Učiteljski tov
StanovsUo politično glasilo J. V. U. — seUcife xa Dravsko banovino v CJuMjani
m Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.1 J3. Telefon 3112
Postavitve — prevedbe — napredovanja
Odloki o sprejemu v državno ali samoupravno službo novih uradnikov ali uslužbencev ali odloki o napredovanju in razvrstitvi takih oseb se smejo pripraviti šele, ko je pristojni organ ugotovil, da je proračunsko mesto prazno in kredit prost.
Državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki izza dne 1. avgusta pripravijo in predlože pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu državnemu ali samoupravnemu organu v odobritev odloke o sprejemu novih uradnikov ali uslužbencev v državno ali samoupravno službo ali o napredovanju ali razvrstitvi takih oseb brez predhodnega vnaprej zagotovljenega proračunskega mesta in proračunskega kredita in s tem povzroče povečanje državnega ali samopravnega proračuna, so odgovorni solidarno pred glavno kontrolo za povračilo škode, če za izdajo takega odloka ni predhodno odobrenega prostega proračunskega mesta in predhodno odobrenega proračunskega kredita za sprejem takih oseb v službo, odnosno za napredovanje aji razvrstitev. Odločba glavne kontrole postane izvršna, če jo na pritožbo odobri kasači isko sodišče. Rok za pritožbo znaša 15 dni.
(§ 81 zakona o proračunskih dvanaj-stinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936.)
Citiraini paragraf je posegel globoko v učiteljske vrste. Prizadeti so z njim sicer prav vsi uradniki in to predvsem zaradi tega, ker bodo momentano zaostajali v napredovanju, a učiteljstvo se mora s tem paragrafom še posebej seznaniti.
Še precejšnje je število nezaposlenih diplomiranih učiteljskih abiturientov, ki čakajo na postavitev v učiteljsko službo eno, dve in tudi več let. Prošnje so vložene, mladi, delaželjni učiteljski naraščaj čaka na odrešilno vest, na nastavitveni dekret, a tega ni! Med onimi, ki čakajo so tudi taki, ki so odslužili kadrski rok. Nekateri so že bili postavljeni, a so morali podati ostavko na državno službo, drugi je še niso imeli, in nekaj mesecev je že minilo, odkar so se vrnili od vojakov, a sedaj, ponovno čaka,jo na postavitev. — Nastane vprašanje, kakšno upanje smejo še imeti ti bodoči naši tovariši in tovarišice, ko se poglobijo v določbe citira^ nega paragrafa. Vsako čakanje je težko, a čakanje na službo, na katero se je kdo leta in leta pripravljal, to je težko tudi onim, ki imajo starše in sorodnike, kateri jih preživljajo, a oni, ki nimajo nikogar, obupujejo.
Vprašanje kontraktualnega učiteljstva in dnevničarjev tudi še ni rešeno. Če bi hoteli ugotoviti njihovo število, tedaj bi najbrže samo v Dravski banovini presegalo število sto. Z neznatno plačo se morajo preživljati velike družine in nič drugega ni potrebno, nego prevedba v državno službo. Prizadeti bodo itak že s tem, ker se jim čas prebit v kontraktualni ali dnevničarski službi ne šteje v napredovanje in čim delj časa morajo čakati, tem občutne j še bodo prizadeti ob prevedbi. Že leta si nekateri prizadevajo, da bi dosegli prevedbo, a vedno naletijo na ovire. Predpisi zakonov so, ki naletijo prizadeti nanje in zopet se je tfeba ustaviti in čakaiti. Kljub vsem težkočam je vsakdo upal na ugodno in čim hitrejšo rešitev svoje zadeve, a prav pri prevedbah je veljavnih nebroj predpisov, ki jim je treba zajdostiti in zato je prav to vprašanje eno najtežjih v našem stanu. — Ali se sme po določilih navedenega paragrafa upati na boljše?
Nikakor ni izključeno, da bi vse postavitve in prevedbe odpadle, uzakonitvijo določbe. Ne — le prazna mesta, ki so v proračunu predvidena, morajo biti na razpolago. Potrebna je torej predvsem ugotovitev, koliko je v proračunu predvidenih mest s prostim kreditom, ki doslej še niso spopol-njena in potem smemo pričakovati nove namestitve in tudi prevedbe iz kontraktualne in dnevničarske službe.
V zadnjem času je bilo objavljenih v listih še nekaj napredovanj iz nižjih v višje položajne grupe. Toda ta napredovanja 6o le nekoliko zaostala v objavljanju, kajti zadnji ukaz o napredovanju je bil podpisan koncem meseca julija. Od 1. avgusta dalje ni torej napredoval noben učitelj in nobena učiteljica. Doslej so bila naša napredovanja skoro avtomatična. Po uradniškem zakonu more vsak uradnik napredovati že po treh letih. Ta določba velja tudi za učiteljstvo. Po vloženih prošnjah se je zavleklo pri nekaterih napredovanje delj, pri nekaterih manj časa, a v glavnem, napredovali so vsi, le redke so bile izjeme v katerih so nastopale posebne ovire. Toda danes je položaj nekoliko drugačen. Kakor za postavitev in prevedbo, tako mora biti tudi za napredovanje prazno, v proračunu predvideno in kreditno še neiz-
rabljeno mesto. Čim bodo ugotovljena taka mesta, bodo prišla na vrsto tudi napredovanja.
Ako se le nekoliko poglobimo v nastalo situacijo, tedaj bomo uvideli, kako zelo so prizadeti mladi abiturienti in abiturientinje, ki že delj časa čakajo na postavitev. Od dne do dne pričakujejo razveseljive vesti, ki bi jih prestavila iz upanja in čakanja k delu. V težkem položaju se nahajajo naši tovariši kontraktualci (-ke) in dnevničarji (-ke), ki že dolgo čakajo na prevedbo. Tudi sedaj še niso ukinjene postavitve in prevedbe, toda še bo treba čakati, čakati na izpraznjena v proračunu predvidena mesta. — In tudi napredovanja bodo prišla na vrsto.
Razumljivo je, da vidi vsakdo pred vsem svojo lastno zadevo in svojo lastno korist. Vsakdo, ki je prizadet in čaka, želi, da bi prišel čim prej na vrsto. Prav zaradi tega
prihajajo tudi od vseh strani prošnje za intervencije, za pospešitev zadeve, za izposlo-vanje ugodne rešitve. — Toda vprašati se je treba, ali tudi kaj zaleže posredovanje za posamezne primere? Navedeni paragraf prav točno določa postopek in izjeme niso niti mogoče niti dovoljene. Čeprav ni bilo od 1. avgusta niti postavitev in prevedb niti napredovanj, vendar je dana možnost, da pridejo na vrsto postavitve in prevedbe kakor-tudi napredovanja, biti pa morajo na razpolago predhodno vnaprej zagotovljena proračunska mesta in proračunski krediti.
Ker je torej vsaka intervencija v posameznih primerih brezuspešna, je vendar le možna-načelna intervencija, se ugotovijo vsa mesta, ki so v proračunu predvidena, a so sedaj prazna, neizrabljena in je njihov kredit še prost.
— ž.
VSEBINA:
Pot kontraktualnega učitelja preko zaprek zakonov in odredb
V	naših vrstah je mnogo žrtev, katerim je poplava fašizma izpodjedla teren in jih zanesla, čez bregove, pred vrata hiše, pod katere streho imajo tudi oni domovinsko pravico. — Pod streho smo jih sicer sprejeli, toda . ..
To so tiste žrtve, ki so povsod gledale ideale, radi katerih niso mogle videti resnice. To so tisti učitelji in učiteljice, ki so polni zavesti in ljubezni do svojega naroda in rojstnega kraja vztrajali v okupiranih krajih do poslednje možnosti — na prigovarjanje, ali iz lastne inicijative, vsekakor pa prostovoljno. Bili so celo taki, ki so idealizem manifestirali s tem, da so leta, 1921. in prej, zapuščali službo tukaj in šli črez mejo na delo. In tam so delali kot apostoli, zvesto in vdano.
Ko pa je postajalo delo brezupno, trpinčenje neznosno, so začeli zapuščati svoja mesta na tujih tleh, daleč od svojega doma, kot brodolomci. Ti, ki so prihajali prvi, so še našli odprta srca. Koristili so se z Uredbo deželne vlade za Slovenijo št. 361 od 14. februarja 1919. leta,, katere člen 1. med ostalim določa, »da se učiteljem osnovnih in meščanskih šol vračuna tudi čas prebit v službi na slovenskih privatnih osnovnih in meščanskih šolah s pravico javnosti, kakor tudi na vseh šolah Družbe Sv. Cirila in Metoda.«
Zakonodajni odbor v Narodni skupščini je to uredbo sankcioniral (glej Služb. No-vine od 3. sept. 1921. 1., broj 195, stran 7.) in sicer radi tega, ker je bilo premalo učitelj-stva,
V	splošnem niso bili ti učitelji oškodovani niti prikrajšani na službenih letih, ampak morali so priti drugi, kajti program se je dosledno izvajal. Slovensko učiteljišče je bilo zaprto, pojavil se je fašizem z vsemi svojimi metodami, ki je začel čistiti med slovanskim učiteljstvom in rezultat ni izostal.
Kakor val, ki ga dvigne nepričakovan sunek nevihte, se je dvignilo številno učiteljstvo in iskalo zatočišča tam, kjer ga je po pravici moralo iskati. Starejši so bili sprejeti brez ovir; mlajši pa so naleteli na odlok ministra prosvete Onbr. 29.463 od 20. julija 1921, po katerem so morali polagati dopolnilni izpit iz nacionalne grupe predmetov. Po tej formalnosti so bili vsi sprejeti, nihče ni ostal brez kruha in je doslej vse v redu.
Ker pa so se pri nas razmere čim dalje bolj konsolidirale, je nastala potreba, da, se trenutno stanje fiksira s pozitivnimi zakoni, ki kažejo v svoji kronološki evoluciji čim dalje manjše razumevanje za prilike, iz katerih so prihajali kandidati za kontraktualno učiteljsko službo. Bilo je bridkih razočaranj radi nepričakovanih formalnosti in težav. Na nekatere primere kaže informirana javnost še danes, kot na primere krivice.
