GOSTOVANJE V PAMEČAH str. 3 GDE GRBANJI V OKNI RASTEJO str. 8-9 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. oktobra 2002 Leto XII, št. 20 Slovenija neguje sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah Po tem, ko je 27. februarja postal državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, je imel dr. Iztok Simoniti več priložnostnih pogovorov tudi s porabskimi Slovenci - denimo v Šalovcih, preden so odprli mednarodni mejni pehod Čepinci -Verica - uradno pa je prvič obiskal Porabje sredi; septembra. Dva drii po pogovorih v Monoštfu je obiskal tudi Potmo/Laafeld pri avstrijski Radgoni, kjer se je pogovarjal z Brankom Lenartom, predsednikom Kulturnega društva člen 7. za avstrijsko Štajersko. »Predvsem bi rad čimveč poslušal in izvedel od vas,« je poudaril na pogovoru v Monoštru s slovenskim generalnim konzulom dr. Zlatkom Muršcem, predsednikoma Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem in predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Himo-kom. In je slišal o problemu financiranja slovenske radijske postaje, o sedanji ravni narodnostnega pouka, gospodarskem položaju pa' tudi o pripravah na lokalne volitve, ko bodo hkrati volitve v občinske in mestne narodnostne samouprave. In predvsem o pripravah na sejo mešane komisije, ki bo predvidoma novembra - ob 10. obletnici podpisa - ocenjevala uresničevanje Spora- zuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Predsednik ZS Jože Himok je prepričan, da je Madžarska dolžna zagotoviti stalen finančni vir za delo slovenske radijske postaje. Tudi zato, ker je podpisnica sporazuma o enakih pravicah za obe manjšini, Slovenija pa za prekmurski madžarski radio prispeva letno blizu 170milijonovto-larjev, sedanji proračun slovenskega radia v Monoštru pa se suče okoli 20- mili- jonov tolarjev. Po najnovejših zagotovilih iz Budimpešte, tako Martin Ropoš, naj bi iz državnega proračuna za leto 2003 namenili slovenskemu programu 20 do 25 milijonov forintov in denar nakazali takoj na začetku leta. Tudi zaradi radia pa še nekaterih tem bo seja mešane komisije, ki bo tokrat v Lendavi, zelo burna, najmanj tako kot zadnja v Monoštru. Slovenski del mešane komisije se je madžarskemu doslej kar nekajkrat dal žejnega prepeljati čez vodo, zato bi naj bilo letos drugače, tudi pri financiranju slovenskega radijskega programa. Dr. Iztok Simoniti pravi, da se bodo že pred sejo pogovorili o pomembnih zadevah, ter se v Lendavi bolj dogovarjali o uresničevanju nalog. Pomenljiv je predlog slovenskega generalnega konzula dr. Zlatka Muršca, da bi se naj kmalu sestala ministra za šolstvo oz. izobraževanje, dr.Lucija Čok in Balint Magyar. Najprej se bosta v Lendavi seznanila z rezultati dvojezične sloven- sko madžarske osnovne šole, na to pa v Porabju z razmerami v narodnostnih osnovnih šolah. Če bosta ministra dobila točne informacije, potem se bo moral minister Balint Magyar resno zamisliti ob rezultatih v porabskih narodnostnih osnovnih šolah, kakšno dobro sugestijo pa bo dobila tudi slovenska ministrica dr. Lucija Čok. O manjšinskih temah se bodo pogovarjali tudi na drugih ravneh, denimo na srečanju premierov dr. Janeza Drnovška in Petra Medgyessyja na začetku oktobra. Na razgovoru v Potmi je Branko Lenart poudaril željo štajerskih Slovencev, da bi imeli vsaj en sedež v manjšinskem posvetu pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, Suzane Weitla-ner pa je predlagala, zaradi ustvarjanja boljšega ozračja, pogovor z deželno gla-varko dr. Waltraude Klasnic o učenju slovenskega jezika v osnovnih šolah. Tako v Monoštru kot v Potr-ni je državni sekretar dr. Iztok Simoniti zagotovil politično in materialno pomoč Slovenije pri uresničevanju važnih nalog med porabskimi Slovenci in Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. eR 2 V Spomin na 116. rojstni den Avgusta Pavla V soboto, 7. Septembra, so se vzöu muzejsko knjižnico. Po V Slovenskoj iži smo odprli v Somboteli srečali člani dni- tistom je delo na etnološkom razstavo soboški penzioni- štva Avgust Pavel s Cankove oddelki in na kraci je grato stov, na šteroj sé leko pogle- in Sombotela. Cankovsko direktor Muzeja Savaria. dnejo kejpi Emesta Bran- drüštvo je najoprvim gorpo- Po guči sta Ibolya Dončec iz iskalo ižo Avgusta Pavla, gde ji je lepau gorprijela Judita Pavel. Po tistom so vküper šli pred Muzej Savaria, gdé stogi kip (szobor) Avgusta Pavla. Pri kipi sé je Marija Kozar spo-minala 116. obletnice rojstva Avgusta Pavla. Pavel je od 1924. leta, do svoje smrti 1946. leta živo v Somboteli. Najoprvim je včiu v gimnaziji za dekle, po tistom v gimnaziji za pojbe. Vmejs je prejkvzöu pa vred- sombotelskoga drüštva in Hilda Vogrinčič iz cankovsko-ga drüštva obejsile venec pod kip Avgusta Pavla. Cankovčani so si v Muzeji Savaria poglednili inventame knige, v štere je piso Avgust Pavel od 1928. do 1945. leta. Na razstavi o Narodnom parki Őrség so vidli dosta kejpov iz naši Porabski vesnic tö. Iz Varaša smo pelali Cankovčane v ves, v skanzen, pa smo njim pokazali našo slovensko ižo. sbergerja, Vlada Sagadina in Lojzeta Veberiča do konca Septembra. Razstavo je aupro gospaud Jože Vild. Najoprvim je igro ansambel Odpi-sani s Cankove. Po tistom pa sta igrala Uroš in Aleš iz vesi Korovci, gdé sé je naraudo gospaud Bransberger in gdé má Zdaj v svojoj rojstnoj iži galerijo. Člani slovenskoga drüštva Avgust Pavel s Cankove in iz Sombotela so sé vküper vese- lili do kesne noči. Tak so si zbaugom davali, ka drügo leto sé srečajo na Cankovi, v Sloveniji, gdé do pa meli priliko žetvo delati ali pa samo Pogledniti, kak tam žetvo delajo. Cankovčani so letos na radgonskom senji dobili dvejgezero zlati zm. Tau poumni, ka so prvi gratali, gvi-nili. Eške gnauk njim gratu-lejramo! Prispevek: Marija Kozar Posnetka: Francek Mukič Poštaš nam je prineso Nej tak dugo po tistom, ka smo Porabski Slovenci meli srečanje v Somboteli, je nam Poštaš prineso pismo, stero nam je poslala Rozalija Ropoš (Rozsnyai Dénesné) iz Köcska. »Spar rečami bi rada zavalila vsikšomi, steri ste lejpo srečanje, stero je bilau 18. augustuša v Somboteli, vküpspravili. Trno smo sé dobro čütili z mojo podasvinjo Jolanko. Hvala zatautö, ka se nama nej trbölopo cugi voziti, ka ste tanaredti, kaje avtobus, sterije pripelo Peštare, stano pa naja gorvzöu. Tau srečanje je trno lejpo delo. Človek se tam vküp sreče s takšnimi, s šterim smo vküp ojdli v šaulopa smo sé Že štirideset lejt nej vidli. Trnje takšo veselje, stero ranč nemoredojspisati. Tisti, steri tau srečanje vönjajo, leko samo šanjalivajo, kasonej Znam. Trno