po ogromni večini naš Slovenec.
Modri mestni očetje so hotr*1' izkoristiti priliko, ko je država odpravila svoje mitnice, namreč, da bi ves dobiček šel v lačne mestne blagajne, a naši ljudje bi plačevali kakor doslej, t. j. mestne mitnice naj bi pobirale po 2, 4 in 8 vinarjev, torej dvakrat več nego doslej. Ta vrlo modri sklep so naredili v seji i. decembra.
Ali zgodilo se je čudo! — Namestništvo je ustavilo z odlokom 30. dec. izvršitev tega sklepa, in mesto pobira tudi po novem letu po starem tarifu. — Namestništvo je vendar enkrat pokazalo nekaj eneržije nasproti mestnim mogotcem in želeti je, da ostane vsaj v tem ozira stanovitna. Ali Gorica še ne izžema dovolj cele dežele, pa ne daje deželi nazaj niti počenega groša v obliki davščin, kakor se to godi v drugih deželah?
Listnica. — V Brda: Dopis prijeli. Prihodnjič. G. pis. članka o izseljevanju: Prihodnjič.
Drobiž. — V Gorici je umrlo tekom lanskega leta 794 oseb; med temu so ušteti tudi tujci in iz obeh bolnišnic. — Dobrodelni večer pri Dreberju, prirejen po komiteju goriških gospa pod predsedstvom gospe pl. Bokslaff, je bil jako dobro obiskan;  do-
hodkov je bilo K 1068.34. — V lanskem letu so izgnali iz Gorice 469, oseb meseca decembra 60. — Na Silvestrov večer so aretirali nekega Karla Jasnika v ulici Dogana, ker je razbijat in pretil doma, ko mu oče ni hotel dati denarja, ki ga je zahteval. — Na novega leta dan se je ustrelil v vojašnici v ulici Vogel vojak 47. pesp. Fr. Zigler, baje radi ljubezni. —Včeraj zjutraj je skočil z železniškega mostu v Sočo Goričan Ant. Sosov; potegnili so mrtvega na suho.
Razgled po svetu.
Deželni abor Istrski. —Poslanec dr. Venier je utemeljeval predlog za administrativno združenje Istre s Trstom ter naj se naroči dež. odboru, da prične pogajanja v tej reči. Posl. dr. Laginja je v imenu slovanske manjšine stavil spreminjevalni predlog, naj se najprej »vede v liberalnem smislu volilna reforma v deželni zbor in občinske zastope, naj se deželnemu odboru naloži, da tekom 1. 1903. izdela tozadevni načrt in še-ie potem naj se stremi za administrativnim združenjem Istre s Trstom in Goriško - Gradiščanskim in to na podlagi popolne jednakopravnosti. Povdarjal je, da so bili slovanski poslanci tudi od svojih sorojakov nasvetovani, naj vsprejmejo zvezo s Trstom. Ali jaz sem gotov, nadaljeval je govornik, da bi bilo mnogo naše eneržije izgubljene, predno bi se določili pogoji za tako združenje. Stvar gradnje nove norišnice dokazuje, da se v Trstu ne dela s preveliko naglico. Ako je Trst za vas kulturno središče, ni to za deželo zadosten razlog za združenje. Ni pa mogoče, da bi faktorji, ki so v začetku minolega stoletja določili meje pokrajinam, iste sedaj spreminjali laški manjšini na ljubo. Nadalje je kritiziral tržaške razmere in je povdarjal, da je tržaška zakonodaja različna od istrske. Nasprotoval je posebno zahtevi, naj bi se deželni zbor skliceval v Poreč. Poreč je bil primeren za glavno mesto v časih, ko se je v veslprskih čolnih potovalo z veliko brzino, ali od tedaj je Pulj zelo napredoval in postal važno mesto, ki hoče postati centrom :n imeti najmodernejše institucije. Izjavil je pa, da slovanska manjšina ne priporoča Pulja sedežem deželnega zbu. -; iz narodnih obzirov, ker središče slovanske Istre je v Pazinu. Sicer pa, da isiraki poslanci, ki niso milijonarji, bolje poznajo potrebe istrskega kmeta, nego jih poznajo tržaške borzne tvrdke. Sprejet je bil predlog Venierjev.
Zbornica je na to proti glasom slovanske manjšine vsprejela tudi proračunski pro-vizorij. Ko sta v hrvatskem jeziku govorila še posl. Anprijčič in Mandič, bila je seja zaključena in zasedanje odgodeno.
Češki deželni zbor. — Po daljši debati je bil vsprejet zakonski načrt glede užit-nine na pivo. Tekom drugega Čitanja proračunskega provizorija je posl. Baxa, baveč se* j s habsburško dinastijo, rekel:
»Mi si ne zakrivamo, da je bila ravno habsburška dinastija ona, ki je največ prispevala k procvitu Hohenzollerncev, in sicer vsled svoje nesrečne politike, s katero si je nevede sama sebi škodovala, katero politiko pa so morali drago plačati narodi, ki so* jej poverili svojo osodo. Spominjajoči se tega ne moremo zatreti gotovih čutstev in to to-. liko manje, ker habsburška dinastija, katero je češki narod pozval na prestol, je sedaj jeden najzagrizenejših nasprotnikov Slovanov.* Poluletni proračunski provizorij je bil nato vsprejet in je deželni zbor odgojen.