Na videz majhnim nedostatkom pripisujemo nekaj žrtev, ki jih ni bilo treba, n. pr. brisanje nekaj let kontraktualne službe pri prevedbi v stalnost radi tega, ker pogodba o kontraktualnem službenem razmerju ni bila pravočasno obnovljena; ponovno polaganje praktičnega učiteljskega izpita zaradi tega, ker prošnja za sprejem v kontraktualno službo ni bila rešena v petih letih, a prosilec se je ves čas nahajal izven učiteljske službe.
Vsa kontraktualna služba od 1. aprila 1932. leta dalje se pri prevedbi v stalno drž. službo ne šteje niti za grupo niti za pokojnino. Predno bodo vsi kontraktualni učitelji sprejeti v stalno državno službo, pa se bomo morali boriti s še večjimi zaprekami.
Do tega stanja je prišlo stopnjema po sili razmer, ki so se vrstile v desetih letih, tako-le:
Uradniški zakon od 31. julija 1923. leta je uvedel kontraktualno službo. Učitelji so po opravljenem dopolnilnem izpitu in prestopu v naše državljanstvo mogli dobiti stalnost v državni službi. Na podlagi §§ 137 in 241, v zvezi s prej omenjeno Uredbo deželne vlade za Slovenijo št. 361 ex 1919. leta, 6o se računala v državno službo vsa leta pro-
vedena v Italiji oziroma Avstriji, kakor tudi v kontraktualni službi pri nas.
Zakon o državljanstvu od 1. nov. 1928. leta priznava (v § 54) učiteljem, ki so prišli iz zasedenega ozemlja, vse v prednjem odstavku navedene pravice in tudi zakon o narodnih šolah iz leta 1929. se jih spomni v § 166, ko je predhodno novim kontraktual-nim učiteljem v praksi s § 71 onemogočil sprejem v službo države. Onemogočil vsaj tistim, ki ne bi mogli izvesti sledeče:
Priti iz zasedenega ozemlja sem, čakati, da se jim dovoli polagati izpit, po izvršenem izpitu vložiti prošnjo z vsemi predpisanimi dokumenti za sprejem v kontraktualno učiteljsko službo in čakati... čakati na rešitev. Kdor medtem ne najde druge s lužbe, ali nima sredstev za življenje, bo stradal, in mnogi tudi stradajo!
V take perspektive bo šel menda le tisti, ki beži pred smrtjo!
Uradniški zakon iz leta 1931. je zadel kontraktualne učitelje še bolj. ker je razveljavil § 166 zakona o narodnih šolah, ki je upošteval nacionalno delo v zasedenem ozemlju; kontraktualna služba se ne šteje za napredovanje, temveč samo za penzijo pod pogojem, da je prestop iz kontraktualne v državno službo neposreden in brez kakršnekoli prekinitve (§ 116/3). Z ozirom na ta predpis je posebno važno skrbeti, da se pogodbe obnovijo takoj po preteku treh let, kajti v nasprotnem primeru nastane prekinitev, ki jo omenja ta člen. Da se to ne zgodi, morajo skrbeti prizadeti sami in še pred potekom pogodbe prositi za obnovo.
Po finančnem zakonu iz leta 1932./1933. (§ 58) se kontraktualna služba po 31. marcu 1932 ne šteje niti za pokojnino.
Merodajni forum še ni rešil spornega vprašanja, ali se državna, samoupravna in javna služba na ozemlju bivših držav, na katere se nanašajo določbe mirovne pogodbe, šteje v državno službo po § 54 zakona o državljanstvu. Proti temu štetju se navaja § 277. U. Z., ki razveljavlja vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so urejena razmerja drž. uslužbencev.
Za priznanje teh let bi veljal § 116 t. 7. U. Z., ki odreja, da se priznava državnemu uslužbencu za odmero količine pokojnine tudi čas, ki je posameznim uslužbencem na njih prošnjo s posebnim zakonom (t. j. v tem primeru z zakonom o državljanstvu) priznan v državno službo odnosno za pokojnino.
Proti štetju službenih let, omenjenih v § 54. Zakona o državljanstvu, zelo močno govori tudi § 248. U. Z. Ta po svoji daleko-
Postavitve — prevedbe — napredovanja.
Pot kontraktualnega učitelja preko zaprek
zakonov in odredb.
Aktualne zadeve.
Moj razred kritizira ...
LISTEK: Učitelja Čičigoja zadnja pot. — Nekaj zgodovinskih reminiscenc k 60 letnici šole na Grabnu v Ljubljani.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
sežnosti ne zadene samo sedanjih ali bivših kontraktualnih uradnikov, temveč tudi vse tiste drž. uslužbence, ki so kdaj koli in v katerikoli lastnosti službovali izven teritorija bivše Srbije. — Zaradi njegove značilnosti navajamo § 248. U. Z. dobesedno: »Odredbe tega zakona veljajo za vse one državne uslužbence, ki se zateko v aktivni službi na dan, ko stopi zakon v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi, neglede na zakonske predpise, ki so veljali, preden je stopil ta zakon v veljavo in neglede na to, ali se jim je pokojnina uredila po predpisih, ki so prej veljali, ali ne.«
Ker bi po določbah tega člena veliko število uradhištva zgubilo preko polovice svojih službenih let, kar je po mirovni pogodbi nedopustno, je evidentno, da § 54. zakona o državljanstvu mora še veljati in da med drugimi tudi zakon o državljanstvu spada v okvir § 116. toč. 7. U. Z., na podlagi katerega se more računati v državno službo vsa službena doba, priznana s posebnimi zakoni.
Kratek pregled zakonskih odredb, ki v preteklem desetletju regulirajo kontraktualno službeno razmerje do države, nam nudi sliko, ki je, gledana z nacionalnega stališča, precej turobna. Ni prav, da se učiteljem, ki so najdalje in za ceno težkih žrtev vztrajali v zasedenem ozemlju, ne prizna niti tistih pravic, katere so tam uživali, t. j. vsa službena leta, ko se je že prvim, ki so prihajali, priznalo v državno službo vsa leta, tudi tista na privatnih šolah. Nepravična in nemoralna je ta dvojna ali celo trojna mera.
Vzemimo v ilustracijo sledeče:
Izmed učitelj ev(ic), ki so prišli k nam do 1929. leta kot vsi enaki, jih imamo danes 3 vrste:
1.	Nekatere, ki so že sprejeti v drž. službo in so razvrščeni po skupinah. Če jim je bila sreča naklonjena, da so bili prevedeni v državno službo pred 1. aprilom 1931. leta, so se jim štela v državno službo vsa službena leta iz Italije in tukajšnja kontraktualna služba.
2.	Tisti, ki so bili prevedeni iz kontraktualne v državno službo po 1. aprilu 1931. leta, se jim službena leta iz Italije niso smela šteti v državno službo. Šteje pa se jim kontraktualna služba, toda le do 1. aprila 1932.
3.	Še so taki, ki sploh niso sprejeti niti v kontraktualno, niti v državno službo. Kruta je usoda, ki jih je tako udarila. Imeli so isto ¿število službenih let — in sedaj?
Prvi je v VI. položajni skupini in ima lepo službo, drugi je v VIII. položajni skupini in tretji, ki je prišel nekaj pozneje, živi v upanju, da bo sprejet v kontraktualno in mogoče po nekaj letih v državno službo.
Moralni zakon in dolžnost nam velevata, da žrtvam našega nacionalnega pokreta pomagamo, sicer nas bo bodočnost obsojala.
Aktualne zadeve
Prav je in potrebno, da vselej in ob vsaki priliki poudarimo najnujnejše zadeve učiteljskega 6tanu.
Mnogo je bilo že napisanega o učiteljski stalnosti. Toda ne nehajmo* prej, dokler ne postane zahteva — dejstvo. Poglejmo sod-nijski stan. Ako smemo verjeti časopisnim vestem, bo njegova stalnost uzakonjena v 1. 1936. Spričo važnosti tega stanu je to sicer samoobsebi umevno, vendar brez boja in žrtev tudi tam ni šlo. Zato naj bo vse naše stanovsko delo, vsa naša zborovanja prežeta z zahtevo po stalnosti. Le tedaj se bo mogel učitelj z vsem svojim srcem, z vso svojo ljubeznijo posvetiti vzvišenemu poklicu, ako bo vedel, da ga za njegovo pošteno delo ne more nihče premestiti oziroma ga spravljati v odvisnost mogotcev in drugih faktorjev.
V tesni zvezi s stalnostjo je razpis mest. Treba je, da se tudi temu vprašanju večkrat posvetimo, ker so se tu delale, in se bodo morda še, mnoge nepravilnosti.
Marsikdo se danes trka na prsa češ, dobil sem mesto po razpisu in s tem je zadoščeno absolutni pravici. Zopet drugi vzklikajo: Razpišejo naj se vsa mesta, ki so bila od-
dana brez razpisa. Ne oziraje se na to, da vsakokratni režim podeljuje razpisana mesta povečini le »svojim« moramo poudariti, da je razpis službenih mest, dokler nimamo stalnosti ie podrejenega značaja. Prva je učiteljska stalnost. Ako te ni, nima razpis onega pomena, kot mu ga marsikdo pripisuje, ker razpisano mesto iahko stokrat dobiš in ga lahko tudi tolikokrat zgubiš.
Ozrimo se samo 10 let nazaj. Vsak učitelj je bil trdno uverjen, da je, ko izpolni pogoje, stalen. Saj smo pisali v zadevne rubrike »stalen s stalnim učnim mestom«. Prišel pa je zloglasni režim, ki je začel prvikrat na debelo prestavljati njemu neljubo učiteljstvo, uporabljajoč neusmiljeni paragraf 71. Mnogi premeščeni učitelji so bili prepričani, da je to dejanje protizakonito. Pritožili so se na državni svet, ta pa je vse pritožbe odbil z motivacijo, da po obstoječih zakonih učiteljstvo stalnosti nima. Zato je napačna trditev, da je učiteljstvo imelo stalnost do 1. 1929. — do uzakonitve sedanjega šolskega zakona. Stalnost je imelo učiteljstvo le nekaj časa po osvobojenju, dokler so veljali še bivši državni in deželni zakoni. Kakor hitro pa je bila
uvedena tako zvana pragmatika, je učitelj-stvo stalnost izgubilo.