dobro je bilau gesti pa piti tö, dapa eno malo kritiko zatok mam. Zgrajovi gulažom smo tak bili kak Rusi na filmaj, ka so pükše nej nabijavali, samo so strejlali. Buma večer je vsenakraja »dünkalo«. Kleti, če doživemo, eno prošnjo mam. Graja v etoj leti tak nej zraso, kaje velka siuča bila, zatok de kleta trno drügi. Zatok kleti rajkrumplinesküjajte, mestograja. (Ne bojte čemerna steri ste küjali.) Pa tau sam trno šanjalivala, kaje bal kratki biu. Kakoli so goslara fejst igralipaje koražno bilau, so busi trno rano odpelali vse spoznance domau. Eške gnauk sé zavalim Vsejm za organizacijo, želejm vam dobro zdravje. Nam pa eške več takšni srečanji« Rozalija Ropoš Goste smo meli iz Šentvida Šentvid pri Stični v Sloveniji je znana ves, sploj pa članom seničkoga pevskoga zbora Avgust Pavel. Tau je ves v Sloveniji, na Dolenjskom, gde so letos že 33- držali pevski tabor, gde se dosta gezero pevcov sreča, iz srca popejva. Senički pevski zbor je letos že 30. bio na tauj lejpoj prireditvi, etak pa mamo tam dosta pajdašov, spoznana^. Velka radost nam je bila, gda smo zvedli, ka iz Šentvida k nam pridejo na enodnevni izlet člani njihovoga drüštva upokojencev. 19- Septembra so Prišli, 57 upokojencev je poglednit našo Porabje. Bili smo na Verici pri lončari pa smo se stavili na Seniki,; gde so je župnik Ferenc Merkli sploj lepau sprejeli in njim pokazali seničko cirkev. V cirkvi so pa iz srca popejvali z nami vred. Malo smo se stavili v krčmej Cifer in med tejm je dosti našim gostom napamet prišlo, kak je bilau, gda so oni že bili na | Gorenjom Seniki. Vej pa nistarni upokojenci so bili pevci | šentviškoga zbora, steroga smo že dvakrat pozvali na Gorenji Senik. Iz seničkoga zbora smo sé nistarni tü pridrüžili njim pa smo se spominjalinalejpasrečanjatakvPorabjikakvŠentvidiS Tak smo vidli in čütili, da so se tej lüdje sploj dobro meli pri nas. Obečali so, ka tau srečanje nede zadnjo. I.B. I Porabje, 3. oktobra 2002 3 Gostovanje v Pamečah Da so Korošci trno dobri pevci, smo vedli tö tejga mau tö. Ešče bole smo sé pa o tom prepričali (meggyőzödtünk) 21. Septembra v Pamečaj pri Slovenj Gra-dci, gde so te den meli prireditev »Koroška poje«. Varaša, mlašeča folklorna skupina, stera je v svoji kategoriji najbaukša v Sloveniji, nam je zaplesala. Malo smo se okrep-čali z dobrimi sendviči pa pijačo, Potejm smo se pa odpelali v nakupovalni center Mercator, Kak smo Porabci Prišli na Ko-roško? Letos sprtolejt je gospaud Ivan Kamnik, predsednik Kulturno ga društva v Pamečaj, gorzisko Slovensko zvezo, ka bi rad navezo stike s Slovenci na Vogrskom. Kak je sam pravo, oni že več lejt sodelujejo s Slovenci v Avstriji pa v Italije Zakoj pa te nej bi ziskali Slovence na Vogrskom tö. Klara Fodor, Sekretarka zveze, ma je notapokazala vse skupine, stere delajo v Porabji, on se je pa odlaučo za folklorne skupino z Gorenjoga Senika pa za ženskikvartet iz Monoštra, steroga spremlja harmonikar Laci Korpič. V Slovenj Gradci na občinskom dvauri so nas trno lepau počakali. Pozdravo nas je podžupan gde smo meli prvi nastop. Tisti, steri so Prišli kipüvat, so malo stanili, nas poglednili pa Šli tadala, kak je tau šega na takšni nastopaj. Obed smo meli v domanji gostilni v Pamečaj. Tü smo leko kauštali koroško specialiteto, kruhov gren. Oni gren ne zmej-šajo z vrnjim mlejkom kak mi v Porabji, liki s krüjom, pa ga toploga prinesejo na Sto. Poni-dijo ga vcüj k küjanoj govedini. Zvün toga je ešče dosti dobraut bilau na steli, tak ka nišče nej lačen pa žeden osto. Po obedi smo si poglednili, gde bau večer program, potem pa nazaj v Slovenj Gradec. Dapa nej vsi. Ništerni - Ana Sukič, Micka Svetec, Agica Hanžek, Andraž Sukič - smo odšli na Koroški radio zavolo toga, ka bi nas radi meli v oddaji. Vseedno nam nej bilau, sploj pa te nej, gda smo zvedli, ka de tau živa oddaja. Dapa preživeli smo pa ziskali naše, steri so si poglednili Varaš. Dobili smo je v Ga-leriji likovne umetnosti, tak smo si na hitrico mi tö leko poglednili kejpe Jožeta Tisnika-rja, svetovno znanega slikari a. Gda smo si ogledali cerkev, smo zvedli, ka je posvečena sv. Elizabeti Turinški, stera je bila hči vogrskoga krala Andraša II. Njena mati je pabilaGertrudis. (Krala pa krali«) poznamo m madžarske opere Bánk bán.) Malo Elizabeto so te, gda je bila 4 lejta stara, zaročili (eljegyez-ték) z Ludvikom IV. Turinškim. Gda je bila 14 lejt stara, se je oženila. Mejla je tri deteta pa je se najde ena zbirka, vsakšoj kištije pravo bogastvo. Gda smo kaulek šeste vöre Prišli nazaj v Pameče, so se že zbirale skupine za večemi nastop. Kak smo zvedeli od gospoda Ivana Kamnika, tau priredirevjezač-nilairešnjaBrez-nikova držina, stero vsi poznajo po tem, ka trno rada popejvo Mati pa Oča sta lübezen do spejvanja prejkdala svojim mlajšom, oni pa svojim. Tak Zdaj že tri generacije spejvajo vküper v »družinskom pevskom zbori«. Na žalost je pa stari oče letos mrau, zatok je ta prireditev od letos naprej njemi v Spomin. Gora je stau-pilo osem pevski skupin, fol-klora z Gorenjoga Senika je pa ponüdila užitek (élvezet) za oči tö, nej samo za vüje. Program je držo skurok tri vöre, dapa zatok, ka je biu trno kvaliteten in raznolik, smo tau sploj nej vpamet vzeli. - samo 24 lejt stara bila, gda je mrla. Elizabeta je bila trno mi-lostivna, pomagala je srma-kom, lačnim pa betežnim. Pauleg svojoga grada je dala zozidati špitale, gde je ona Sama tö opravlala betežnike. Tau se je nej vidlo bogatim lidam, mogla se je odlaučiti, ali de se opo-našala, kak se bogatim šika, ali ji pa vkrajvzemejo cejlo bogastvo, ka ima. Ona je tadala pomagala srmakom. Ta njena žrtev je bila bogate poplačena, po njeni smrti so go razglasili zasvetnico. Trno nam je žau bilau, ka smo v Sokličevem muzeji nej meli več časa, tam je telko dosta za videti, ka bi nam cejli den nej dojšo. Dekan Jakob Soklič je dugo lejt biu župnik cerkve. Rad je meu vse, ka je lejpo, zatok jé pa zbirau kejpe, kipe, knjige, porcelan itd. Kak nam je vodič pravo, v vsakšoj kišti Od naši gostitelov smo slovo vzeli kauti pau dvanajsti »Nasvidenje v Porabji!« smo rekli pa se ejkstra zahvatiti g. Ivani Brezniki, steri je cejli den biu z nami, se skrbo za nas. Marijana Sukič Porabje, 3. oktobra 2002 Že pa, že pa... ... mi je na lampe prišlo te, gda me je Laci Kovač, predsednik drüštva za lepšo ves iz Števanovec, lepau zvau na njino prireditev. Prej do kukarco brati, lüpati, iz kukarčnoga lupinja do dostakaj delati. Samo ka moja misel »že pa, že pa« na nika drugo dé, depa k tauj zgo- dbi je tü nikak vcuj valaun. Ge sam mejla edno tetico, svojga očo sestro. Vsigdar tak čütim, ka so oni takši biti kak sam ge. Pa nej samo fizično - viska, velka ženska - liki njigva natura je tü takša bila kak moja. Oni so mi pripovejdati, ka so se na Gorenjom Seniki pri Kühar gospaudi spovedavati pa so gospaud vsigdar kaj vcuj gučali, oni so pa vsigdar prajti, ka »buma, buma« (Bog me). Te so pa gospaud tak prajti, ka tau nej slobaudno gučati, ka »buma«, ka je tau tak, liki bi se prisegali. Moja tetica so eden minut tau vöprestali, depa te so pa etak prajti: »buma, buma.