Istotako sta odgojena tudi šlezijski in solnograški deželni zbor.
Izstop nadvojvode Leopolda Ferdinanda iz cesarske hiše. — Uradna , Wiener Abendpost" piše, da je Njegovo Veličanstvo dovolilo nadvojvodi Leopoldu Ferdinandu, da odloži dostojanstvo nadvojvode, in da sme odslej nositi meščansko ime W6fling. Zajedno da je odredil cesar, da se nadvojvoda briše iz liste vitezov zlatega runa in da se isti odpusti iz vojske.
Občinski zastop v Krškem je imenoval dr. Ivana Tavčarja in tamkajšnjega župana dr. Tomaža Romiha častnima občanoma. Klerikalni strani pa, ki onemogočuje vsako za ljudstvo koristno delo, je izrekel občinski zastop najostrejšo grajo.
Društvo »Zvezda* na Dunaju bode imelo svoj tretji redni občni zbor jutri 4. januarja 1903 v dvorani ,Wiener Ressouree", I. Reichsratsstrasae 3 ob 5. uri popoldne. Po občnem zboru sledi zabava s prijaznim sodelovanjem gospic Zmrzlikar in Pire, tam-buraškega zbora si. hrvatskega društva »Prosvjeta* in društvenega pevskega zbora pod vodstvom gospoda Vinko Krušiča. Slovenski gostje dobro došli!
65 Tojafiklh samomorov. — .Naprzod" poroča iz Pfemvsla, da se je na Silvestrovo ustrelil pri 10. pešp. v Premvslu vojak Na is. Ta samomor je 35, med vojaštvom v pfe-mvslski garniziji. »Naprzod* je navajal tudi muke, katere je moral trpeti Nais, ali je bil radi tega — zaplenjen! Grozno, koliko žrtev zahteva vojaška krutost.
Smodk se je poprodalo v leto 1901. v Avstriji 1.285.125.266, smodčič pa 3.885.920.062. — Državi je dalo to K 42.540.748:86.
Nagodba z Ogrsko dosežena. — Po najhujših naporih se je končno dognalo spo-razumljenje na Silvestrov večer pozno v noč. Kako je pa pravzaprav to sporazumljenje in kaka bo ta nagodba, o tem molčita obe vladi previdno. Bo pač bržčas tako, da so Ogri gotovi svoje stvari z ugodnostjo, pri nas pa bo po stari navadi! Ali sedaj bomo videli, kaj poreče parlament in kaj Cehi ?
Grof Lamsdorff, ruski zunanji minister, je odpotoval sedaj z Dunaja domu. Pustil je na Dunaju najboljše vtise ter morda vplival ealo na dosego sporazumljenja glede nagodbe. Glavni povod misiji je bilo pač zanimanje od strani Rusije za Macedonijo.
In očividno je bila njegova potrpežljivost že izčrpana, kajti jezno je vrgel kučmo na mizo, in ko je šel iz sobe, je močno zaloputnil z durmi.
Križarji oblede od jeze, gospod de Fourci jih pogleda kakor blazen.
»Kaj hočemo sedaj?« vpraša prvi brat Rotgier.
Hugo von Danveld skoči h gospodu de Fourci ter mu pogrozi s pestjo.
»Čemu si rekel, da ste vi prvi izzvali Juranda?«
»Zato, ker je to resnica.*
»Toda ti bi se imel zlagati.«
Jaz sem prišel semkaj, da se tu bijem, ne pa da
»Dobro si 3e bil, ni ti kaj reči I«
»Ali mar nisi ti pred Jurandom zbežal v Sčitno?«
»Pax!« reče de Love. »Ta vitez je gost našega reda.«
»In ni se pregrešil, da je to rekel,c doda brat Gotfried. »Brez sodbe bi Juranda ne kaznovali, na sodbi pa bi se že pokazala pravica.«]
»Kaj bo sedaj ?« ponovi Rotgier.
Nastane kratko molčanje, in še le čez trenutek reče Siegfried de Love z pikrim in strogim glasom:
»Treba je vendar že enkrat končati s tem krvavim psom! De Bergov mora biti rešen iz ječe. Skličemo skupaj posadke iz Sčitne, iz Jansburga, iz Lubova, pozovemo skupaj helminsko plemstvo in udarimo na Juranda. Čas je, napraviti temu konec«
Toda Danveld, ki je znal vsako reč dobro premisliti, prekriža roke nad glavo, se nekoliko zamisli tej reče:
»Brez dovoljenja velikega mojstra to ni mogoče.« »Ako se nam posreči podjetje, nas bo veliki mojster še celo hvalil!« se oglasi Gotfried.                          I
»Ali se nam pa to posreči ? Kaj, ako pa knez zbere svoje suličarje in vdari po nas?«
»Med njim in našim redom vlada mir. On nas ne napade.«
»Da, mir je, toda mi ga prvi pretrgamo. Naše posadke proti Mazurjem nikakor ne zadoščajo.«
»Potem nam priskoči veliki mojster na pomoč, na kar nastane vojna.«
Danveld se znovič zf.nisli.