Nastala je praksa, da se ne razpisujejo vsa prosta mesta, marveč le nekatera, navadno slabša. Zakaj ne bomo razpravljali, vsakdo to dobro ve. Dokler se pa ne razpisujejo res prav vsa prosta mesta je pa oddaja mesta po razpisu dostikrat krivična.
Nikjer ni rečeno, da bi se ne mogle z uspehom uveljavljati učiteljice kot šolske upraviteljice. Imamo ravno nasprotne dokaze, posebno v hribih ali pa na zapuščenih starih šolah. Pa se učiteljica raviteljica tako uveljavlja, da s svojim u«_iom v in izven šole pridobi zaupanje ljudstva ter se z njeno pomočjo zgradi nova šola. Kakor hitro se to zgodi, se že oglasijo. To mesto ni za učiteljico treba je, da pride učitelj! Razpišite mesto. Vmes poseže politika, pa gre ...
Učiteljica pa, ki je na mestu službovala pet morda več iet, doprinašala duševne in gmotne žrtve za zgradbo nove šole, mora iti drugam. Vrgel jo je razpis! Vprašajmo se, ali je bila taka premestitev za to učiteljico krivična, ali ne? In če je bila, ali ne sliči taka zgodba oni iz Hlapca Jerneja? Učitelj pa, ki zasede njeno mesto, se ponosno trka: Dobil sem mesto po razpisu!
Zgodili so se tudi primeri, da so odločujoči činitelji preprečili premestitev take učiteljice, nastopili so tudi javni delavci v njeno obrambo; znan mi je tudi primer, da učiteljica niti eno leto ni mogla uživati sadov svojega truda, ki ga je imela z zgradbo nove šole.
Šolski zakon tudi natančno določa pogoje, po katerih ima učitelj prednost do razpisanega mesta. V koliko se ti pogoji pri oddaji mest upoštevajo, nam je dovolj pokazala praksa. Iz nje vemo, da je dostikrat odločilno vse drugo, samo to ne, kar navaja zakon. Zato se je že večkrat slišal iz učiteljskih vrst samih glas, da bi bilo bolje, če se mesta sploh ne razpisujejo, ker bi se s tem mnogim, ki niso »dobro zapisani«, prihranile takse, ki jih morajo plačati za koleke, ko prosijo za razpisano mesto. Na ta način je prisiljenih mnogo družinskih očetov, da vztrajajo na mestih, ki so oddaljena od prometa ter da plačujejo za svoje otroke drago šolanje, ako to sploh še zmorejo, medtem ko mnogo mladih neporočenih učiteljev in učiteljic sedi na udobnih krajih v mestih ali v njihovih bližinah. Saj se je dogodil primer, da je prišla v univerzitetno mesto učiteljica, ki še ni imela zadostnega števila, po zakonu predpisanih službenih let.
Učiteljstvo in organizacija bosta morali posvetiti temu vprašanju vso oažnjo. ker to ni samo vprašanje pravičnosti, marveč je velikega socialnega pomena za učiteljstvo. Treba bo gledati da se to vprašanje reši povolj-no z novim zakonom, ker sedanji šolski zakon ga ni rešil. Mislim tu na kontrolo, ki naj jo vrši učiteljstvo po svojih zastopnikih pri oddaji učiteljskih mest. Ni še dolgo, ko je šlo učiteljstvo kar molče preko tega, ko so bile odpravljene institucije raznih šolskih svetov, kjer je imelo učiteljstvo tudi svoje zastopnike. Slepo smo zaupali strogemu centralizmu pričakujoč, da bo povoljno rešil vsa učiteljska in šolska vprašanja. Preko šolskih svetov je šlo učiteljstvo tudi tedaj, ko se je delal sedanji šolski zakon, ki teh institucij ne pozna. Morda komu ni bila všeč njihova sestava ali način poslovanja. Vendar moram pribiti, da so bili življenjskega pomena tudi za učiteljstvo. Tu se je sklepalo o oddaji učiteljskih mest, tu se je kontroliralo delo šolskih oblasti govorilo o učnih načrtih, šolskih knjigah in razmotrivalo o drugih važnih šolsko - pedagoških vprašanjih.
Ko se bodo oblikovale bodoče samouprave, ali spreminjal šolski zakon, tedaj ne smemo molčati, pač pa zahtevati, da pridemo zopet do sličnih demokratičnih pravic, kot smo jih imeli v nekdanjih šolskih svetih. Ze sedaj moramo na to misliti ter pripravljati gradivo za njihovo organizacijo.
V institucijah šolskih svetov se bodo pa tudi na najlažji in najuspešnejši način para-
lizirali vsi neupravičeni napadi na šolstvo in učiteljstvo, pa naj pridejo od katerekoli strani.
Nihče ne more oporekati, da se z neupravičenimi napadi dela učiteljskemu stanu krivica. Pošteno je od ljudi, da se zavzamejo zanj in bičajo krivico. Toda krivica ni samo neupravičen napad v listu, krivica in mnogo hujša je, če se vrže učitelja brez pravega razloga iz službe na cesto če se zapodi učiteljico v črnogorske hribe, odtrga in prestavi učitelja družinskega očeta od žene in otrok, premesti mlad učiteljski par na banaško ravnino, da je v nevarnosti radi podnebja njuno zdravje itd. itd. Koliko gorja, duševnega in telesnega trpljenja povzročajo take neupravičene premestitve, ve le oni, ki je to na lastni koži okusil. Zato ne omalovažujmo tega! Pa kje so takrat oni listi, ki vedo drugače toliko hvale o učiteljskem stanu!
Učiteljstvo dobro ve, kje ima svoje prijatelje. Ni še pozabilo onih napadov, ki so se pred leti pavšalno iznašali v javni instituciji, pri čemer ni našlo zaslombe niti pri onih. ki bi mu jo morali nuditi. Zato je popolnoma napačno, da iščemo iz banalne prispodobe o napadih razbojnika Omerze na šolo in farovž,
zaključke objektivnega poročanja v listih o učiteljstvu. Še bolj napačno pa je, če kdo iz tega sklepa o pravičnosti, ki jo goji tak list do učiteljstva, ker se človeku nehote vsiljuje svetopisemska priča o pobeljenih grobovih. Učiteljstvo se mora zavedati da je vsak učiteljica) član velike družine učiteljskega stanu. In kdor dela krivico enemu izmed pripadnikov, jo dela vsemu stanu. Ako bomo s tega gledišča presojali naše prijatelje in sovražnike, potem bomo našli ene kot druge. Treba je, da se tudi v tem oziru osamosvojimo vsake plehkobe in da gledamo vse pojave — naprej in nazaj— le s stališča vsega stanu.
Ako naša razmotrivanja še enkrat pregledamo, tedaj naj gre naš boj za tem da sebi čimprej priborimo stalnost. Le tedaj bo imel razpis mest za učiteljstvo pravi pomen. Pazimo, da se ne dela z razpisi novih krivic. Bodoča oddaja učiteljskih mest naj se kontrolira v šolskih svetih, ki naj se uzakonijo. Pri kakršnihkoli krivicah, ki se gode učiteljstvu, ne pozabimo prehitro preteklosti in ne iščimo prepovršno pridnega Janezka in hudobnega Mihca.
Vinko Rupret.
MoJ razred kritizira
Vtisi ob 1. številki »Našega roda«.
Na 1. številko so čakali moji šolarji nekaj, dni več, kakor običajno. Pojasnil sem jim, da je nastala zamuda zaradi počasnežev, ki ne naročajo pravočasno časopisa. Pri meni zbirajo in nosijo denar že kmalu po začetku šole. Na list pa so naročeni skoraj vsi. Letos ga nista naročila 2 učenca iz razloga, ker ga imata naročena tudi njuna 2 brata. Nadaljnja 2 učenca pa sta res v tako slabih gmotrrih razmerah, da starši ne premorejo teh izdatkov. Vsi ostali pa so čl&ni Mladinske matice. To jim je že prešlo v kri; vsa leta so stalni naročniki in vidim da se od takrat zanimajo tudi za druge mladinske liste. Vem, da bodo tudi potem, ko bodo zapustili osnovno šolo, med prijatelji dobre knjige in lepega slovstva. »Naš rod« pa berejo vsi, tudi tista dva ubožna učenca, ki jim ga posodijo tovariši iz vasi. Zanimivo je, da so v mnogih družinah, ki so po večini kmečkega sloja — manjši del pa tvorijo delavci — uradniškega otroka nimam nobenega — naročeni na več listov in časopisov. Največ dobivajo po 6 listov v hišo. Nekaterim pa so »Naš rod« in knjige Mladinske matice edini tiskani obiski v hiši in s tem seveda edina duševna zveza s svetom.
»Naš rod« uporabljamo kot razredno čtivo.
Dan je bil resnično ves božji, sončen, ko sem razdelil mladim naročnikom 1. številko. Ko je dobil vsak svoj izvod, so se zatopili v ogledovanje lista. Pustil sem jim nekaj časa, da so zbrali svoje vtise. Seveda sem jih budno opazoval. Mir je vladal v razredu le še-lest paprija pri obračanju listov je sekal tišino.
Otroci so taki kakor odrasli. Poglej čita-telje v kavarni. Vsakdo — ali pa vsaj večina se pobavi najprej z ilustracijami. Mladina pa še prav posebno. Zato bodi temeljno pravilo pri urejevanju mladinskih listov: Ilustracij kar največ! In sicer le dobrih slik! Prijatelj Sirk mi naj oprosti, če povem, da so se otroci spodtikali nad sliko na strani 9. (prizor v sobi).