« Gospaud Kühar pa: »Že pa? Že pa?« No, naši flajsni Števanovčare jo, müve pa redno odive ta »domau«. Vej jepa Klara iz Števanovec, ge pa iz Verice, depa v Števanovce sam ojdla v cirkev, tam je pokopana moja žlata. Doma se čütim v Števanovce. H Septembra Popodneva v 2. vöri se je lüstvo zbiralo pri mla-domi gazdani, prijožefi Zanko-či..® pa njegva žena sta se vzela za tau, ka sta svojo cejlo domačijo prejk pistila nam, steri smo prišti. Tak 50-60 nas je bilau. Njini lejpi ram, vse ka pri rami majo, smo gnauk samo tak »prejk vzeti«. Spodkar v künji smo kumaj prešteti, kel-ko žensk je bilau, prežiganco so mejšale, pelde, küjale. Na stolaj je že bio pečeni kaup iz kukarčnoga mela pa kukarčne palačinke. Takše sam eške-nig-dar nej gejla. Gda smo se že dobro »napokali« pa napiti, te je gazda traktor nut vužgo pa je pufko. Vsi smo delo pistili, eške Dončec-Časar Iluš pa Marija Zankoč tü, ki sta dekle iz kukarčnoga lupinja lutke, babe pa cejkare. Tau delo sta pokazale mlajšom tö. Števanovčari so buma že pa naprajti nika lejpoga, nika sploj dosta vrejdno-ga. Kumaj sta minaula dva mejseca, ka so meti v vesi kmečke igre, pa so že pa vküp napelati gesensko prireditev. Kukarca je zrejla, trbej go brati pa lüpati, obešavati naj se siši. Kak tau že Števanovcaj šegau majo, naja s Klara Fodor, sekretarko Slovenske zveze, vsigdar zove- so se pobrigati za tau, ka od maloga do najvekšoga je deca tü tam bila. Te pa hajde, na njivo. Traktor je tam ozajek za Mijatino domačijo tak stmo nut üšo, ka sam se bojala, ka se počujsne pa nut zrogače v dau. Depa mladi gazda je gvüšno pelo pa smo prišti do kukarce. Ženske, moški, deca smo tak naglo začnili brati, ka smo tak nagnauk kreda biti. Traktora kaule so puna gratale. Hajde, tanazaj domau. Če je stoj nazaj pogledno na njivo, je vido, ka se je kukarčno bildje že zvezano pa vküp postavlene sišiti) na njivi. Na dvauri, gda smo kukarco pripelali, se je začnila prava »rajža«. Začnili so doj prazniti pa go lüpati. Dosta hejca so delati, piti pa pesem sta tü nej sfalilo Sploj pa te mej, gda se je gnauk samo nut postavo iz Ot-kauvec Jože Kosar s svojo harmonike pajože Scholcz, ki ga je s saksafonom sprvajo. Pa kak je že tau šega v Števanovci, pri takši prireditvaj nigdar ne fa-lijo tisti sploj aktivni. Etak so tam člani dramske skupine, člani pevske skupine, šaularge in tak tadala. Pa kak sam že? opominala, gestejo ženske, moški, ki nigdar ne fatijo. Kak bi pa leko takša fajn domanje perece^dietij če bi nej nam pelda Anuš Ropoš ati Sto bi tak velkoga leko zdigno kak Újvári Pištak. Lüpanje, vezanje, gor obešava-nje kukarce je lepau šlau, pa- linka, vino se pilau, gazda je pa trpo, ka smo po cejlom rami lajštrivati kak kakši laufardje. Sapa nam stanila, gda smo v glejvaj tri takše svinje vidli, ka smo ranč nej smeli vcuj k njim staupiti. Pa te je gazda pravo: »Doj je zarejžemvse, odavati ja nej vrejdno. Ovak pa divjačina nam tü dosta kvara dela. Vsigfl dar na menkše pa na menkši gemlemo gazdijo, kakoli ka vse mamo, ka trbej k ednoj gazj diji.« Lüpanje je na konec šlau! mladi, stari so delati kak mravle. Takša šega je, ka se 1 kukarčnim! lupinjaml nadejvajo. Gnauksvejta so tau z deklami delati podje. Vej s Pojmo na Štajerskom. bi leko cejli den popejvati upokojenci 12. Septembra, gda smo ojdti v Slovenijo na izlet. 72 naši članov sé je vküp nabralo, da bi znauvič poglednili nisterne pokrajine v Sloveniji. Naši gostiteli - Društvo upokojencev Murska Sobota - so nas na Štajersko pelali. Gde pa ka sé je vse z nami godilo, je nam po drovnoma napisala naša najbaukša prijatelica Estera Pleša iz Murske Sobote. Kak smo sé pa kaj mi tam meti, vam nistarni kejpi vöovadijo. Edno je istina bila. Cejli miti den smo »k sebi djemati« vse najbaukše, vidli smo dosta, dosta lejpoga. Za tö so sé pa pobrigati naši gostiteli, naši dobri prijateli iz Murske Sobote. Morem pa tau tü povedati, ka nam je njigvi predsednik Jože Vild sploj falijo. Čüti smo, ka ranč na te den sé je nika slabejše čüto, etak je pa nej mogo z nami biti. Želejmo ma, naj kak najbola brž ozdravi, da bi sé znauvič leko drug drugomi veselili. Spoznali smo pa nauve lüdi. Jože Galamb nas je cejli den Vodo, on je vse znau, gde ka je, nej Zaman, vej je pa prej on rodjeni na Štajerskom. Njegva prijazna žena nam je tü »nauva« bila. Tej drugi pa! Hajaj! Tau je nej za povedati, kak je z »starimi« spoznance lepau. Na konci dneva, v Murski Soboti pri večemi, smo pa na dobra muziko tak splesavati, ka bi nam mladi leko nevoščeni biti. Noge boleti ati trüden biti, tau pa nej. Kak je pa na drugi den doma vcuj šlau, tau si leko mislite. Pa mi smo tü samo nazaj misliti, kak je fajn bilau pa te gde glava, gde pete, gde padüša nas je bolela. Depa vrejdno je bilau, lepau je bilau. Lepau zavatimo vse, če telko za vse tau dojda, naši pajdaši. Kleta sé vidimo pri nas. Irena Barber, predsednica drüštva 7 Največ vernih ljudi živi prav v naši regiji Na popisu prebivalstva 1.2001 so anketarji spraševali tudi po verski pripadnosti. V regiji na zahodnem Prekodonavju (županije Zala, Gyor-Moson-So-pron, Vas) živi milijon ljudi, izmed njih se prišteva k eni od verskih skupnosti 863 tisoč ljudi, kar je 86,3 odstotkov. V državnem merilu pripada eni od verskih skupnosti 74,6 odstotkov prebivalstva. Največ vernih ljudi živi v Železni županiji (89,2 %), izmed njih je 208 tisoč katoličanov (87 %), reformatorski cerkvi pripada 9 tisoč ljudi (3,8 %), evangeličanska cerkev pa ima 21 tisoč vernikov (8,8 %). Odstotek katoličanov je najvišji v županiji Zala (94,1 %). Premier najbolj popularen Po podatkih agencije Szonda Ipsos je v mesecu septembru bil najbolj popularen politik na Madžarskem premier Peter Medgyessy, ki je na lestvici vodil tudi mesec dni prej. Njemu sledita Pčter Barandy, minister za pravosodje, ter predsednik države Ferenc Madl. Najbolj priljubljeni opozicijski politik je lbolya David, predsednica Madžarskega demokratskega foruma. Volivci najbolj ne marajo Istvžna Csurke, predsednika desničarske Stranke madžarskega življenja in pravice. Simpatizirajo pa z ženskami