»Ne, ne!« reče čez nekaj časa, »Ako se nam posreči, bo to vašemu mojstru zelo po godu. Poslanci pojdejo h knezu in ga pomirijo, nam pa to preide brez kazni.«
»Toda v slučaju poraza se naš red ne potegne za nas ter ne napove knezu vojne. Za to bi bilo treba Jrugega mojstra. Za knezom stoji poljski kralj, a s tem se naš mojster ne mara spre ti.«
»Saj smo se polastili dobrinjske dežele, iz česar je razvidno, da se nam ni treba bati poljskega kralja.«
Tu se ozre naokrog ter doda z zamolklim glasom:
»Cul sem v Marburgu, da to deželo vrnemo, ako bi nam pretila vojna.«
»Oh,« reče brat Rotgier, »ako bi bil med nami še Makvard Salzbach, ali Šomberg, ki sta zadavila Vitol-dova ščeneta, ta bi si že znala pomagati zoper Juranda. | Kaj je Vitold? Jagielov namestnik in veliki knez, toda Šomberg se za to ni zmenil. On je zadavil Vitoldu otroke, pa se mu ni zgodilo ničesar. Resnica, nimamo dovoli ljudijki bi si znali v vsaki zagati pomagati.« Ko je Hugo von Danveld to slišal, se je oprl z lakti ob mizo, položil si glavo na roke ter dlje časa ni spregovoril. Nakrat pa se mu zaiskre oči, pogladi si zadovoljno svoje vlažne ustnice ter reče:
»Bodi blagoslovljen trenutek, v katerem ste se, pobožni brat, spomnili imena hrabrega brata Šom-berga.«
»A to Čemu? Ali ste si nečesa domislili?« ga vpraša Siegfried de Love.
»Govorite urno!« zakličeta brata Rotgier in Gotfried.
»Cujta,« reče Hugo. Jurand ima tu hčerko, jedino dete, katero ljubi kakor zrenico svojega očesa.«
»Ima jo, poznamo jo. Ljubi pa jo tudi kneginja Ana Danuta.«
»Da. Torej poslušajte! Ako odnesemo to deklico, da nam Jurand za njo ne le Bergova, marveč tudi vse druge sužnje, samega sebe in še Spihov na vrli.«
»Pri krvi svetega Bonifacija, ki je bila prelita v Dohumu,« zakliče brat Gotfried. »Temu bi bilo zares tako, kakor pravite.«
Potem znovič umolknejo, kakor prestrašeni pod težo tega podjetja. Še le čez trenutek se obrne Rotgier k Siegfriedu de Love.
»Vaš razum je enak vaši hrabrosti,« reče; »kaj torej mislite vi o tem?«
»Mislim si, da je vredno to reč nekoliko prere-šetati.
'Deklica je,« nadaljuje Rotgier, »ljubljenka same kneginje, ki jo ima rada kakor svojo lastno hčerko. Pomislite si, pobožni bratje, kak hrup bi nastal?«
Toda Hugo von Danveld se nasmeje.
»Sami ste rekli, da je Šomberg zastrupil ali zadavil Vitoldova ščeneta — ali kaj se mu je zgodilo za to? Oni napravijo hrup za vsako malenkost, toda ako pošljemo mojstru Juranda na verigi, čaka nas le nagrada, ne pa kazen.«
(Dalje pride.)
Obsojen krŠčansko-soeljalistlčni odvetnik. — 31. dec. lani je skončala obravnava proti odvetniku L6blu, bivšemu krščan-skosocijainemu poslancu v dež. zboru gornje-avstrijskem, radi poneverjenja. Prtdržavai si je denar svojih kiijentov, dajal si je izplačevati kompenzarje nad tarifo, goljufal je razne dobrodelne zavode. Za neko polurno obrav-navico radi žaljenja časti mu je morala plačati stranka 2000 K.. Obsojen:je bil na 1.&, mesecev trde ječe.
Preseljevanje Evropejcev t Ameriko. — Lanskega leta se je preselilo iz Evrope v Ameriko 348.775 ljudij in letos do 1. novembra 464.610 ljudij. Veliko število izseljencev je seveda tudi pričakovati .meseca, novembra, za katerega še nimamo statistike, kajti že 1. novembra se jih je preselilo okoli 3000. Število izseljencev se torej čudovito širi. —
40.000 kron, je glavni dobitek loterije dunajskega umetnega društva. Opozarjamo p. n. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne 15, januvarja 1903.
Božjast-
Ktlor tipi na božjusti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o leh boleznih. J)obiva se zastonj in franko v Seluviuiiien-Apotekc, Frank-furt a. M.                  ______
kako se s pomočjo zboljSanja stanovanj | tudi sicer zboljša usoda! delavstva. Drugi ¦ se ozirajo na delavsko stanovno vprašanje vedno le v zvezi z drugimi deli delavskega vprašanja. Nimajo namena, da bi smatrali zboljšanje slabih stanovnih razmer kot svoj edini smoter. Na tem naziranju temelji tudi misel, da je stanovno vprašanje tudi obenem vprašanje o delavčevi mezdi.