»Vsa je počečkana!... — Če bi jaz tako narisal v šoli, bi jo dobil po prstih.« Še prihodnji dan je eden izmed mladih kritikov izjavil. »Ves popoldan sem iskal glavo kle čečega mornarja Iva. Roko na njegovem vratu sem imel za psa ki ga grabi za srajco.
Z ostalimi slikami so bili zadovoljni. Napis na Seliškarjevj povesti pa so razvozljali le s težavo ...
Prvi vtis. Glavne povesti je preveč. Sko-ro tretjina lista! Mladina si želi bolj kratkih in zaključenih povesti.
Uvod k poljski prestavi Šola, je za mla dinski list pretežaven in zato odveč.
Roševi kostanji so jim bili. všeč. Slike h Kunaverjevi povesti so kar otipljive. Zdi se mi, da so klišeji angleškega izvora.
Škoda, ker ni k Prlekiji majhne zemljepisne skice. Zal jim je, da niso tudi) Zupanče-vi Zvonovi z Magdalenske stene ilustrirani. Izrekli so se, da bodo sami narisali prizor, kako vlečejo Turki zvonove v Kolpo.
Pri Vsevedu — taki prispevki in pa slikanice na primer O Jurčku in Indijancih — so bonboni za mlada usta — so zapazili na strani 24. risarsko - slovniško napako r: Vi boste (slika 2 oslov), pa bi morali biti v množini (torej na sliki najmanj trije oslički).
Naši otroci poznajo Srečka Brodarja. »Naš rod« pa je pisal o raziskovalcu Stanku Brodarju.
Članek o CMD nam je prišel zaradi priporočila kr. banske uprave kar naravnost pod roko.
Podrobne kritike seveda ni mogoče navesti, niti vsega pohvaliti, kaj jim je bilo všeč. Pri naslovni sliki so pripomnili, da se v notranjosti piše Naš rod (rod z malo začetnico), a na ovitku Naš Rod.
Ribičičevo uvodno povest sem prečital že v krtačnem odtisku z največjim zadovoljstvom. Je resnična umetnina. Vendar sem se bal, da je mlad, neizkušen bralec ne bo razumel. Bal sem se, da jo bo razumel s tiste strani kakor gleda kak povprečen, nedozorel gledalec psihološko sceno na odru: mesto, da bi ga pritegnila slika z grozo nase, pa se začuje ob taki sceni na podeželju često-krat smeh ... Ne razumejo umetniške poglobitve.
Takisto sem se bal tudi za Ribičičevo uvodno satiro, ter sem bil prepričan, da bo otrokom padlo najprej v oči ravnanje mladega maturanta, ki je s sigurno roko zadel ponirka v glavico (če nisi čital dotične satire, ne boš razumel teh beležk, zatorej brž »Naš rod« v roke!).
Evo Vam psihološkega filma, kako je de-ca 5. razreda razumela povest in po kakem redu.
Najprej jo je vsak zase dobro prečital. Sam zase in tiho.
Potem smo otvorili razgovor.
Oglasi se najprej učenček. ki je precej brbljav pa nič preveč brihten.
— »Ejduh!, tisti fant ga je lepo zadel (ponirka) ... Glih na sredo glavce!...«
In drugi (navajam beležke točno po spontanih izjavah, sam sem le enkrat vplival na potek in smer razgovora, ki se je vršil kot
Zaradi znižanja Vaših plač
si preskrbite vse manufakturno blago za Vas in Vašo družino le v specialni trgovini
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
ker boste kupili najugodnejše zaradi skrajno nizkih cen.
razredna debata): »Ta povest je luštna, ker ga je fant dobro zadel.«
Tretji: »O, to so bili ljudje veseli ko je fant zadel ponirka.«
Pomagal sem s kratko preokretnico: »Postavite se na stališče fanta!« In so padle drugačne izjave:
—	»Vesel je bil, ker ga je gledalo veliko ljudi.«
—	»Ploskali so mu, kakor' na nogometni tekmi, če kdo zabije gol.«
(Omenjam, da so vsi ti dečki robustni, temperamentni in seveda tudi aktivni nogo-brei.)
Pa se je oglasil nenadno deček, ki je v razredu najbolj miren in silno dobrega srca. Zastavil je karajoče vprašanje: »Ali je bila ptica škodljiva ali koristna!?«
In takoj za njim spet drugi, takisto rahločuten in miroljuben: »Zelo se je ptica mučila, ko so jo obmetavali in nazadnje celo zadeli v glavo.«
Tedaj pa se je mišljenje vsega razreda preokrenilo v socialno smer in je takoj vstal nekdo in izjavil: »Ptic vendar ne smemo pobijati!« In spet drugi: »To ni vesel dogodek, ubili so ptiča, pa so fantu ploskali.« Spet se je spontano oglasil eden izmed dečkov in ugotovil: »Ta povest nima naslova. Napravimo ga mi. Jaz bi ga dal: Ubiti ptič.«
Nato so deževali naslednji naslovi: Ponosen fant. — Žrtev. — Ubita ptica. — Neusmiljeni fant. — Ostri kamen. — Ponirek v Ljubljanici. — Neusmiljeni ljudje. — Po-nirkova smrt. — Otrok brez srca.
In končni zaključek: »Živalco naj bi pustil na miru, saj mu ničesar ni napravila.«
»Ta fant je ubijalec!«
»Iz tega fanta bo baraba.«
»Njegov oče pa je bahač.«
»Ljudje so brezsrčni, ploskali so, namesto. da bi jokali.«
Nekdo pa je kar videl fantovo življenjsko pot: »Zdaj ubija ponirke, potem pa bo divjačino, nazadnje pa bo celo ljudi....«
»Še morda tiste, ki so mu zdaj ploskali« je dodal brž njegov sosed.
Splošna sodba: »Iz tega fanta ne bo nič!« je zaključila naš pomenek.
Vesel pa sem bil, da so otroci opazili sami skrito jedro in ga s pridom izluščili.
—nč—
Le sodelovanje prav vsega učiteljstva v stanovski organizaciji bo pripomoglo do popolnih uspehov borbe za naše pravice.
Winkler Venceslav:
v
Učitelja Cičigoja zadnja pot
Učitelj Čičigoj se je naveličal žalostnega sveta, bogatih draginjskih doklad in navdušenja za narod in ljudstvo, legel je, zaprl oči in kar umrl. Ko je prišel na drugi svet, se je ustavil na prvem križpotju. Pogladil si je suho brado, prebral velike napise in se bled in koščen napotil v vice. Lepo ponižno je potrkal na vrata in ko mu je odprl mož v črnem, se mu je predstavil.
»Oprostite«, je rekel, »ne vem, če sem prišel prav. Moje ime je namreč Matija Čičigoj in sem učitelj sedme položaj ne skupine in se zanimam za narodno izobraževanje im za gospodarstvo. Dekreta za vice sicer še nimam, a bo že prišel za menoj kot navadno.«
»Toda, tukaj so vice!« je zamrmral vratar.
»Saj, saj.« je hitel čičigoj, »dobro vem, le delati bi že rad začel, mogoče še kaj postranskega, da me ne bi zastonj redili. Na zemlji so mi to večkrat očitali...«
»Moram povprašati,« se je umaknil vratar in zmajal z glavo.
Dolgo je čakal čičigoj pred vrati in ugibal kako mesto mu bodo pripravili, ko se je nenadoma iz notranjosti vic razlegel krik in je iz pisarne prihitel majhen gospod in razburjeno mahal z rokami:
»Tega pa ne! Ta se ne bo spokoril pri nas. Ne vidite, da imamo že vse polno učiteljev v vicah? Ali so vica zanje sploh kako trpljenje? Smejejo se, žvižgajo in pojejo. Nikoli se jim še ni godilo tako dobro, pravijo. Ne, nobenega več ne maramo, še te bi radi spravili kam naprej. Nočemo, nočemo!«
»Glej, tovariši so že tukaj!« se je razveselil Čičigoj. »Lahko bi ustanovili društvo.«
Toda zaprli so mu pred nosom vrata in spoznal je, da mora drugam. Šel je naprej po poti in prišel do pekla.
»Saj mogoče ni tako hudo,« se je potolažil. »Pregovor pravi, da učitelje in žandarje povsod potrebujejo.«
Potrkal je malo bolj previdno kot v vicah. Kosmat peklenšček mu je odprl vrata, začudil se je, ko ga je videl samega in vprašal ga je po legitimaciji.
»Legitimacija?« se je začudil čičigoj. Kdo bi si mislil, da so rudi tukaj potrebne legitimacije! Poglejte v pisarno, mogoče je že prišel moj dekret. Jaz sem namreč učitelj Matija Čičigoj in sem bil nazadnje na enorazrednici v Grapi nekje v dolenjskih hribih, kjer pridelujejo cviček, če veste...«
»Matija čičigoj ...« je rekel hudič in šel gledat, a se je kmalu vrnil s tovariši in ves prestrašen zaprosil čičigoja, naj se umakne od peklenskih vrat.
»Kaj pa služba?« se je prestrašil čičigoj.
»Molči! Molči!« so kričali vsi. »Tebe nočemo1 v pekel! Kdaj pa si preklinjal? Še takrat ne, ko so te premetavali s hriba na hrib, z enega konca sveta na drugega. Kdaj pa si sleparil? Revež, nisi imel prilike! Kdaj si se puntal? Niti takrat ne, ko si jedel po enkrat na dan in videl debelie gruntarje, z lepim posestvom sredi vasi. Ali si bil kdaj jezen? Molčal si, ko so te napadali. Si mar ljudstvo zapeljaval? Le premisli! Saj se niti oženil nisi, kaj pa hočeš v peklu? Pojdi svojo pot!«
Matija čičigoj je bil presenečen. Doslej je vedno mislil, da pač ne spada drugam kot v pekel ali v vice, zato je bil v zadregi. Saj so zmeraj pisali o njem, da bo gorel v peklu.