v politiki, kajti med petnajsterico najdemo kar pet žensk. Programi, prireditve • 26. septembra je Visoka pedagoška šola v Szombathelyu priredila Dan evropskih jezikov, na katerem so se predstavile različne države, med njimi Estonija, Finska, Hrvaška in Slovenija. • 28. septembra je Mestni kulturni center v Monoštru pripravil srečanje pevskih zborov, na katerem so ob domačem pevskem zboru sodelovali pevski zbor iz Zalaszentgrčta, Pedagoški pevski zbor iz Szombathelya ter pevski zbor Mestne četrti Magdalena iz Maribora. Porabje, 3. oktobra 2002 8 Med Števanovci in Sakalovci Gde grbanj! Do tejgamau sam mislo, ka nega v Porabji tašo mesto, gde sam ešče nej odo. Dapa djesta. Tau mesto je med Števanovci pa Sakalovci, notra v gaušči. Tej trdjé rami so tak, kak če bi sé nikan nej držali, nej sé pa nej ta. Dapa če človek ižino numero malo bola skrajej pogledna, te vidi, ka je na tablico goraspisano Sakalovci. Vrag vej, tam sam stau pri Montiski iži, dapa nej bi vedo prajti, stera ves je skrajej. Meni so sé te Števanovci bola daleč vidli zato, ka sam od tistec prišo pejški. Če uradno gledamo, te sé k Sakalauvci držijo tej rami. Srmak župan Črenko, leko ka ranč ne vej, ka tü v gauštja žive lüstvo. Pa leko ka do pri volitvaj ranč tej glasovi falili? Z Montiski Jožinom sva sé v Števanovci pri krčmej srečala. On jé vnuk Mo-ntiskoj Rejzi pa z babov vret tam v gauštja žive. - Kak bova šla, z autonom ali z motorbiciklinom? - ga pitam. -Pejški,-pravi Joži. - Istino maš, etak tü nede bola dalač, - pravim pa ma že te začne aumanca pozvati. - Kak dalač morava pejški titi? - Nej dosta, tak deset minutov pa sva že tam, - mi pravi. Dobro, te zato nede tak ne-varno, si mislim. Gda dola po Šatjinoj brgej deva, vsakši tak misli, ka grbanje deva brat. - Če kaj najdete, te meni tü povejta, ka popodne mo te dja tü üšla brat, - kriči za nama Zidara Mariš. Že deset minut deva, gda Jožina pa pitam, kak daleč sva ešče od rama, zato ka dja že začnem švicati. - Ešče eden dau mava pa eden velki brejg pa te sva že tam. - Ešče tak dalač sva? Tau si pravo, ka deset minutov pa sva tam. Na dobra, te mo ešče malo trpo, - si brodim pa dola na zamlau gledam zato, ka je pejška paut puna s korenjami. Dvakrat sam že tak notra brsno v koren, ka sé mi je gnauk skur palec strau, od drügim sam si pa podplat dolabrsno. - Ti, Joži, če bi ti tau pejško paut nej telko klačo, te bi tau korenjé tö nej tak vöstalo! - Ka naj delam, naj sé nosim kakvrabeu? - Nej, nosti sé ti zato nej trbej, samo vsigdar po drügom capaši bi mogo ojdti. Za deset lejt ta pejška paut že meter gíoboka baude. Gda je Joži tau čüjo, za glavau sé je zgrabo pa nika Sto prajti, dapa na tau več nika nej vedo prajti, bola sé je samo smejau. Gda sva gorprišla na brejg, dja sam že vse vö-zušfico. Dapa kak sva vö iz gauštja staupila pa sam zagledno velki ograd z lejpi maU ramom, cejlo mantra-nja sam pozabo. -Tau je sploj lejpo, -pravim Jožina. Ranč tak kak če bi v pra vljici bili. Kaulakvrat gauštja, na srejdi eden ograd z edno malo hišov. Na lejvo pa eden leseni križ. - Sto je postavo te križ? - Tisti, steri so gnauksvejta tü ižo meli. Trinajset ra-mov je bilau vsevküper. Zdaj pa že samo naš stoji. Istino, ka ešče dva stojita, dapa kak dugo, tau ne vejm. Eden je prazen, drügoga so pa dolaküpili niši tihinci. - Gde sta tistiva, ka je ne Vidim? - Nej dalač odtec. Eden je notrazaraštjeni, drügi pa je malo niže, tam Spodkar. Tü rejdko odi človek, dapa Joži itak taši red ma kaulak rama, kak če bi pri cerkvi stala iža. Kak sé šetava prauti iži, gnauk samo eden velki kosmati pes skauči vö z dvaura. - Malo Čakaj, vej mo dja naprej üšo, - pravi Joži. - Ne boj sé, vej sé dja dočas nemo paštjo, dočas tauga »oroslana” ne zapreš notra. Tak je bilau, notra ga je v dvor zagno pa potistim ga je s kantov začno naganjati. Eden čas sam ga samo gledo, nej sam vedo, ka dela. Zdaj ma djesti dava? Dapa te Zaka lejče za njim. Če de lačen, te de tak djo, Zaka ga trbej trucati?! - Zaka naganjaš tistoga psa, Vejpa tak nede djo, nej lačen, - pravim Jožina. - Tauga vraga ovak ne more notra na mesto zagnati, samo s kantov. Zato, ka sé od vode boji. Zato ga naga-njam s kantov. Na tau velko larmo je Mon-tiska Rejza tü vöprišla iz rama. Osemdeset lejt je stara, dapa ne kaže telko. Gda smo s psaum zgutavili, te so nas Rejza notrazvali, naj si malo sedam pa edno ladno pivo so predmé djali. - Odkec ste vzeti tau ladno pivo, Vejpa tü nega elektrike? - Iz klejti, naša klejt je tak ladna,-pravijo Rejza. - Dosta sé njafkate kaj s sausedi? - je pitam po noriji. Sprvuga samo gledajo, te sé pa že oni tö začnejo smejati. - Zdaj več nejmamo sauseda, dapa prvin smo meti, zato ka tü te ešče več iž bilau. Te je še lepše bilau vse. -Zaka?-je pitam. - Zato, ka te so ešče bola pomagati eden drügoma. Če smo sé zazranka svaditi, večer smo sé že nazaj zmiriu. Tak smo biti tü kak edna velka držina. - Kama so drügi minauli od tec? -Edniso vMeriko šli, drügi, steri so mladi biti, so pa kraj šli od tec. Starejši, ka so pa ostati, tisti so pa pomalek tapomrli. Etak smo pa te samomi ostati. - Vi ste nikdar nej steli odtec kraj oditi? -Jaj, dostakrat. Ešče Zdaj bi üšla, samo Zdaj sam že stara. - Vi bi sé baukše poznali (počütiti) med lüstvom? - Tau gvüšno. Dapa tü zato nej tak lagvo, kak vi gučite, djesta zato tü dosta lejpo vse. Samo nej meni. Že dvej leti sam nej bila kraj od' dauma za volo srce. Slabo mi je srce pa zato daleč pejški ne morem titi. - Ka delate te cejli den? - Nika nej. Samo zapovej-dam cejli den, če je Joži doma. - Pa vas poslüša zato kaj? -Nikanej. Če ga kaj svadim, te mi taodbeži. -Tauje istino, Joži? - Istino, te grbanje dem brat. - Tü dosta leko bereš, vej ti pa grbanji v okni rastejo, nej? - Skur nej. Samo tau baja, če ne rastejo, te ne rastejo, Zaman mamo ižo v gauštja. - Rejza, če bi Zdaj leko meti edno željo, ka bi si te želeti? - Naj bi leko üšla vö k puštiji sé držat, gde je lüstvo. - Pa samo v Števanovce? - Nej, meni so Andovčani pa Veričani ranč tak dobri kak Števanovčare. -Vidim, ka Vas Népe pa Porabje tü mate na stauli. Po-štar vam pošto nosi domau? - Nej, edno lado mamo v Števanovca pa nam tam notraklade. Če kakšno nuj-no pismo dobimo, tisto nam zato k rama prinese. - Mate elektrike v rama? - Nemamo. Sploj dalač Smo kraj od vesi pa zato so k nam nej potegniti elektrike. -Joži, tvoja baba je zato ta brezi elektrike, dapa ti si ešče mladi, kak leko brezi elektrike živeš? - Težko. Zdaj vleta ešče zato tavala, dapa v zima, gda je duga nauč, te je sploj težko. Tü v gauštja je že v štrtoj vöri kmica, sveklau