Predvsem je potrebno, da se ljud-steo^vjgjg^ji^jgeniti dobra stanovanja. Sehmoller pravf rrWiTmiisseiTziniachst, soweit es irgend geht, erziehend auf die .uijteren Klassen einwirken, in dem Sinne, dass sie den Wert einer guten Wohnung schatzen lernen; sie miissen begreifen, dass es gefahrjicher ist, auf eTtt gutes Zimmer, als-auf ein Glas Bier, ein Sonntagsvergnugen zu verziehten.« Toda tudi višji krogi morajo uvideti, kakšnega pomena so dobra in zdrava stanovanja... »miissen endlich einsehen, dass, selbst wenn sie grosse Opfer bringen, dies nur eine miissige, beschei-dene Versicherungspramie ist, mit der sie sich sohiitzen gegen die Epidemien und gegen die sozialen Revolutionen, die kommen miissen, wenn wir nicht aufhSren, die unteren Klassen in unseren Grossstadten duroh ihre Wohnungsver-hiiltnisse zu Barbaren, zu tierischem Dasein herabzudrucken.«
Brezdvomno je torej velikega pomena, da vsi sloji razumevajo posledice slabili stanovnih razmer in koristi J dobrih in zdravili stanovanj. Toda za '. zdaj je za praktično življenje še vedno ( zelo potrebno javno delovanje. Vse ; čednosti, predvsem tudi zmisel za udobnost, lepoto, snažnost in red, se morajo razvijati le tam,  kjer so že država in
Delavska stanovanja.
[7. nadaljevanje.]
Šesta stranka, stranka soeijal«
n i h reformatorjev, ima to skupno                                     -. ,     ,    „     ,-------
v nasprotju s pristaši  marksizma, >da,~ občina v ta namen delovale. Popolnoma
upa,  da   morejo posamezne družbe in   nn n™™5 mQ™  s*t»a«i«   ,i«  *» »„w
privatniki, ki ne skrbe za kar največji
dobiček,    na   podlagi   kapitalističnega
gospodarskega reda zboljšati nedostatne
stanovne razmere.  Jasno je, da s tem
na   eni strani  soeijalno-reformatorična
smer nasprotuje prej očrtanemu bistvu
individualistične   struje,   in   da se na
drugi strani približuje oni smeri, ki je
za sodelovanje javnih oblastev.   Tem
soeijalno •reformatoričnim stremljenjem moremo pa prištevati še vrsto drugih,
ki pozivljejo še druge skupnosti, kakor
ste država in občina, in drugo osebne
motive, kakor je hrepenenje po kar največjem dobičku, v boj zoper stanovno bedo. K tej socijalnoreformatorični skupini moramo torej prištevati tudi one, ki zagovarjajo občekoristne stavbinske družbe in zadruge privatne ustanove v svrho stanovne reforme in neplačano delovanje.višjih krogov pri upravi hiš. Ta različna naziranja so v neposredni zvezi z naziranjem, v kakšni medsebojni /vezi je delavsko stanovno vprašanje z drugimi deli delavskega vprašanja. Nekateri se pri reševanju istega ozirajo le na delavsko stanovno vprašanje. Drugi zaznamujejo zopet stanovno bedo kot najpoglavitnejši del socijalne bede sploh. Obe struji se dostikrat ne brigate za vprašanje, kako deluje od njiju nasvetovana reforma stanovnih razmer  na  ostalo delavčevo življenje,
»Gatideamus igitur."
(Piše Ahasvsr.)
»Društvo »Rimska cesta« priredi svoj sedmi občni zbor v zakristiji društvenega konventa tretji dan po sv. Juriju točno po prvi sv. maši ob V« 6. uri zjutraj. K obilni udeležbi uljudno vabi                    Odbor."
Taki lepaki so bili pribiti po celem Solnogradu: po semeniščih, cerkvah, kon-ventih in samostanih. Vspored tega občnega zbora je moral biti zelo zanimiv, ker še nikdar ni bilo toliko ljudij pri sv. maši v društveni cerkvi sv. Primoža, kakor oni dan. Ker sem pa ravno tačas opravljal pokoro po vseh solnograških cerkvah za svoje nekdanje liberalne grehe, sem se po maši tudi jaz spravil v teman kot temne zakristije temnega akaderaičnega društva solnograškega, da spoznavam iz bližine dijaško gibanje.
Predsednik »Rimske ceste*, Flavijan MolUvenik po imenu, je bil dolg kakor velikonočna spoved sitne tercijalke, suh pa kakor ona krava, ki je požrla v Jožefovih sanjah debelo svojo tovarišico za časa Faraona. Njegov visoki glas me je spominjal na srditega jezuita, ki se je jezil nad »Sočo* in »Slovenskim Narodom*. Govoril je približno tako-le:
»Sveta družba! Danes obhajamo petdesetletnico smrli slavnega Homunkula, ki je vstvari! novo strujo klerikalnega humorja. Prosim, da bi se vzdignila družba s sedežev v znak sožalja. — Hvala Vam! — Predno pridemo k prvi točki današnjega dnevnega reda, moram omenUi nekaj škan-
po pravici meni Sehafflo, da je zakonita uredba stanovnega vprašanja ravno-tako važna kakor državno delavsko zavarovanje.