»Mogoče pa nimate vsega zapisanega,« je rekel s tresočim se glasom. »Tudi na zemlji se je večkrat zgodilo da je bilo v kaki pisarni kaj narobe. Kar pozabijo včasih na koga ali se pa kak akt izgubi.«
»Nič se ni izgubilo, kar pojdi!« so kričali hudiči.
Potrt je povesil glavo in se napotil proti nebesom. Počasi in nezaupno se je bližal vratom, a sveti Peter ga je že od daleč ugledal in mu mahal z rokami:
»Le hitro, le hitro!«
»Mogoče me še ne pozna,« si je rekel čičigoj. Vendar je pospešil korak.
»Dekret je že tukaj,« je veselo rekel sveti Peter. »Le hitro noter! Komaj že čakamo!«
»Ne vem, če je prav,« se je branil Čičigoj.
»Kaj se umikaš! Misliš, da ne vemo, koliko si trpel? Učil si ljudi brati, da so grde stvari o tebi brali, učil si jih pisati, da so proti tebi pisali, dajal si jim modrosti, čeprav so ti rasli čez glavo, učil si jih gospodariti, čeprav so začeli gospodariti pri Tvojem plačilu, — kaj misliš, da bo vse to zastonj? Le naprej!«
In učitelj Matija Čičigoj je vstopil v nebesa.
Precej za vrati je bila lepa ravnina, cvetoč vrt. Tam so ležali pod drevjem ljudje in dremali.
»To so pa naši!« se je razveselil Čičigoj.
Ustavil se je kar blizu vrat, zbral ljudi in začel znova in z veseljem kot pred davnimi, davnimi leti za borih trideset goldinarjev. Lepo tablo je naslonil na samotno drevo in nič koliko učencev je imel. Še sveti Peter, ki je posedal na pragu, je vzel na stara leta knjigo v roke. Nekaj dtemajočih je pa seveda še zmeraj ostalo pod drevesi.
Ciril Petrovec:
Nekaj zgodovinskih reminiscenc k 60 letnici šole na Grabnu v Ljubljani
V soboto 23. t. m. obhaja II. deška šola na Grabnu svojo šestdesetletnico. Ustanovljena je bila 1. 1875. in je bil njen prvi ravnatelj Leopold Belar. Naj na tem mestu podam nekoliko zgodovinskega ozadja k temu Belarjevemu imenovanju.
Od 1. 1860. dalje so se godile v Avstriji velike izpremembe na šolskem polju. Vlada se je odločila, da izpremeni versko šolo kon-kordata izza 1855. v državno šolo pod državnim nadzorstvom. Od 1860. d'o 1874. so se vršile priprave ne samo za notranjo reorganizacijo pouka in šolstva, ampak tudi za prosvetno upravo in učiteljske plače. Je to najvažnejša doba v razvoju avstrijskega in našega šolstva za časa Avstrije.
Učiteljstvo se je pa začelo gibati tudi društveno. »U. T.« od 15. avgusta 1868. vabi vse kranjsko učiteljstvo k prvemu zborovanju v ljubljansko mestno dvorano. To zborovanje se je vršilo 15. septembra istega leta. Praprotnik je pozdravil udeležnike tega zborovanja s pesmijo natisnjeno na prvi strani »U. T.« od tega dne. Učiteljstvo je na njem raizpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih zlasti pa o spremembi plačevanja učiteljstva.
15. marca 1. 1869. prinaša »U. T.« vabilo, v katerem vabi začasni odbor učiteljskega društva za Kranjsko vse člane k prvemu ustanovnemu občnemu zboru v c. kr. nor-malki v Ljubljani. Vabilo je podpisat Andrej Praprotnik. Zbor se je vršil 31. marca
1. 1869. Poleg Praprotnik a; ki je bil izvoljen za predsednika, sta bila izvoljena v odbor tudi Leopold Belar in Franc Raktelj. — K temu učiteljskemu društvu je pristopalo kranjsko učiteljstvo brez razlike narodnosti tudi Nemci in nemškutarji. Odbor se je le malo izpreminjal. Le sem in tja je bil izvoljen kak nov odbornik, med njimi »Tovar-šev« dopisnik J. Zima.
Že 1. 1871. je bil na občnem zboru društva stavljen predlog za ustanovitev slovenskega učiteljskega društva, torej za vse slovenske ne samo kranjske učitelje. Vlada je potrdila pravila takega društva s sedežem v Ljubljani. »U. T.« jih je priobčil. Toda še pred tem občnim zborom je začela veti med kranjskim učiteljstvom nova sapa, ki je povzročila prvi njegov razkol.
Prvo bakljo je vrgel med nje profesor Leopold pl. Gariboldi v šolskem izvestju ljubljanske normalke s svojo črtico: »Zur Lehrerfortbildung in Krain«, kjer je zahteval za učiteljstvo večjo šolsko izobrazbo in kritiziral dotedanjo. Ta članek je izšel v mesecu juliju 1872. 1. »U. T.« od 15. julija 1872. im(a že naslednje značilno naznanilo med »Šolskim obzorjem«; S pismom 11. t. m. so dosedanji odborniki gg. Leop. Belar, France Raktelj in društveni blagajnik Iv. Zima podpisanemu naznanili, da volitev v pododborih za pripravo splošnega zbora sprejmejo le kot udje, ne pa kot odborniki ter obenem naznanjajo, da stopijo iz odbora sloveriskega učiteljskega društva. Podpisan je Praprot-nik kot prejemnik tega pisma.
Šefe v prihodnji številki omenja »U. T.« Gariboldijev spis, v naslednjih dveh mu pa prav krepko odgovarja ter mu očita, da se je zarotil uničiti »U. T.« in slov. učiteljsko društvo.
Gariboldi je odgovoril v »Poslanem« v »Laibacher Tagblattu«, kot poroča »U. T.« tako surovo, da mu na take gnusne besede more odgovoriti le z začudenjem, kako je mogel pošten in celo omikan človek z zdravo pametjo, še bolj pa učitelj in izobraževalec učiteljev tako umazano psovati in žaliti učiteljstvo in še celo poštena učilišča. Slovensko učiteljstvo je nato odgovorilo z dvema brošurama Gariboldiju. Ena je bila pisana v slovenskem, druga v nemškem jeziku, pod šifro: Več udov slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Naslov je bil: Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Rodil ju je boj z Gaii-boldijem.
Kmalu na to se je vršil občni zbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Na njem je predaval učitelj Ivan Tomšič o temi: Kako naj se slovenski učitelj za svoj stan izobražuje. Poročevalec je ogorčen grajal nemške učitelje, ki na svojih »Lehrer-tagih« žalijo druge narode in njih versko vzgojo — ter zahtevajo nacionalnejšo vzgojo. Zborovalci so se izrekli za peticijo, v kateri zahtevajo slovensko učiteljišče. Izvoljen je bil petčlanski odbor, ki je še tisti dan to peticijo sestavil in odposlal ministru za uk in bogočastje na Dunaj. Tako je slovensko učiteljstvo dalo Gariboldiju zaslužen odgovor.
Nai tem občnem zboru je doživel Pra-protnik prvo razočaranje. Ves sistem kon-kordatske šole, zlasti pa plačevanje v beri ter v denarju, ki so ga morali prinašati učitelju otroci ali starši po večkrat na leto, je bil pri tedanjem učiteljstvu tako osovražen, da je želelo samo iz tega sistema ven. Pri tem je pozabljalo še tisto dobro, kar so v versko šolo položili razni naši pedagogi s
V nedeljo 24. novembra ob 9. uri dopoldne bo v dvorani Rdečega križa druga glavna redna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito dece in po skupščini tretja delovna seja kongresa Unije, na kateri bodo rete-rirali g. g. dr. Aleksander Kostič, univerzitetni profesor iz Beograda in dr. Milan Petrovič, šef otroškega oddelka Splošne državne bolnice iz Beograda.
Istega dne ob 16.30 bo v dvorani Rdečega križa četrta delovna seja kongresa, na kateri bodo referirali g. g. dr. Jevrem Nedeljkovič, univerzitetni docent iz Beograda, dr. Božidar Niketič, za duševne bolezni V ranče - Zagreb in dr. Miloš Popovič, starešina Jugoslovanske lige treznosti.
Na kongres so bili pozvani vsi,, ki aktivno delajo na polju zaščite dece, bodisi kot do-brovoljni delavci, bodisi po službeni dolžnosti, kakor tudi vsi oni, ki se interesirajo za zaščito dece. Bila je dovoljena tudi polovična vožnja.
Ker bo to prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece, in ker bo po programu silno zanimiv, bomo o njem še poročali.
— Ceskoslovensky Učijtel, vestnik svazu učiteljstva československeho je novo. glasilo, mesečnik, ki je pričel izhajati te dni kot priloga časopisom Česky učitel, Vestnik USJU, Narodnej školy slovenskej in Časopisu učite-lek. Prva številka, ki je izšla na 16. straneh, prinaša v uvodu za program važne naslednje misli: Československy Učitel bo prinašal aktualne in programatične članke domačega in inozemskega šolstva, predvsem pa se bo posvetil perečim socialno pedagoškim problemom češkoslovenskega šolstva. Bo tudi pravni svetovalec češkemu učiteljstvu. Tesno bo povezal vrste češkega šolstva, da ohrani dosedanjo demokratično smer in pripravi pot za bodočnost.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje A. K. v M. Koliko znaša plača učitelja pripravnika v III. drag. razredui?
Odgovor! Od 1. X. 1935 znaša plača 911.80 Din. Po prejemu decembrske plače izračunajte, ali se ujemajo prejemki za oktober—december, drugače vprašajte oddelek VII. banske uprave za pojasnilo.
—§ Vprašanje: K. J. B. Na podlagi česa in kolikokrat utrga Drav. finančna direkcija
impravnikom mesečno po 10 Din za nabav-jalno zadrugo?
Če je to zadruga, zakaj ni prostovoljno članstvo? Kakšno korist imamo od nje? Ali se smatra vplačilo kot zadružni delež? Če se smatra kot tak, ali ga ima pravico član ob eventualnem izstopu, če je ta mogoč, zahtevati nazaj?