pa samo v sedmoj vöri grata. Najvekša nevola je Porabje, 3. oktobra 2002 9 v okni rastejo pa zato itak tau, ka sam dja pravijo Rejza. tišlar, dapa brezi elektrike sam samo tašo delo leko delo, ka z rokauv leko napravi. Zdaj de že zato malo baukše. - Zaka? - Zato, ka smo küpili eden ag-regator, steri elektriko redi. Tau je eden mali motor, steri z benci-nom de. Zdaj žnjaure notra-potegnam v künjo pa v ižo pa nam te več nede trbelo patroli nücati. Dapa najbaukše de tisto, ka električne tišlarske mašine mo leko nüco, da mo doma delo. -Joži, tvoja baba je prajla, ka ona bi ešče Zdaj, na stare dneve vö k poštiji üšla živet. Ti si ešče mladi, ka si pa ti misliš od tauga? - Dja bi bole tü austo. Zato ka sé dja tü dobra poznam. Tü name sausedje ne držijo, tau delam, ka štjem. Stanem, gda štjem pa ranč tak ležem, gda štjem. Meni tü niške ne zapovejde. Ta cejla gazdija, ka kaulak rama vidiš pa ešče tadala, je vse moja, - sé zasmeje Joži. - V zimi je zato malo težko, nej, gda veltji snejg zapa-dne? -Te je malo žmetneje, dapa Zdaj že trno velkoga Snega nega. Če sam dja osemdeset lejt leko odla, te on Zdaj' tö leko odi - sé smejejo Rejza - Vejte, ka bi trbelo Jožina sé v gauštjo? Eno ženo. - Dja ma že tak dostakrat pravim pa me ne bauga, - - Tak mo dja nauri, ka mo dja drugoma (h)čer tadržo, - pravi natau Joži pa sé tak začne smejati, ka stolec vse preštji pod njim. - Aj, vej tauga ne poslüšaj, ka te malo nauri, - pravijo Rejza. - Joži pa ti, gda si nej v slüžbi, ka delaš cejli den? - Zdaj grbanje berem, lišiči-ce. V gauštja drva kalam, žagam. Kaulak rama kosine v ograci mam prpau, paradajs, kromče. Delo vsigdar djeste, če drügo nej, te tišlarsko. Tü iV gauštja eden den sploj brž taodide.. - Sami živeta tü v gauštja, dalač od drügi iž. Bilau že tak, ka ste sé bojali? -Nej, nikdar nej. Od kogabi sé bojali, če pa človek tü samo rejdko odi. Pa mamo dva lagviva psa. - Pa od kaj drügoga sé ne bojite? Nika sé je ešče vam nej skazalo ali čaralice so ešče Jožina nej zapelale? - Nej, meni sé ešče nika nej skazalo, - pravijo Rejza. -Vejn zatok, ka sam nej tak vrla. Tau pravijo, ka sé samo vrlim kaj skaže. - Rejsan? Dja sam tau ešče nej čüjo. Vejpa vi ste vrli. Tü v gauštja Vi nikomi ne morata lagvo naprajti, ka ste sami. Samo sami sebi. Nej? - Vrli so tisti, steri vsakšo nedelo k meši dejo, nej kak dja, stera ne Odim. Nej gvü-šno, ka so oni zato vši vrli, steri k meši odijo. Tisti vse vidijo, tisti radi vse ^spravlajo. - Rejza, vi name za norca mate! Ne dojda samo k meša ojdti, če ovak eden drugoma nika dobra ne napravi ali če drugoma lagvo želej ali lagvo napravi. Zato sam pa pravo, ka ste vi vrli. - Tau ti vejš. Vejpa niške ne odi tü pri nas. Ali zato pridejo, če drügi nej, te sakalauvstji Ciganji, pa me poglednejo. Dja sam s Ciganji nevolo nikdar nej mejla. Če djanjim poštanje dam, te oni meni tö dajo. Ti tau daš valati, ka ciganj je baukši človek ešče kak mi? Tau je tak! - Pa ka oni tü delajo? - Pripovejdamo. Oni pripovejdajo meni, ka sé kaj nauvoga Zgodilo tü v krajini. - Gda te šli prejk v Števanovce malo kaulak poglednit? - Vej te, gda do me nesli. - Kak tau mislite? - Gda so me v špitala pelali, te je auto nej mogo do rama pa so me v rokaj nesli prejk v Števanovce do autona. - Vejte, ka morate vi delati, če prejk Štjeta v Števanovce titi. Po telefoni gora-pozoveta brbejrkinjo, naj vam »mentő« (rešilec) po-šle. Gda vas prejk do šte- vanovske krčme pripelejo, te jim povejte, ka sé že baukše poznate. Etak te neda vam trbelo pejški titi. - Ti si ešče velki ciganj! Vidiš, tau mi je ešče ranč nej prišlo na pamet, - sé smejejo Rejza. -Joži, gda zazranka na autobus deš prejk v Števanovce,, kelko prvin ti trbej gorastaniti? - V pau petoj dé autobus, dja v pau štrtoj že moram stanti. - V kmici sé gorazravnati, zato tü nej vseedno. Dja bi si ešče lače nej najšo. - Sprvuga bi ti gvüšno špajsno bilau, dapa sledkar bi sé že zato vcujvzejo. - Če si nazaj mislite, Rejza, kakšno živlenje ste meli tü v gauštja. Bilau je dobro tü pa lagvo tü? - Tau je, mislim, vsepovsedik tak, tau nej odvisno od toga, gde človek žive. - Nej, dapa pri poštiji jé zato lakejše živeti. - Mi po vodau notra v dau moramo odti. Tam je vre-tina, od tistec nosimo vodau, dvej kante, kauti dvajsti litrov na en mau. - Zdaj, gda je ta velka söjča, vretina nej vöpusenila? - Na srečo nej. Istina, ka malo slabše teče, dapa zato ešče teče. -V zimine zrmzna vretina? - Nej, v zimi skur kak če bi topla bila, zato ka spar de gor, vleta je pa mrzla. - Velka nevola bi bila toj, če bi nej meti tau vretino, te bi prejk v Števanovce mogli odti po vodau, - pravijo Rejza. Gda smo vö iz rama Prišli, te sam ešče nanje vzejo Jožina, naj mi pokaže vretino. Po tašom velkom brgej smo šli tadola, ka bi sé najraj po lačaj dola-püsto. Spodkar že audalič videti vretino, zato ka eden mati potok teče kraj od njé. - Če sva že do vretine prišla, te že neva s praznimi rokami šla, - je pravo Joži. Obadva sva dvej kanta vlekla nazaj gora na brejg. - Če bi dja tü živo, - pravim Jožina, - te bi sé dja tak muj-vo kak eden mačak. Samo prste bi si malo notra v vodau namočo, nej ka bi dosta vode ponüco. Vrag bi vlačo telko te kante, vej pa roke bi sé mi cejlak vövtegnile. Sledkar, gda sam sé že prejk Števanovec pelo z autonom, mi je nika napamet prišlo. Dosta tašo lüstvo žive, sterim bi vrejdno bilau vösprobati na eden mejsec Montiski ram. Leko ka bi si po tistim malo ovak broditi od vode, od elektrike pa od vse tašoga, ka Zdaj majo. Tam bi goraprišli, kakšo vrejdnost ma voda ati eden posvejt. K. Holec Porabje, 3. oktobra 2002 10 Po Porabji mamo več držin, gde so sé k Slovencem nut oženiti Vaugri ali kakša dru-ganacija. Gdajeodtogaguč, Zakoj naša deca ne guči slovenski, v etakši držinaj naleki leko povejo, ka je ati mati ati Oča Vogrin, etak pa deca ne more znati samo tak slovenski. Gestejo pa zatok med nami takši stariške tü, steri tak mislijo, ka je deci dužnost vedeti obedva jezika, stera stariške gučijo. Edno takšo mater sam gor poiskala na Gorenjom Seniki te dni pa sva si malo pripovejdala od toga pa vse kaj od drugoga tü. Ana ŠamurDeutsch žive na Gorenjom Seniki s svojim vogrskim možom, mata štiri mlajše, ki so že vsi odrasli pa več enoga nejga doma. »Nas v vesi po hiši zovejo Kalcovi,” začne pripovejdati Ana. »Moj Oča so biti tkalec pa so Večkrat prajti, ka prej bi po hiši tü mogli biti Tkal-covi. Depa lüdje nas zovejo za Kalcovi. Trge smo biti mlajši, ge sam najmlajša.’i • Praviš, ka so Oča tkalec bili. Kakšo platno so tkali pa gde? »Znano je, ka so inda svejta lüdje sami delati