Oglejmo si nekoliko, kako so posamezne države uredilo stanovno vprašanje. V Avstriji se je pred kratkim sklenil zakon o delavskih stanovanjih. Na Angleškem so imeli že veliko prej urejeno to vprašanje. Smoter angleškega zakona o delavskih stanovanjih je dvojon: odstranjenje obstoječih nezdravih stanovanj, na drugi strani zidanje novih delavskih stanovanj. Shaftes-bury je že 1. 1851. predlagal zakon, ki dovoljuje lokalnim oblastim v mestih in krajih z več nego 10.000 prebivalci zidanje ložijskih hiš za delavske sloje. V ta namen si smejo vzeti posojila in zato zastaviti lokalne davke ali si pa smejo tudi izposoditi iz Public Work Loan Commissioners. Torreas Acts iz 1. 1868,, 1879. in 18-2. daje istim lokalnim oblastim dovoljenje, da na ovadbo sanitetnih uradnikov (Medical Officers of. Health) dajo prezidati ne-dostatna stanovanja in sicer na stroške posestnika. Oross Acts iz 1. 1875., 1873. in 1882. dovoljuje, da osrednje stavbinske oblasti (Metropolitan Board of Works) izpraznijo nedostatna stanovanja in posredujejo, da se nova sezidajo. Public Health Act iz 1. 1875. je uvedla   stanovanjsko inšpekcijo. Toda
dalov, ki so se dogodili pred kratkim v naši sredi. Hermenegild Paternošter se je namreč vtihotapil med člane naše »Rimske ceste*, akoravno je bil njegov ded hud liberalec, kar je pa ta nevrednež zamolčal hotoma ali nehotoma slavnemu odboru, Bonaventura Zvr^k si je pustil cele tri dni brke rasti, ne da bi si jih obril; paragraf drugi, točka d.) naših društvenih pravil pa ojstro in strogo zabičuje vsakemu članu dvakratno lastnoročno »britje* na dan. Ecehijel Škapulir je pa pogledal po strani svinjsko klobaso, pomislite, — na veliki petek!-------*
Že prej je vidno in slišno rastla nevolja, ko so pa zborovalci culi o zadnjem škandalu, so kar zaupili kakor iz enega grla: »Križaj ga, kfižajmo Ecehijela!"
Devet minut in triinštirideset sekund se je penilo razburkano morje, bobneči valovi : »Križaj ga, škandal l* so se zaletavali v visoki svetilnik okamenelega predsednika, dokler ni olje potolažljivih besed društvenega tajnika pomirilo teh ljutih in besnih elementov.
Tajnik Roman Advent je vzel terco nižje in začel: »Ne bomo jih križali, ne,ne! Za take škandale hranijo, društvena pravila drugačne kazni. Poslušajte! Prvi t. j. Herme-gild Paternošter je kriv prestopka nenaravnih dedov. Kaznuje naj se ga s štiridesetdanskim postom v škofovski kuhinji, kjer ima dovolj priložnosti, da duha vonj pečenih puranov, rac, zajcev in kljunačev, da posluša melodično cvrčenje mastne pečenke in veselo vrenje velikanskih cmokov, da gleda in ogleduje najrazličnejše pecivo v vseh nijansah rdeče, rmene in rjave barve, da polipa tupatam to ali ono jed, toda, ako bi delovat še njegov
vse te naprave""so v. Londonu,7 kjer so najbolj potrebne, le J malo ali nič prišle do veljave. Vzrok temu so bile v prvi vrsti dotične oblasti, ki so bile navadno popolnoma nesposobne.
(Dalje pride.)
O dltkovana tovarna tamburic
J. Stjepjišin
Sisek (Hrvatska)       |
Na zahtevo jpo-5 lja vsakomur I rozplaCno Jlu-strovane cenike.
kej tvetvnej  razstavi   ter leta 1896.   na milenijski razstavi v Budimpešti,
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užig ali e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, izvrstne in
uŽigalice
¦»- Apollo -*a
Razpis službe.
V  občini Biljana v Brdih j© razpisana   tajniška služba z letno plačo
i 600 kron. ProSnje s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jezika je vložiti pri županstvu do 14. jan, 1903. — Želi se tudi nekaj znanja nemSkega In italijanskega jezika.
Županstvo v Blljanl.
Župan: ____________________  SflllgoJ,
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnlco jestvin.
V zalogi Ima kave vseh vrst, različne moko iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje Ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.t francoski Oognto, pristni kranjski brlnjoveo, domači troplnoveo, fini rum, različna vina, goružtoa (Senf), Oirfl-Metodovo kavo in Clrll-Mctodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trtoveo v Somenlfikl nllcl It 1 v lastni hiši, kjer jo »Trgovska obrtna zadruga«
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom*
Naealttvo in n«dxor«tvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varSčino ali zastavo 6%, na menice 6<%, s '/>% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%.
Stan|e 31. dec. 1901. (v kronah): Ci a n o v 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158.640.— Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 63.014.
i
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
- Posojila
peli čut, ako bi vtaknil le drobtinico v svoja pregrešna usta, »Anathema sit!*
Apiavs!
»Druga oseba t. j. Bonaventura Zvonik je kriv kosmatega prestopka. Kazen za to je sledeča: Tekom tega tedna se mora obtoženec naučiti na pamet prvih 48.000 imen Mohorjevih društvenikov iz koledarskega imenika celovške družbe.*
,Za tretjega, namreč za Ecehijela Ska-pulirja, imamo strogo kazen. Prosim, da bi poklicali mesarja, v čegar izložbo se je zagledal današnji obtoženec na veliki petek!"