Odgovor! Odtegljaji za »Zvezo nabav-ljalnih zadrug« se vrše na podlagi § 70. zakona o zadrugah (Službeni list 160/13 z dne 17. II. 1933) do polnega vplačila 36X10 Din in se pobrani zneski v smislu določila § 79/2 finančnega zakona za leto 1933/34 ne vračajo. Ti zneski se ne smatrajo kot delež zadruge, temveč so le prispevki za »Zvezo nabavljal-nih zadrug«, ki daje kredite nabavljalnim zadrugam državnih uslužbencev. — Kdor hoče postati član take nabavljalne zadruge, mora vplačati zadružni delež 100 Din, ki ga ob izstopu lahko zahteva nazaj. (Ročni katalog str. 85.)
—§ Vprašanje in odgovor: A. S. v D. n. v. Državni uradnici, katere mož ni državni uradnik, nripada rodbinska doklada za otroka le, če je mož siromašnega stanja in na podlagi zdravniškega izpričevala nesposoben za pridobivanje.
—§ AH ste že naročili letošnji »ROČNI KATALOG«?
—§ Prijava (vloga) za prejemanje drag. doklade za otroke, ki je bila objavljena v zadnji številki »Učit. tovariša«, se mora predložiti vselej, ko dohi uslužbenec pravico do
Slomškom na čelu. Praprotnik je tičal pregloboko v tem sistemu, da bi bil mogel sam stopiti na čelo učiteljstva, ki je imelo samo eno željo — proč od bere in takega ugled jemajočega plačevanja. — Slovensko učiteljstvo se je na tem občnem zboru razdelilo na dva tabora: 1. proti versko narodni šoli za državno narodno in 2. za versko narodno — proti državni in narodni. Nekateri so se celo izrekli proti izhajanju »U. T.«. Praprotnik omenja v svojem dnevniku: »Hud boj med strankama.«
Še leta 1872. poroča »U. T.«, da prideta z novim letom v Ljubljani dva nova šolska lista na svetlo, eden v slovenskem, drugi v nemškem jeziku. Slovenskega z imenom »Slovenski učitelj« bo urejeval Janko Lapajne, nemškega z imenom »Laibacher Schulzei-tung« pa Gariboldi in Zima. Prišlo je še hujše. Takoj v naslednji številki poroča Praprotnik, da se je ustanovilo novo učiteljsko društvo pod imenom Krainiseher Lehrerverein (toraj nemško) in začelo svoje delovanje v duhu novih šolskih postav. V odbor so izvoljeni: gg. Gariboldi, za predsednika, Leopold Belar za njegovega namestnika, Ziima za zapisnikarja, Raktelj, Hrovat i. dr. Ta »Krainiseher Lehrerverein« je bil kovačnica za dobra učiteljska in nadzorniška mesta. Hrovat je postal ravnatelj na učiteljišču, Zima pa nadzornik in strah učiteljstva, ki se mu je oddolžilo z marsikatero grenko. Ko je nekoč nekega učitelja predolgo gnjavit z inšpekcijo, je ta velel otrokom peti:
Nesrečna zima mrazi me,
ker dolgo proč ne spravi se — ovbe.
Zima je razumel migljaj in takoj odšel. — Lapajne, urednik »Slov. učitelja»., je s svojimi pristaši ostal v Slov. učit. društvu.
prejemanja rodbinske doklade za otroke. Uradno navodilo dobite s plačilnimi seznami za december t. 1. od VIL oddelka banske uprave.
—§ Osebni prejemki poročenih upokojenih in aktivnih uradnic v I. draginjskem razredu s 14 leti službe, katerih možje so uradniki VI. skupine ali pa imajo tej skupini odgovarjajoče prejemke t. j. 2380 Din brutto na mesec.
Na vprašanja, kakšno razmerje je v prejemkih gori navedenih uslužbenk navajamo primere:
I. Uradnica upokojena 5. X. 1915 (staro-upokojenka), uživa po 20 letih upokojitve:
a) pokojnino mesečnih . 152'64 Din in b) polno zvišano osebno
doklado ...... 980 — Din
brutto skupaj 1132'64Din
II Uradnica, upokojena 5. X. 1925 (novo-upokojenka), uživa po 10 letih upokojitve:
a)	pokojnino (58% od letnih 10980) mesečnih...... 53070 Din
b)	osebno doklado po čl. 6 i. s. 58% od 680 Din t. 1. 394'40 Din, a ker znaša H presežka moževe plače (2380 — 500) : 2 = 940 Din, ne
dobi doklade.....—■—
brutto skupaj 530*70 Din
III.	Uradnica» upokojena 5. X. 1935i, uživa po 2 mesecih upokojitve:
a) pokojnino (54% od plače
910 Din) mesečnih . . 491'40Din in b) osebno doklado 346'60 Din, a ker je lA presežka moževe plače večja od te doklade, ne dobi doklade ' . —.—
bruto skupaj 491'40Din
IV.	Aktivna uradnica uživa:
a)	plačo VII. skupine . . 910'— Din
b)	položajno doklado . . 500'— Din
c)	osebne doklade nič . . . —.—-
brutto skupaj 1410' Din
Prvi zakonski par ima brutto mesečnih dohodkov 3512'64 Din, drugi 291070 Din, tretji 2871'40 Din in četrti 3780 Din. Ti konkretni primeri nam kažejo kako so urejeni prejemki.
K tem primerom naj navedemo še primer aktivnega poročenega uradnika v I. draginjskem razredu v VI. položajni skupini s 3. period, poviškom, ki ima 2 nad 23 let stara otroka. Eden se šola v inozemstvu, drugi je brez službe. Prejemki tega uradnika znašajo brutto 2680 Din in prav toliko prejemki samskega uradnika(ce), ker prvi ne uživa rodbinske doklade niti za ženo, niti za otroke, a skrbeti mora za štiri.
Naša gospodarska organizacija
ZLOŽIMO TEMELJNI KAMEN t KARLU PESTEVŠKU PRI UČITELJSKEM DOMU V MARIBORU
Tov. Mejovšek Radovan naslednik umrlega vzornega tov. Karla Pestevška v Slivnici pri Mariboru, je poslal upravi Učit. doma dopis, v katerem predlaga, da naj se otvori zbirka v počastitev spomina pokojnega Karla Pestevška s tem. da se njegovo ime vkleše med vzornike in dobrotnike učiteljstva na spominsko ploščo v domu. — Uprava se prav rada pridružuje temu umestnemu predlogu. Zakaj pokojni tov. Pestevšek je bil vzor stanovsko zavednega in delavnega učitelja, ki je visoko dvigal ugled učiteljstva tudi v širši javnosti. Zato je prav, da se njegovo ime in spomin ohranita še poznim zanamcem. — Zato pozivamo vse prijatelje in znance blago-pokojnika, da darujejo četudi majhen znesek za Pestevškov sklad Učit. domu v Mariboru. Pišite domu po položnico, ali pa nakažite na
> Belar in Praprotnik sta bila torej načelna nasprotnika, tako da je Belar raje prestopil k nemškemu učit. društvu, nego ostal pri slovenskem. Takrat je namreč v Ljubljani vladal nemški mestni svet, ki je dal sezidati tudi šolo na Grabnu. Ker je imel Praprotnik svojo I. deško šolo pri sv. Jakobu v tako zvani reduti, toraj v bližini na novo zgrajene šole, je upravičeno pričakoval, da pride njegova, I. mestna deška šola v novo poslopje na Graben, pa se je zelo zmotil. Sam piše v svojem dnevniku naslednje: 21. maja 1875. so mestni očetje pri srenjški seji vložili protest zoper učenje slovenskega jezika v ljubljanski realki. Pri tej seji se je po predlogu kraj. šol. sveta tudi določilo, da se bode 1. mestna šola iz redute preselila v staro licealno poslopje in da bode odtod v novo šolsko poslopje prišla II. mestna šola z ravnateljem Belajjem.
Čmerni dnevi le bežite, Saj pravica še živi. Jasnih ur mi ne tamnite Upanje mi še žari!
Tako so prišli otroci iz Praprotnikove šole pri sv. Jakobu v Belarjevo na Grabnu — Belarjevi v licejskem poslopju pa pod Pra-protnikovo vodstvo v istem poslopju.
Po vsem tu povedanem nam je jasno, zakaj je bil ljubljanskim mestnim očetom podpredsednik »Krainiseher Lehrervereina« Leopold Belar ljubši, kot pai predsednik slovenskega učiteljskega društva in navdušen Slovenec Andrej Praprotnik. Že njihov protest proti poučevanju slovenščine na realki jih označuje. Praprotnik je dobil zadoščenje, ko se je preselil iz licejskega poslopja! v novozgrajeno I. mestno deško šolo v Komen-skega ulici.
Splošne vesti
60-LETNICA II. DEŠKE NARODNE ŠOLE V LJUBLJANI.
Šola na Grabnu v Ljubljani praznuje v dneh 23. in 24 novembra 60 letnico svojega obstoja. Da bo ta praznik ostal šolski mladini čim bolj v spominu, bo v ta namen prirejena za šolsko mladino v soboto 23. ob 15. uri akademija v šolski telovadnici s sledečim sporedom: 1. Nagovor; 2. Al. Mav: »Naša pesem«, petje; 3. Al. Potočnik: Matevžev stric pripoveduje, igrokaz, ki ga izvajajo učenci šole ob njenem jubileju. Temu programu sledi pogostitev učencev. Ob 17. uri pa bo obhod z godbo »Sloga« po ulicah šolskega okoliša.
V nedeljo 24. novembra proslava za javnost, ki se je udeležijo mnogi odlični bivši učenci in splošna javnost. — Ob 9. uri skupna sv. maša za vse umrle učence šole z nagovorom trnovskega župnika g. Finžgarja. — Po maši bo akademija v šolski telovadnici z naslednjim sporedom: Pozdrav šol. upravitelja tov. Jos. Ambrožiča; Ivo Peruzzi: Staremu deblu — mladi cvet, prigodna dekla-macija; Ruža Lucija Petelinova: Šoli na Grabnu ob 60 letnici, deklamacija; Al. Mav: Naša pesem, petje; »Trnovska pesem«, petje; Al. Potočnik: Matevžev stric pripoveduje, igrokaz; Bože pravde.