gvantanje. Tau je pred nej cejlak 50 lejtami eške itak tak bilau, če rejsan so tistoga reda več nej za gvant, liki za lijane, brisače, prte, ponjave delati domanjo blago, platno. Len so pauvati, so ga doma obdelati, ženske so prele (Vören pa tkalci, ki so meti za tau mašine, so delati blago. Moj Oča so doma meti te »stolec« za tau, doma so tkali. Tau je nej leko delo bilau. Vse je ročno bilau, nikše elektrike nej bilau, samo rauka, noge pa oprema je delala. Kak sé spominjam, tak so visati na tistom stauci nej sejdti pa nej stati. Šle so njim pa obedvej noge, gnauk edna, gnauk druga pa rauke tü. Sploj dosta dela so meti, cejla krajina je nosila Dosta je odvisno od starišov es prejo za tkati. Grünt smo tü delati, tau je bole ostalo na mater pa na nas, deco, kakoti ka so Oča na den nej več kak 4-5 vör tkati. Ovak so pa tü vse vedli naprajti. pomagati steli. Moji mlajši so nji strašno radi meti. Sin Pištak sé je na visokoj šauli včijo pa so ma vsigdar kaj potistim. Deca je na poka-panji sploj djaukala za nji.” Košare so pleti pozimi, grable so redti. Za toga volo je zatok nam malo baukše bilau, nigdar smo nej trpeti glad ati mraz. Tau je tü istini ka sam ge Sama tü dosta mogla pomagati oči. Gda bi sé najbole rada špilala s padaškinjami, te sam čüla, ka Oča krčijo: »Ana, Ana, poj.« Pa te sam šla pomagat. Oča so 1958. leta tak njati svojo maštrijo, več so nej mogli delati.” • Ka pa mati? Nika mi povej od njij. »Moja mati so biti na svejti najbaukša mati,” so skonze pobile Ano. »Nas, deco, so radi meti. Te gda sam že samo ge bila doma pa sam v Varaš delat ojdla, so me vsigdar čakati pred ramom, gda je autobus prišo. Večkrat so mi pomagati pa te med tejm - kak je že stari človek - so mi kakši kvar tü naprajti. Gda je moda bila nylon gvant nositi pa kakše moderne pulovere, so mi tau blago nut djati v pralni stroj pa so ga cejlak nanikoj djati. Drgauč so mi ga pa z vraučo peglov vöspeglali pa je te bluza na pegti ostala. Depa ge sam nej čemerna bila. Vidla sam, ka so samo • Vejm ka Vogrina maš za moža. Kak ste vöprišli z njim? Kak je bilau pri jeziki? »Morem povedati, ka mer-noga, dobroga moža mam. Müva Obadva sva svojo držala, tak ka sé je deca nagnauk včila tak slovenski kak Vogrski tü. Kak sam že prajla, štiri odrasle mlajše mam, vsakši dobra guči slovenski. Na tau sam je pa Sama ge gnala. Gnesden sé eške tau tü zgodi, ka steri pride, ga kaj pitam slovenski, on pa Vogrski odgova-rja. Pa ma te etak pravim: »Ge sam te slovenski pitala, ti mi slovenski daj odgo-vor.«” • Zdaj pa cejlak druga tema. Bilau je Večkrat, da si me za nase novine volo gor poznala ali si me ovak opo-zorila na tau ali tisto. Kak je tau? Ti vse tapreštem ka Porabje piše? »Sploj sam rada tejm novi-nam, kumaj čakam, naj je leko v roke vzemem. Kakša natura sam pa že, ge malo kritično tü gledam na vse, ka sé tam piše pa kak sé piše. Ne morem trpeti, če je kaj sploj lagvo napisano, istina, ka sam ge nej jezikoslovec. Ge sam samo rada, če sé tau našo narečje piše v novinaj pa naj sé piše kak najlepše, kakoti ka Znam, da mi vse ne znamo vöpovedati. Tau tü povejm, ka sé mi sploj vidi, kak ti pišeš, kak piše Miki Roš pa Karči Holec. Gestejo pa v novinaj bole na viso-kom nivoji pisanje tisto ge sploj ne razmejm, sploj pa nej cejlak knjižno, depa tak mistim, ka tisto ranč tak trbej, vej pa te novine ne štemo samo mi.” • Vsigdar sam rada bila, gda si ma zvalapa si tau ali tisto kriti.zejrala. Mabiti je pa tau zatok tü, ka tak pravijo, ka prej slovenski v Porabji najlepše na G. Seniki gučijo. Ka ti od toga misliš? »Tau sam že čüla pa mi, Gorenjesenčarge, rejsan tak mislimo tü. Depa tau ne znamenüje, da bi povejmo po števanovskom ati po sa-kalauvskom dialekti nej lepau bilau, samo je ovak. .Razmeti sé pa razmejmo vsi,] če sé škemo! Ge ne kritizej-ram etakšo. Bole takšo, ka bi sé samo malo trbelo potrü-diti pa bi takše napake nej bile. Dobro pa vejm tau tü, ka je ležejše napamet vzeti kakšo napako, liki sam kaj napisati.irj • S tejm, ka si ti napamet vzela, napamet gemleš, z napakami vred, ka ti držiš odPorabja? »Po mojem so dobre. Človek doste vse zvej, ka sé godi z nami pa v drugi mestaj živeči Slovenci. Sploj je döbro, ka je mamo. So naše. Novine so pa ovak lejpe, sploj pa če vse več barvni kejpov majo.” I. Barber Potovanje v Mariazell V soboto, 7. avgusta so potovati ljudje iz Porabja v Mariazell. Pot je organizirala potovalna agencija iz Szombathelya. Ob sedmih zjutraj je krenil avtobus iz Monoštra. Imeti smo sončno vreme. Na meji pri Rabafuzesu smo morati precej čakati. Naša pot je vodila skozi Burgenland/Gradiščansko. Peljati smo se po čudoviti pokrajini med hribi. Imeti smo vodičko, ki je med potjo vse razložila, kje se peljemo, zgovo-dino Avstrije in kaj vse si bomo ogledati v Mariazellu. Zelo prijazna je bila. V Mariazell smo prispeti ob eni uri. Ogledati smo si okolico, tamkajšnjo cerkev, ki je čudovita s svojimi freskami. V cerkvi je kip Ludvika Velikega in Henrika. Tu se nahaja še 6 kapel. Tri kapele na severni strani so dati sezidati madžarski dostojanstveniki. Od tu lahko gremo v zakladnico, kjer si lahko ogledamo kelihe, mašne obleke in sliko, katero je Ludvik Veliki našel neko jutro na svojih prsih. V sredini cerkve je kapela, kjer se nahaja čudoviti kip Marije. Ogledati smo si še kapelo sv. Ladislava, kjer je bil pokopan Jozsef Mindszenty, potem kapelo Mihaly, poleg katere najdemo tudi kostnico. Sem prinašajo kosti, ki jih izkopajo na pokopališču. Šli smo tudi v kapelo svečk. Tu smo tudi mi prižgati sveče. Po vsem tem smo šli gor po hribčku si ogledat kapelo sv. Studenca, kjer teče zdravilni vrelec. Potem smo šli po božji poti do hiše, kjer smo si lahko ogledati mehanični betlehem. To je bilo lepo in zanimivo. Šli smo nazaj na glavni trg, kjer smo se dogovoriti, da bo ob dveh maša. Do takrat smo imeti prosti čas, ko smo lahko kupovati majhna darilca. Po maši smo šli na avtobus in se odpeljali proti domu. Med potjo smo se ustaviti pri enem jezeru. Tu smo se malo sprehajati, potem se peljati dalje. Okrog osmih zvečer smo prispeti v Monošter. Zelo lepo je minil ta dan. Agneš Hanžek Porabje, 3. oktobra 2002 11 Pripovejst! iz Črnoga tauga Nad Črnim lau-gom je tri dni tre-skalo, grmelo in so lejtale strejle, pa če ti je nej bilo nin na nebi ednoga samoga maloga oblaka. Tri dni sé je ta grmanca čüla skur po cejloj našoj Zemlej, dapa niške je nej vedo, Zakoj. Niške je nej vedo, ka so sé čalejrge pa čaralice trno svaditi tam v Črnom laugi in je ta svaja vküper s čemerami naredla cejlo tou čüdo. Dapa po vsikšom deži, kak sé