Mesar oziroma tovarnar solnograških klobas, Fridolin Rilec, je bi! slučajno kuhar in cerkovnik »Rimske ceste*, in kot tak tudi navzoč pri občnem zboru.
»Eeehijelu in Fridolinu naj se da v roke najdebelejše sv. pismo, vezano v trdo kožo. S tem orožjem se morata dvobojevati celih 23 minut.*
Kar strah me je spreletaval pri vsakem udarcu! Groza me je obhajala, ko je padalo sv. pismo na votle glave, kjer je odmevalo kakor v kakem praznem sodu. .Zdaj, zdaj se mora prikazati črna kri,* sem si mislil, toda varal sem se, črepinje so bile tršje od najtršje skale. Da se nokoliko potolažim, sem si naročil četrt litra vina, in kmalu bi si nakopal še jaz sv. pisemski dvoboj na glavo, ker sem pozabil, da se v Solnogradu ne pije vina. Prinesli so mi pol litra vode, za katero sem moral dati 15 vinarjev kot prispevek za rešitev zamorskih otročičev is teme in jarma nevere.
Po tem groznem dvoboju so sledila poročila raznih odbornikov in volitev novega knjižničarja. Denarničar, Emanuele Loretto,
pristen Lah, je poročal o stanju blagajne. Mesečnino t. j. spovedni listek so plačali že vsi društveniki. Pri raznih prilikah, tako na dan sv. Frančiška, Leona, in Anastazije se je nabralo 77 vin., katere se daruje v koristne namene: za zastavo katoliških hribo-lazcev 20 vin,, za tobačnico predsedniku kat. mednarodnega soc. društva 20 vin., za spomenik narodnemu mučeniku Drozdu ob 50-letnici njegovega mučeništva; preostanek bodi pa nagrada najboljšemu spisu: ,0 vplivu potresa na sivo barvo vsake teorije.*
Odbor j s odslovil knjižničarja Konrada Jozafata, radi česar je bila tudi volitev novega odbornika na dnevnem redu. Jozafat je izpil pred tremi tedni, ko je prejel denar od doma, cele tri litre limonade, postal seveda pijan, in v tej pijanosti zapel — Bog mu grehe odpusti! — pesmico: »Eao devo le bom ljubil.* Bil je ves čas svojega poslovanja vesten knjižničar, saj je bil vedno v društveni knjižnici, kjer je prestavljal sv. pismo v ljubljanski dijalekt. To odslovljenje ga je pa tako potrlo, da se je zgrudil na tla in — zopet vstal. Mesto njega je bil izvoljen Davorin Kunštn, ki se je bil že prej izrazil, da hoče prirediti ribniško izdajo sv. pisma.
Zabavni del! Mogočen pevski zbor je, zapel: .Lepa naša univerza" in ,V dolini solz zdihujemo.* Izpraznili so zborovalci še marsikateri liter — vode. Unela se je kmalu burna debata, je-li bil zidan babilonski stolp v gotiškera ali v baroknem slogu. Ne vem, do kakžnega zaključka so prišli, ksr sem prej odnesel svojo zdravo pamet, da sem lahko še voščil svojim prijateljem veselo in srečno J novo letol
Wilhelmov zeljiščni  sok
že dolgo let priljubljen
sok proti kasljii
t steklenico K 2*50, postni zavoj       6 steM. K 10
Iraško h vsaki svstn-iprsk* pošla razpošilja
Fran Wilhelm, lekarnar
c. kr. dvorni zalagatelj v Neniiklri-hcn, Sprdnjc Avstrijsko.
V znak pridnosti  je na mnotu grb občine trga Neunkiichen {devet cerkva. Dob.va s» v \>eh lekarnah. Kjer se no dobi, vrši so nosljate? direi-tuo.
Otvoritev gostilne.
Podpisana naznanjata,  da sta otvorila s f. |an. 1903
= GOSTILNO =
„Agli antlehi tre amlcP*
*a vojašnico št. 11
(bivša gostilna ,,Tre amiei".)
Izvrstna kuhinja. Najboljša briška iu furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata
Ivan in Terezija Gulot.
jLeta 188!, v Sofd ustanovlfeiv) tvrcka
E. RiBssner, y Himsii ulici 35
(nasproti nunski cerkvi)
pr.p«T<;(/: prof-. ur.h;.vSfini in C T.. ri (\ ?ha i-vo.io l-".°.ti20 i?dc-lo>aauco nr,eLnih cvoliic 'ac \sakovfEti'ft cdkvtnc ptifr^fc.. I•¦ a uiikc zalego nagrobnih vencev, ir.. j: rtv-rl-e potrebe, vc?Lcne sveče itd. vse- po z-nerni con?. N.TcčiJa za deželo jzvrLu'e toe"Ko In so!.d-ac. Fr perefa shv. obč;r,civu fr:dš svcir- tfnkr.r^o
Najeeneji izvir
i ja.«
II p   s  .3-:emint U.L    stvom
Hanns Konrad,
Iihz ar ter riataiK ¦¦ Ho«s št. 249.