K nedeljski proslavi so vabljeni vsi, ki so nekdaj obiskovali šolo na Grabnu in tudi ostali prijatelji šole.
SLOVENSKA ŠOLSKA MATICA — SVOJIM NAROČNIKOM IN NAROČNICAM
Ob redukciji uradniških prejemkov, čuti odbor Slovenske šolske matice dolžnost, da opozori dolgoletne, zveste člane in članice te naše pedagoško - kulturne ustanove na sledeča dejstva:
Šolska matica je po svojem namenu, bistvu in zgodovini učiteljska pedagoška organizacija, ki je zrasla iz občutene in žive potrebe vzgojniškega poklica. Njene publikacije dajejo že desetletja slovenskim učiteljem in učiteljicam strokovno izobrazbo in kulturo. Naš čas in njegove zahteve pač niti kraj vseh sedanjih stisk in težav ne morejo v duši pravega učitelja in učiteljice zatreti duhovnih potreb, ki so pred več kot 30 leti rodile Šolsko matico in so danes še mnogo glasnejše in večje.
Pedagoška kultura, ki jo Matica goji po najboljših močeh, ne sme podleči v borbi našega učitelja in učiteljice s sedanjim trdim življenjem, ker bi to v našem kulturnem prizadevanju bil vse prevelik korak nazaj.
Upajoč na polno razumevanje in nadaljnjo zvestobo svojega članstva, odbor Slovenske šolske matice niti najmanj ne misli na kako likvidacijo, temveč pripravlja za to leto tri, ali če bo finančno mogoče, celo štiri aktualne knjige in sicer: 1. Tradicionalni Pedagoški zbornik z bogato in vseskozi sodobno vsebino (reforma učiteljske izobrazbe, današnja mladina, početki slovenske šole, Horacijeva dvatisočletnica itd.) 2. Nadaljevanje Bohinj-čeve geografije, ki jo učitelj in učiteljica pri svojem delu na višji narodni šoli nujno potrebujeta. 3. Hessenovo kritično razpravo »Petnajst let sovjetske pedagogike« ali pa Sen-kovičevo »Novodobno šolsko delo« — oz. oboje.
Ako pa bi se vkljub prej omenjenim dejstvom vendarle zmanjšalo dosedanje lepo in častno število naročnikov in naročnic, bi Matica morala skrčiti obseg letošnjega knjižnega tlaru. V tem primeru bi se članom in članicam del vplačane naročnine štel za prihodnje leto.
Odbor Slovenske šolske matice se trdno nadeja, da se naš učitelj in učiteljica ne bosta izneverila svoji pedagoški književni instituciji. V tej veri prosi svoje člane in članice, naj kot doslej obnovijo naročilo na Ma-
tične publikacije (30 Din) ali pri svojih poverjenikih ali pa naravnost pri odboru in sicer najkasneje do 15. decembra.
Odbor Slovenske šolske matice.
—	Pomembna ugotovitev. Na proračunski seji Zbornice za TOI je podal njen predsednik g. Ivan Jelačin pregledno poročilo o stanju našega gospodarstva. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je življenje v Dravski banovini mnogo dražje nego drugod. Življenjske potrebščine so tu za 100% dražje kakor v drugih banovinah.
—	Dve važni interpelaciji v narodni skupščini. »Politika« od 14. novembra t. 1. poroča o razpravi v narodni skupščini tudi sledeče: G. Ivan Prekoršek je interpeliral predsednika vlade o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. G. dr. Riko Fuks je vložil interpelacijo o monopolu šolskih zvezkov.
—	Znižanje službenih prejemkov državnih nameščencev in Rdeči križ. Glasom dopisa Glavnega odbora društva Rdečega križa na tukajšnji banovinski odbor z dne 8. novembra 1935 A. br. 18.354 je Glavni odbor na podlagi poročil banovinskega odbora ope-tovano interveniral v tem smislu, da bi se trdote te uredbe še bolj omilile, odnosno da bi se po možnosti ustanovilo prvotno stanje pred znižanjem.
—	Gg. poverjenike(ce) Slovenske šolske matice vljudno naprošamo, da začno z vso uvidevnostjo, z ljubeznijo do pedagoške kulture in z naklonjenostjo naši pedagoški instituciji nabirati naročnike in naročnino za leto 1935. Sezname naročnikov prosimo vsaj do božičnih praznikov. — Odbor Slovenske šolske matice.
—	Tovariše(ice) elementarnih razredov
iz letošnjega pedagoškega počitniškega tečaja v Mariboru in druge, ki me prosijo za podrobna navodila z načrti, opozarjam na razpravo v »Popotniku« št. 1-2. str. 23. Zlasti priporočam to vsem onim, ki se poslužujejo letos Fleretove »Naše prve knjige«.
E. Vrane.
—	JUU — sresko društvo v Litiji naproša vse zamudnike naj takoj dostavijo šolskemu upraviteljstvu v Litiji sezname dolžnikov. Zaradi nekaterih izostalih poročil ni mogoče izdelati poročila za sekcijo. Takisto prosimo za statistiko glede Mladinske matice ter za dostavo članskih prijavnic. Tisti, ki ne žele pristopiti v JUU. pa naj vrnejo vsaj prazne prijavnice. Odbor.
PRVI KONGRES JUGOSLOVANSKE UNIJE ZA ZAŠČITO DECE.
Od 23. do 24. novembra tega leta se bo vršil v Beogradu prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece in druga glavna redna skupščina Unije s sledečim programom:
V soboto 23. novembra ob 10.30 se bo v veliki dvorani Kalarčeve univerze svečano otvoril kongres in prva redna seja, na kateri bosta referirala g. g. dr. Josip Šilovič, univerzitetni profesor iz Zagreba in naš rojak. Slovenec, dr. Matija Ambrožič, univerzitetni profesor iz Beograda.
Istega dne ob 16. uri bo v dvorani Rdečega križa druga delovna seja kongresa, na kateri bo referirala gospa Milena Atanackovič, šef odseka za zaščito mater in dece ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, gospod Džura Jovanovic šef Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece iz Novega Sada, gospa dr. Bajc-Gajič, šef Urada za zaščito mater in dece mesta Beograda in gospa dr. Minka Trbojevič, zdravnica Dečjega dispanzerja iz Zagreba.
ček. račun št. 13.874 po položnici, ki jo dobite na vsaki pošti! Darove bomo izkazovali v »Tovarišu«. — Doslej so darovali za ta sklad: tov. Gačnik s soprogo Miro iz Guštanja 100 Din, tov. Kmetec iz Prevorja 50 Din, tov. Me-jovšek pa je poslal zbirko 100 Din, h kateri so prispevali po 20 Din: tov. Deškovič, Mejov-šek, Drasal, kapt. v pok. Loh Tone in kraj. šol. odbor v Slivnici. Skupno torej 250 Din.
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je darovala 50 Din tovarišica Podlesnik Franica iz Ribnice na Pohorju, ker se ni mogla udeležiti pogreba prerano umrlega tov. Rainer-ja. Hvala!
VSEM SRESKIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM!
Te dni smo Vam razposlali okrožnico glede gospodarskega dela za učiteljske ustanove. Priložili smo kratko informativno predavanje o »Učiteljski tiskarni«, ki ga kot prvega obravnavajte na svojem prihodnjem zborovanju. Ob tej priliki si izvolite gospodarski odsek, ako ga še nimate.
Predavanja o ostalih ustanovah Vam pošljemo v bližnji bodočnosti. Prosimo, da posvetite pri vsakem zborovanju vsaj pol ure našim gospodarskim ustanovam. Le v njih bomo dobili dokaz svoje žilavosti in odpora proti vsakodnevnim pretresljajem.
Mladinska
matica
—mm Anonimna ovadba proti »Našemu rodu« je bila te dni predmet razburjenja po šolah. Vsi brez izjeme so obsodili ta način gonje proti našemu mladinskemu listu. Tisti, ki so hoteli listu škodovati, so dosegli prav nasprotno. Število naročnikov je narastlo. Ta grd način rovarjenja proti Mladinski matici je obsodil »Glas naroda« v uvodnem članku, so obsodili naši pisatelji in je obsodila vsa naša inteligenca. Uredništvo je dobilo tudi več dopisov, kjer obsojajo skrite anonimne denunciante. Naj objavimo zaenkrat dve taki pismi:
Iz Škofje Loke nam piše tovariš:
Dokument vzgoje k barbarizmu — anonimno ovadbo in napad na Mladinsko matico smo prejeli — in upoštevali. Število naročnikov na »Naš rod« na deški narodni šoli v Škofji Loki, se je dvignilo od zadnjih 81 na 102 — torej povišek za 21 naročnikov. S tem smo število naročnikov od lanskega leta že prekoračili in bi želeli samo to, da bi »M. M.« kot prekoristna ustanova na našem mladinsko književnem področju tudi zadnje izpade prebolela samo okrepljena in pojačena.
Drugo pismo nam je poslal znanstvenik in znan kulturni delavec iz Ljubljane, ki pravi med drugim: Žal, da mi do danes ni bila znana nepoštena zakulisna gonja proti »Našemu rodu«. Tako grdega, nizkotnega pamfle-ta, kakor je anonimna ovadba najnovejšega datuma, poslana baje vsem ministrom itd. še nisem čital!
Želim, da »Naš rod« vzgoji boljšo in zna-čajnejšo generacijo, zato vztrajajte Vi, Vaša organizacija in Vaši mnogoštevilni odlični so-trudniki na braniku do končne zmage!