pravi, zača sijati sunce. Tak je.po trej dnevaj enjalo grmeti nad Črnim lau-gomtö. - Moram vas vse vküper lepou prositi, ka mi odpistite mojo gizdavost Če bi nej bila tak gizdava, bi sé gvüšno nej tak vküp svaditi, - je vse čalejre pa čaralice prosila s skunzami v očaj kratica Zari-vana. Tak je stala ta njigva prejdnja čaratica cejla žalostna pa mala kak kakši oskübleni vra-beu. Genola ji je naravnost vsikšo srce. Tak ji je genola, ka so njoj njeno gizdavost sploj nej mogli pa smeli za-meriti. - Tou je pa ja nej nika takšoga, čeje kratica gizdava. Vej sé pa gizdavost šika vsikšo/ kralici, - njoj je brisala skunze čaratica Zobata. - Vej pa na tom svejti nega kralice, ka bi nej bila gizda-va. Kaj takšoga svejt ške nej vido, ->je zdigno glas čalejr Koulivrat - Ge bi ranč nje škeu meti kralice, kaje nej gizdava. Pa tak si brodim, ka niške tü v Črnom laugi neške meti nej-gizdave kralice, - je popravlati kralici Zarivani frizuro čaratica Čobasta. - Gejo pa mam rad takšo ali pa ovakšo, - je svoje povedo ške Zarivanin mauž, kral Vodislav. In tak je nad Črnim laugom poslalo sunce. Sijalo je nad Cmim laugom ške po tistom, gda je Perün najbole krepko pošikavo srebme strejle es pa ta po nebi. Tak sé je nad Črnim laugom narodilo nouvočüdo. Lüstvo je pa samo gledalo, sé čüdivati) in po tiüma spitavati), ka sé tou godi. Med domanje lidi so pomalek Prišli lidge od bole blüzik, po tistom pa ške ovi od bole daleč. In meli so kaj ' videti. Nad cejlo krajino so bili tisti žmetni sivi oblaki, iz šteri sé je lejvo dež in na steri je Perün opravlo svoje delo. Samo tam nad Črnim laugom je bila lüknja, skouzi stero je svejtilo sunce. Nikomi sé je nej senjalo, ka je velko svajo vöminilo tisto nauvo spoštü-vanje. Tou so nej vedli tisti včeni možakari pa ženske, ka vejo vse od vrejmena. Tak so tej metereologi s cejloga sveta samo z blejdim gledati ta v Čmi laug, kcuj pa so si brodili, ka so šenki ojdti v tiste velke šole, gde so sé včiti od vrejmena. -Lidge so rejsan čüdni, - si je na glas brodo čalejr Potejgni-mezavüjo. - Vej pa če si ne vejo ta raztumačiti, Zakoj nam sije sunce, naj začajo vörvati, ka je tou ena velka čalerija in nika drugo nej. - Ka bi pa vörvati v čalerijo. Vej sé pa za tak včene majo, ka tou nika ne morejo naredi^ tou, ka bi začali vörvati v čalerijo, - njemi je tumačo čalejr Bodikaj. Nad Črnim laugom pa je med lagvim vrejmenom ške tadale sijalo sunce. Zgodilo pa sé je ške kaj bole čüdnoga tö. Zgodilo sé je eno dvakrat, ka je tam kakšne pou vöre sijalo sunce ške po tistom, gda je že odišlo za brge. - Touje rejsan nej več mogouče, tou je rejsan nikša ča-lerija, - si je sam zase brodo krčmar iz Male vesi, iz stere sé je najlepše vidlo proti Čmo-mi laugi. - Dapa naj samo trpi ške dugo tou čüdo, pa četüdije čalerija. Dnie de trbelo, več lidi de prišlo es k nam, več do geli in pili in več pejnez pistijo v mojoj krčmej. Lidge so pa ojdti ške naprej. V krčmej so geli in piti, krčmar je pa rejsan meu vsikši den bole kusto bukso. Rejsan velko čüdo, zato ka je nigdar do toga mau nej emo ranč telko, ka bi si v svojoj krčmej kaj spiu, kak samo po tistom, če so njemi drugi nej plačati. Milivoj Roš Bila sem v Angliji Poleti sem imela možnost, da sem lahko šla v Anglijo. Krstni botri, sestrična Hajni in njen prijatelj Tomaž so se odločiti, da bodo obiskati sorodnike v Angliji. Tudi mene so vabiti, naj grem z njimi. Veliko sem premišljevala. Nazadnje sem se odločila, da to priliko izrabim in bom šla z njimi. Dogovorili smo se, da bomo šli z avtom ter da bomo tam dva tedna. 4. avgusta zvečer ob šestih smo se odpraviti na to dolgo pot. Peljali smo se preko Avstrije, .Nemčije in Belgije. V ponedeljek dopoldan smo prišli v Bruselj. Tam smo se sprehajati na glavnem trgu in smo si ogledati mesto. Popoldne smo imeti karte za trajekt v Oostendu. Na trajekt smo v pritličju pustiti avto, mi smo pa šli višje. Od tam smo videti velikansko morje. Trajekt je plul dve uri. Ko smo prišli v pristanišče Dover, sta nas tam že čakala stric Jože Kondor in njegova hči Janett. Biti smo veseli, da smo srečno prišli v Anglijo. Potem smo se peljati k Janett v Shobdon. Pot je trajala 5 ur. Zvečer ob 10. uri smo prispeti. Že so nas težko čakali. Moja sestričnajanett in njena družina, mož Stefan in sina Alex in Adam. Vsi so biti zelo veseli. Veliko smo se-pogovarjati. Janettin oče je tudi bil z nami. Potem smo večerjati in šli spat, ker smo biti zelo utrujeni. Štiri dni smo preživeti pri njih. V torek smo se peljati v Glon-cester. Tam smo si ogledati pristanišče in katedralo. Tukaj so snemati film Harry Potter. Naslednji dan smo šli v Hereford. Tudi tukaj smo biti v katedrali in v muzeju. 9. avgusta smo se napotiti naprej, naj vidimo, kje živi stric mojega očeta, Jože Kondor. On stanuje v cbon-leyni, poleg Manchestra. Zelo je bil vesel, da smo prištiknjemu. On vsako leto pride domov v Porabje, ko ima dopust. Zdaj je pa že upokojenec, zato je letos bil pri nas maja. Veliko smo pripovedovati, kako je pri njih. On lepo zna slovensko in rad govori slovensko. Zelo me je veselilo, da bomo en teden pri njih. Konec tedna smo se peljati v Blackpool. Tam smo si ogledati parado lovskih letal. Potem smo šli v muzej, kjer so ovekovečene igralke, igralci, pevke, kraljevska družina in še druge pomembne osebe. To je bilo zelo zanimivo. Zvečer smo šli v luna park. Tam mi je bilo zelo všeč. V ponedeljek smo se peljati V Manchester. Tu se nahaja stadion Machester Uniteda. Zelo velik je in lep. Naslednji dan smo šli v mesto Preston. Tukaj smo si ogledati muzej in galerijo Harris. Zelo lepe stike in porcelani so razstavljeni. Tretji dan smo obiskati mesto Liverpool. Tu je muzej Beatlov. Tukaj smo si ogledati pristanišče in dve katedrali. Dnevi so hitro minevati in smo se odločiti, če smo že v Angliji, si moramo ogledati glavno mesto, London. Zadnja dva dneva smo preživeti v Londonu. Mnogo vse smo si ogledati v tem velikem mestu. Palača Bu-ckinham je bila čudovita. Tukaj živi kraljica Elizabeta II. Ogledati smo si še Parlament, Big Ben, katedralo sv. Pavla in Westminster Abby. Popoldan smo šli čez most Tower. Ko smo prišli čez most, smo si ogledati To-wer. Čas je hitro minil in morati smo se vrniti vhotel. V nedeljo ob šestih smo imeti vozovnice za trajekt. Do te ure smo se morati pripeljati v pristanišče Dover. Spet nas je čakala dolga pot do Porabja. V ponedeljek zvečer ob sedmih smo se srečno pripeljati v Monošter. Vsi smo biti zelo utrujeni, ampak zelo veseli, da smo spet doma. Hvala mojim krstnim botrom, posebno pa hčeri Hajni, da so mi zagotoviti to