(Češko). Lastne delavnice ur i» fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura ,. 5*2o Fina srebrna verižica . . „ 1-20 Bad:inik iz niklja . . r 175 ! vrdka je oblikovana s c. kr. orlom; ima zla'e in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznair.ih pfc<is. — ilastrovan c^nlfe zastonj t
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, koI;*&> za hirMianre, torte i. t. d.
Priporoma se slavnemu občinstva z* »»nofcrnbrojna naročila ter obljublja soBd:. r osi roži n po wko 7n»ernih cenah.
L%~
jSol<oIstv©.
Dr. Miroslav Tyrš, ustanovitelj So-kolstva, razvija nalogo, smer in eil so-kolstva tako-le: Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večni »boj za obstanek*, v katerem podleže in izgine, kar je za življenje negodno in v zapreko vsemu, ostane, kar je zdravo in močno in krepkega življenja sposobno. Temu zakonu, zakonu neizprosnemu, kakor je vsak drugi, ki vlada v prirodi, so podlegli pred tisoč in tisoč leti stvori naravini, ko niso več našli v polagoma izpremenjenem svetu pogojev za svoj obstoj. Mnogobrojne vrste živali in rastline so izginile raz površje zemeljsko in se umaknile novim vrstam, ki se krepko razvijajo sedaj, pa preidejo v prihodnjosti ravno taka malone brez sledu, kakor njih prednice. Temu zakonu so podvrženi ravno tako ljudje, kajti tudi človek je del občne prirode. Njemu so podlegli narodi nekdaj najslavnejši, brž ko so se postarali in onemogli, zlenili se in prepereli niso mogli napredovati več. Premagani od novih, mlajših, krepkih narodov so polagoma izginili. Egipt in Babilon je podvrgla Perzija, Perzijo Maeedonei, Grke Rimljani, in sam Rim, vladar sveta se ni mogel ustavljati navalom barbarstva, kakor hitro so postali Rimliani leni, mehkužni in bili le še karikature svojih prednikov.
To vse v dokaz, da nobena, tudi naisijajnejša preteklost, ampak le zdrava in delavna sedanjost zagotavlja narodom prihodnjost, da nazadujejo narodi, kadar zastanejo, da umirajo polagoma,
privit.
civilna, vojaška in uradniška krojačmea ,M. Poveraja v Gorici
I                na Travnih« it. 5.
h-----         -----^
Se dobivajo vsakovrstna moderna  sukna kam-parn,  piquel lastink,  adria,  Sevjol itd., blajra iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseli vi st in spadajoče piiprave k paradnim oblekam za vsaki stan.   Hlnpn   na   meter   in gotovo _ obleke se prodajajo tako po ceni, da je ?. mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K   .V40   in više .     !>   .   1*»  ,   >    *'50 ,   15 dalje  .  . , 15 —       , vrline suknje vsake mode ...... 24—     *»
.       #,    za častito duhovščino    , 28—       „
hlače..............,   5-—
Hiueloke   in  «obre   pl-š^e   15  K  n-p'e;.» Za dame in gospice:
Haveloke........      ......25 K
Sako in pelerine............9 „
V slučaju da se  kaj  ne dobi v zalogi po
Razprodaja dežnikov!
^O.
Anton Kuštrin
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jeslvin, kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenetč v Ilirski Bistrici; cikorija i« žveplenke družbe j Plača se takoj 3000 gld.; ostalo pa sv. Cirila in Metoda  ter moke  vseh vrst iz ,               uknjižbo ali po pogodbi.
Hiša na
v Gorici
v okolici Sv. Antona
v vrednosti 7000 gld.
mlinov Jochmann  iz Ajdovščine   in  Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi n * deželo po pošti od 5 fclojrr. naprej.
Več pove* upravništvo »Soče"
Kranjski Ianeno oljnati firnež, pristen   ••••••
čisto kranjsko Ianeno olje
sladko jedilno Ianeno olje •••••••••••••••
priporoča
Adolf Hauptmann
prva kranjska  tovarna   oljnatih  barv, firneža,  laka in Meja v LJubljani
lUHMENT. GAPSIG! CUPOS.
Iz Rlchterj«va lekarna v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ublažiijoče mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z našo zaščitno znamko s „81-DROM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Bidrterjm lekarna „pri zlatem leva^p^
Ellzabethg-asse št. 5.     |^Jl
Aiiton Fesenko
Via fiiardino 8
briških, dalmatinskih iu isterskift vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na kraje avstro-ogerske monarhije v sodili od E>6 i naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce
Gena zmerna   Postrežba poslana,
Predzadnji teden!
Srečkanjč nepreklicno
15. januvarja 1903.
Glavni dobitek
kron 40.000  k™
luH-Ourmep Htfi
srečke po 1 K
priporočajo:
G. Gentilli, V. k Jona. Viclielstadter & Go, 0. Pinskerle, menjalnice v Gcrici.
da izgine kar je zastarelo, kar nima več vrednosti v življenju. Kajti le celota leži prirodi na srcu, ne deli. Radi tega odpravlja dele, ki so gnili in bi okužili celoto, kakor odstranjamo gnilo jabolko od drugih, svežih, zdravih, da ne začno gniti še ta.