—mm Za Miklavža izide v Akademski založbi K. Široka »Kapelica«, zbirka mladinskih religioznih motivov. Pesmi izidejo v izredno lepi izdaji na luksuznem papirju, vezane v Dolplatno, tiskane v dvobarvnem tisku ročnega stavka. Naslovni lesorez, ki je delan po vzorcu najstarejše zbirke lesorezov, je ročno koloriran, kar je za nas prava novost. Zbirka, ki pomeni tako vsebinsko kot oblikovno za nas pravo redkost, stane vez. 30 Din. — Naši naročniki jo lahko naročijo tudi pri nas.
—mm Naročnina za »Naš rod« in redne publikacije znaša 22.50 Din samo za skupna naročila za šole, pri posameznih naročnikih znaša naročnina 27 Din, ker so poštni stroški večji.
—mm Druga številka »Našega roda« s prav pestro vsebino je izšla. Ljubljanske šole jo lahko dobijo že danes, v četrtek. Za vse druge šole se začne ekspedicija jutri.
ZA MIKLAVŽA
Vam nudimo vse knjige svoje založbe razen letošnjih publikacij s 25% do 50% popustom. V zalogi so še naslednje knjige:
Kresnice I., broš. 3.50, vez. (pošlo).
Skulj: Sadjarčki, broš. 3.50, vez. (pošlo).
Pipan: Kako smo delali radio. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din.
Kresnice IV. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din
Ribičič: Miškolin. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din.
Skulj: Vrtnaričice. Broš. 2.50 Din, vezana 5 Din.
Bevk; Lukec in njegov škorec. Broš. 2.50 Din, vez. 5 Din.
Kresnice VI. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din.
Kmetova: Lovci na mikrobe. Broš. 3.50 Din vez. 6 Din.
Magajna: Brkonja Čeljustnik. Broš. 3.50 Din vez. 6 Din.
Kresnice VII. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Din.
Bevk: Tovariša. Broš. 3.50 Din, vez. 6 Di)n.
Kardelj: Potovanje skozi čas. Broš. 3.50 Din vez. 6 Din.
Kresnice VIII. Broš. 5 Din, vez. 8 Din.
Bevk: Pastirci. Broš. 5 Din, vez. 8 Din.
Bambič-Ribičič: Kralj Honolulu. Broš. 8 Din, vez. 10 Din.
Dr. Andrejka: Po lepi Sloveniji. Broš. 5 Din, vez. 8 Din.
Naš rod I. polplatno 21, platno 30 Din.
Naš rod IV. polplatno 21, platno 30 Din.
Naš rod V. polplatno 21, platno 30 Din.
Naš rod VI. polplatno 28, platno 38 Din.
PODRUŽNICA MARIBOR, palaia banovinske hranilnice
Mali oglasi
Mali oglati, ki slntlj» t posredovalne In lOtialnc naate* »ktlnstva, mka besedi 50 par Najmanjši znesek Din 5 -
FR. P. ZAJEC
KJ&J	izprašan optik
Ljubljana, Stati trg S
priporoča: naočnike, Jčipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine In srebrnine. Ceniki brezplačno.
UČITELJICA v neposredni bližini Rogaške Slatine, zamenja mesto v bližini Maribora. Pogoji ugodni.
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglslrovane zadruge z omej. zavezo
L i u b I I a n a
Frančiškanska ulica šf. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal
Ribičič: Mihec in Jakec. Broš. 8 Din, vez. 12 Din.
Lovrenčič: Tiho življenje. Broš. 6 Din, vez. 9 Din.
Čermelj: Nikola Tesla. Broš. 20 Din, vez. 24 Din.
Ribičič: Miklavževa noč. Broš. 12 Din, vez. 16 50 Din.
V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je bilo pomotoma javljeno, da stane vezan izvod Mihca in Jakca 10 Din namesto 12 Din. Prej je bila cena vezanemu izvodu 14 Din.
Šolski radio
—r IX. teden. V torek 26. novembra bo
govoril g. prof. Fran Grafenauer »O najvažnejših dogodkih po svetu«. II.—III.
V	petek 29. novembra ne bo šolske radio-
ure.
V	soboto 30. novembra bo I. dekliška narodna šola oddajala ob 9. uri proslavo našega državnega praznika »Ujedinjenja«.
Program:
A.	Govor o pomenu dneva.
B.	Vse tri narodne himne.
C.	Petje in deklamacije.
I. Šopek — pesmi v jeseni.
1.	Pa po Kranjskem.
2.	Kje so moje rožice.
3.	Luštno je v vigred.
II.	Šopek — pesmi o vojni.
1.	Deklamacija: Domovino ljubim.
2.	Petje: a) Oblaki so rdeči.
b)	Fantje na vasi.
c)	Je bela cesta uglajena.
d)	Kralja Petra garda.
III.	Šopek — domovini.
1.	Deklamacija: a) Vrnimo se!
b) Naš ponos.
2.	Petje: a) V dolinci prijetni
b)	Tiha luna.
c)	Slave dom. I.-—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 24. novembra ob 7.30 predaval g. Krošelj Josip: »Kmet in država«.
Stanovska organizacija JUU
li sekcije
—s Na razne intervencije glede postavitev, prevedb in napredovanj sporočamo, da so radi določb čl. 81 zakona o dvanajstinah za nedoločen čas ustavljena. Opozarjamo na uvodnik v tej številki »Učiteljskega tovariša«.
—s Odgovori na okrožnice. Prosimo, da sreska društva čimprej odgovorijo na okrožnice sekcije.
—s Dostavljanje stanovskih glasil. Prosimo, da vsako pomoto pri dostavljanju stanovskih glasil sporočite takoj sekciji. Le na ta način bo mogoče odpraviti napake.
—s Prijavljanje novih članov. Sekcija more upoštevati le one prijave in odjave članov, ki so navedene v mesečnih prijavah sreskih društev.
Iz društev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo na prihodnjem zborovanju volilo delovne odseke. Predsedstvo je razposlalo vsem odbornikom okrožnico s prošnjo, da prouče katere odseke naj bi formiralo naše JUU in katere tovarišice in tovariše naj bi dodelili v posamezne delovne odseke. Prijavite se najbližjim odbornikom, ki naj takoj dostavijo odgovore predsedstvu. Zborovanje bo predvidoma 7. decembra v Ljubljani.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKO zboruje dne 7. decembra t. 1., in ne 23. nov. kakor je bilo javljeno! Zborovanje se vrši kot objavljeno, v Črnomlju, ob isti uri in z istim dnevnim redom! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 23. novembra 1935 ob pol 10. uri v Mali dvorani v Narodnem domu. 1. Predsednikovo poročilo v zvezi z dopisi. 2. Obračun za leto 1934/35. 3. Proračun za leto 1935/36. 4. Poročilo o glavni skupščini v Sarajevu; poroča delegat seško Ivan. 5. Uredba o znižanju prejemkov drž. uslužbencev — donešenje resolucije.
Petrovič Simon, preds.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo dne 7. decembra 1935 ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red sledeči: 1. Nadaljevanje referata: »Študij naše vasi« — tov. Podjavor-šek. — 2. Dopisi. 3. Slučajnosti. — Odbor.
V naših galošah v deževnih dneh.
Perotila t
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ.
V poročilu o društvenem zborovanju priob-čenem v »Učiteljskem tovarišu« št. 14 z dne 31. oktobra 1935. je tiskovni škrat spremenil podpis tajnika V. Rupreta v V. Rapeta. Pomoto so gotovi čitatelji že sami popravili.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA-NA-OKOL. VZHODNI DEL je zborovalo v ponedeljek 7. oktobra dopoldne v dvorani OUZD v Ljubljani ob navzočnosti večine članstva ter imelo obenem svoj redni letni občni zbor.
V uvodu je poudarjal tov. predsednik veliko izgubo, ki je zadela prav učiteljski stan s smrtjo tragično preminulega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Nato je pozdravil tov. nadzornika Drnovška, ki je po razrešitvi dolžnosti banskega šolskega nadzornika zopet prišel med nas.
Tov. nadzornik se je v toplih besedah zahvalil za pozdrav ter poudaril, da je vesel, ker je prišel zopet med stare znance, kar je najboljši dokaz za bodočo harmonijo.
Poročilo o banovinski in državni skupščini je podal tov. Lulik. Uvodne besede je posvetil tov. nadzorniku v imenu vsega članstva. Da je govoril res vsem od srca je poudarilo splošno odobravanje vsega članstva, ki je s tem dokazalo, da je v' vsem solidarno s svojim tov. nadzornikom.
Zatem je podal situacijsko podrobno poročilo o obeh skupščinah, kar je bilo soglasno sprejeto. Debata, ki se je razvila se je tikala predvsem trenutnega težkega položaja v katerega je v zadnjem času zašlo učitelj-stvo.
Navzlic vsemu pa je članstvo (1 glas proti) manifestiralo svojo stanovsko zavest ter zahtevalo da ostane program sekcije neokrnjen, »Učiteljski tovariš« in »Popotnik« pa se morata obdržati vsaj v tej formi, če se že dvigniti ne moreta.
Nato je sledil občni zbor, kjer so posamezni odborniki podali svoja poročila. Bla-gajničarki Likarjevi je bila izrečena s strani nadzornega odbora pohvala, ki jo je članstvo z veseljem odobrilo. Tov. predsednik se ii je nato še posebej zahvalil in se toplo poslovi' od nje in tov. iz Most, ki nas radi priključitve k mestu zapuščajo.
Sklenjeno je bilo, da se do prihodnjega zborovanja izdela delovni program za tekoče leto in se je soglasno izreklo za dosedanje število zborovanj.
Temeljna smer vseh zborovanj naj bo pedagoška in stanovsko politična.
Za jesenske deževne dneve!
31-34 25.-35-38 29-
Za Vaše malčke kupite naše galoše.
Velemanufaktura A. & E. Skaberné
Ljubljana
V ta namen sta bila konstituirana tudi oba odgovarjajoča odseka.
Blagajniško mesto prevzame dosedanja namestnica tov. Likar Jela.
Po krajši debati stanovsko političnega značaja je zaključil tov. predsednik občni zbor.
Kosin, s. r. preds.	Jan Tomšič, tajnik.
Prinašamo
veliko izbiro blaga za damske plašče in obleke