možnost, da sem spoznala Anglijo. Zahvalim se tudi stricu Jožefu, njegovi hčeri Janett in njeni družini. Nepozabno doživetje bo meni ta pot in dva tedna, ki sem ju preživela pri njih. BeataBajzek Gimnazija Monošter Bili smo v Sopronu S prijateljicami smo se odločile, da bomo od 4. do 6. julija odpotovale v Sopron, kjer so imeti festival Volt. Krenile smo v četrtek ob štirih in ob desetih smo prispele v Sopron. Potem smo poiskale prenočišče v mestnem središču. Soba je bila majhna, ampak imele smo tudi televizijo in tuš. Opoldne smo šle v restavracijo na pico. Popoldne smo šle v kamp, kjer je bil festival. Poslušale smo koncert in se zelo dobro počutile. Naslednji dan dopoldne smo si ogledale mesto, sprehajale smo se po starem delu mesta. Popoldne smo se odpeljale z avtobusom na festival. Do poznega večera smo bile tam, zato smo se s taksijem vrnile na prenočišče, ker ni bilo več mestnega avtobusa. Naslednji dan smo dolgo spale in popoldan smo spet šle na festival. Z jutranjim vlakom smo se odpeljale domov. Veseli me, da sem imela možnost iti na festival, ker sem se zelo dobro počutila in sem spoznala mnogo ljudi. Reka Himok Gimnazija Monošter Porabje, 3. oktobra 2002 Slovenj Gradec /Likovna razstava »Gradimo mostove« Kultura je prvi korak povezovanja mest štirih regij Preteklo leto so predstavniki štirih regij: Varpalote na Madžarskem, Marche v Italiji, Lavanttal v Avstriji in Koroške v Sloveniji ustanovili združenje mest oz. občin in ga poimenovali T.E.M.A. Povezovalo naj bi 40 občin. Ob nedavni otvoritvi likovne razstave v Koroški likovni galeriji Slovenj Gradec, z naslovom »Gradimo mostove«, je slovenjegraški župan Janez Komljanec poudaril, da je njen naslov tudi osnovno vodilo povezovanja mest štirih regij, spoznavanja navad in prijateljev ter gospodarskega sodelovanja. Trenutni predsednik združenja, podžupan Porto San Giorgia, Giancarlo Fermani vidi v teh pobudah (sofi-nansirane so s strani EU), nov način povezovanja Evrope s pomočjo lokalnih skupnosti in uresničevanja slogana »Evropa so ljudje«. Tudi madžarski predstavnik, župan Berhide, Jozsef Lajosfalvi verjame v nove »mostove«, saj so stiki med občinami že vzpostavljeni (sejmi, šport, izmenjave dijakov in srečanja učiteljev, zborovsko petje) in upa, da bo vse to ljudem kaj pripomoglo, kot tudi podžupan Wolfsberga, Karlheinz Frauwallner. Razstava prihaja iz italijanskega mesta Fermo, v drugi polovici oktobra se seli na Madžarsko v Varpaloto in novembra v avstrijski Wolf-sberg. Umetniki so bili naključno izbrani, so predstavniki štirih generacij in samosvojih likovnih interpretacij. Italijan Sandro Trotti (1934) se predstavlja s portreti, tihožitji in krajinami in radoživimi barvami. Domačin Peter Hergold (1966) razstavlja enobarvne akvarele linij s krokiji figur otrok. Madžar Gabor Zongor (1953) se pretežno ukvarja z podrobnimi ilustracijami in s humorno napovedjo prihodnosti. Av- strijec Karel Schussler (1941) pa v tehniki tempere in kolaža prikazuje mostove in figure. Ob predstavitvi umetnikov in del je direktorica galerije Milena Zlatar, vesela, da je prav umetnost prva povezovalka štirih regij, razmišljala tudi o funkcijah in simboliki mostov ter k temu povabila prisotne. Zasnovo razstave sta opravila kustus tukajšnje galerije Jernej Kožar in Gemot Ragger iz Wolfsberga, ki je tudi oblikoval spremljajoči katalog, kjer so predstavljene štiri regije, izvajalci projekta »Gradimo mostove« in štirje umetniki z reprodukcijami slik. Samo Šavc Kokauš Kokauš sé je etognauk na paut pritepo pa je nasrejdi na pauti razkapala. No, nej je dugo razkapala zatok, ka je po pauti prileto eden velki auto pa go je tavdaro. Kokauš eden cajt leži na pauti kak mrtva pa te za edno malo gor stane, sé strausi pa etak kra-kliva: »Ej, tau ja! Tau je pravi kokaut bio!« Zvon Dva ciganja sta sé etognauk šetala po vesi, pa gda sta k cirkvi prišla, je ranč zvonilo, podne je bilau. Te mladi etak pravi staromi: »Ti, ka misliš, kak so te strašno velki zvaun tistoga ipa gor na tören sprajti?« Starejši si Zdaj malo glavau škraba pa etak pravi: »Kak, kak. Vej pa ne misliš, ka etakši zvaun leko tak visko gor spravi stokoli.« »No pa itak,« spitavla mladi, »kak je te tagor prišo?« »Ti somar! Vej pa te so ga gor nesti, gda je ešče mati zvonec bio.« Rojstni den Jutiška je etognauk mejla rojstni den. Z možaum Jančinom sta te den lepau posvetiu. Jutiška je takšen obed naprajla pa takšo vino küpila, ka je tau nej za povedati. Po obedi sé je Janči vövtagüvo pri stauli, kröfko, kuco je pa si je tadala tau dobra vino nalejvo. Jutiška je pa poglednila na kre-denc pa vidla, kelko posaude geste nej zaprane. Žmetno, depa vcuj stane, ka posaudo zapere. Janči ji pa Zdaj etak pravi: »Jutiška, vej pa Zdaj dü-nok ne’š posaudo prala ti, stero Zdaj svetimo.« Jutiška je tak Vesela gratala, mislila je, ka Janči Zdaj gnauk tau tanapravi, ona si pa malo doj počine. Dobro je tau nej vözbrodili gda Janči etak pravi: »Njaj k vragi tau posaudo, vej go zranja tazapereš.« Telefon Peter je strašno Škrklavi, vse špara, nigdar neške eden filer nej vöpistiti. Etognauk je pri njem doma cingo telefon, Peter ga gor vzeme. Eden moški glas tak pravi Petri, ka je že dva mejseca dužan za telefon pa če ga ne plača, ma ga vözakapčnejo. Peter pa etak v svoj telefon: »Gospaud, vi šte sé strašno zmejšali, vej pa ge ranč nejmam telefona.« I. Barber Leko, ka sam zamüdila z mojim pisanjom. Šola sé je začela že pred mejsecom. Vleti, štero je lepo in vroče bilo, mi je Kolarin Laci gnauk pravo: »Pridi, ka ti nika pokažem. Leko kejp narediš pa malo spišeš v Porabje, ka rad štem tvoje članke.« Spunila sam Lacina željo, poglednola sam tou mesto, gde je lastovica narodila svojo gnezdece. V njem sta bile dvej jajčici. Prauto večera sam leko fo-tografirala, ka so podnevi völki tovomjaki lejtati kak nauri in sé je sirota lastovica bojala za svojo gne-zdo. Gde je tau gnezdo? Pri Senički šoli, gde je spomin-ska plošča Jožefa Košiča. Na štem pri njej je mati venec. Notri v tem venci je lastovica imela svoje male. Dotečas ka sam ponücala moj film, je skoro gesen gratala. Deca pa ojdi v šolo, naša ftička pa je s svojimi mladimi odletela na jug. Vüpajmo, ka sprtolejt nazaj pridejo. Moj stari Oča so vsigdar veseli biti, če so sé vmile lastovice in gnezdile. »Tam, gde lastovice gne-zdijo je mir in blagoslov Božji.« Naj pri nas v šoli tö tak bode! Vera Gašpar ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-rnail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: ■ SOLIDARNOST . Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.