Poglejmo zgodovino. Naj so ginili narodi polagoma ali nasilno, toliko je gotovo, da je vsakteri narod izginil le po lastni krivdi. Ravno tako se na bojiščih ne odločuje osoda narodov, ampak
'•¦ odločena je že pred bojem.   Niti jeden
| narod, kar jih je bilo na svetu, ni izumrl Čil in močen, vsaki je padel trohel,
I len, zanemarjen.
|          Tyrš posnema iz tega dve reči in
resnici dve.
•          Prva resnica je: Narodi, čim manjši
so, tem večjo delavnost morajo razviti, da so in ostanejo vzlic  pičlemu številu
: koristni in tehtni členi človeštva. Čim manjši so, tem bolj se morajo brigati za zdravi razvoj in napredek. Kajti pri
, majhnem narodu nastane lažje in hitreje prestanek, in gniloba se  hitreje razširi
, po celem telesu. Pri velikih narodih pa potrebuje   to  dalj   časa,   predno   pro-
I nikne ves narod  in  uniči zdravo živ-
; ljenje.
Druga resnica se glasi: Nobena moč, nobena surova, materijelna sila sama na sebi ne uniči naroda, življenje njegovo je, v kolikor se razvija na podlagi resnice, pravice in občnega napredka, v tem pogledu neranjivo, kakor solnčni žarek, njega ne premagajo in ne oslabe nobene tmine, nobena laž, nobeno nasilje.
Iz teh temeljnih resnic izvaja Tyrš za   Sokoistvo, ki ni   zadnji   činitelj v
narodnem   življenju,   gotove   posledice in mu nalaga tole nalogo:
Predvsem je Sokoistvo poklicano, da ohrani narod pri oni vsestranski či-losti, ki ne dd narodom poginiti, pri oni stalni in sveži moči, pri onem zdravju telesnem, duševnem in nravstvenem, ki ne dopušča nikake gnjilobe, nobenega zastanka, nobenega nazad-njaštva, tega »najgoršega, da morilskega zločina narodu storjenega s kakor pravi Tyrš.
Narod majhen in v takih okol-nostih, kakor smo mi, more zadeti le dvojna osoda. Ako je nedelaven, mora polagoma poginiti, ako pn hoče živeti, je neobhodna potreba, d., se odlikuje po energični   in vsestranski delavnosti.
»Treba jo torej«, pravi Tyrš, »da vsako društvo v svojem okrožju dela z vsemi močmi, da vsakdo v svoji stroki toži za najvišjim ciljem. Le takrat, ko se dovede stvar do tje, da se ne b.» treba strašiti in bati primere z vsem inozemstvom, le takrat smo izvršili svojo nalogo #v narodnem življenji, ie takr..t bo konec našim trudom. Kdor manj hoče, je kakor bi ne hotel nič. N^ vleči se, nego vzleti brate! Pasti ali dospeti! Vse ali nič !«
Kamor so drugi narodi, ki niso bili nikdar v okovih, dospeli po srečnejši osodi pred nami, tam loži naš skupni ciij... Tu naj vsa naša društva napno vse moči, tu naj si bodo drugo drugemu v vzgled. Vendar naj misli kdorkoli karkoli, mi ne tajimo, da imamo neomahljivo prepričanje, da more Sokoistvo izmed vseh najprvo dospeti tje, kamor je smer nas vseh.«
»Le zdrav narod jo tudi sposoben braniti samega sebe. Orožje v vsaki pesti! Uredba vojaška! Stokrat, tisočkrat bodi to rečeno. Toda pred vsem tudi mladeništvo in moštvo krepko in godno!«
Sredstvo v dosego sokolskega cilja, I za vršitev sokolskega vzvišenega po-j slanstva, mora biti tako, da potegne j ves narod v narodno delo"; da krepi j telo, bistri duh, blaži ¦•",ce,,jači značaj, j da budi narodno zavest, samozavest, pogum, energijo, odločnost, da vzbuja ' v narodu ljubezen do domovine, Ijube-I zen do svobode, navdušenost, ne umetne j navdušenosti, kakoršno^poraja vino, in
•  ki izhlapi z vinom vred* iz človeka, ' ampak   pravo, .trajno navdušenost, ki
sposablja moža, da dela, neumorno dela za blaginjo, čast, prospeh domovine.
Vse te lastnosti temeljijo neposredno ali  posredno na zavesti lastne,  telesne sile, ki ojačujo duševne moči,  ker duh in   telo,  dela istega  organizma,   sta v vedni.zvezi, vplivata drug na drugega. fyr§ je izbral  Sokolstvu za sredstvo,  s katerim naj bi vršilo svojo na-. logo, po katerem  naj bi doseglo svoj ¦ cilj, sistematično urejeno  telovadbo, j ki že od nekdaj igra v zgodovini veliko ' ulogo,   katere so  se že od  nekdaj  po-
•  služevale vse dobro urejene države, da i bi ž njo telesno in duševno krepile 1 svoje prebivalstvo.
l           Da pa more telovadba res uspešna
f biti za ves narodni razvoj, za vse na-1 rodno življenje, treba je, da goji telo-i vadbo>sak ud naroda. Zategadelj pravi Tyrš: »Naše težnje ne moremo smatrati prej za dosežene, dokler ni vsak Ceh ! tudi telovadec!
Mizarska zadruga Jf| v Boriti (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo          j|L»||          veliko zalogo		
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkana pri Gorici.	* * ;* i* !* i* r	v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lična ter dobro osuše^a.