št
ev. 17.
Izhaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej.
Cena:
................Din.	4
 12
24
za en mesec *» četrt leta 18 pol leta .
Posamezna štev. stane 125 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 2(5. aprila 1923.
Leto II,
PRAVICA
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
B e l g r a d ,.2.0. aprila.
čredno bodo te vrstice dosegle čitatelje »Pravice«, sc utegne politični položaj v Belgradu že razčistiti, mor-a dotlej dobimo celo že novo vlado. Zato nima smisla Pisariti () dnevnih političnih dogodkih, ki se pri rcše-y_anju'tukili vladnih kriz vedno menjajo in ponavljajo.
azn,ejše bo. da pogledamo stvari do dna in najdemo Vzr°ke sedanjih razmer.
Slovensko ljudstvo ni kmalu kedaj tako enodušno alo za svojimi poslanci, kakor danes. Bilo je malo ta-111 Pojavov v naši zgodovini, da bi bile tako ogromne !?llse slovenskega ljudstva skoro enoglasno dale svo-JIM1 Poslancem na pot tako enotno naročilo : avtono-1TlIi° ! Pri zadnjih volitvah je v vseh prečanskih krajih gagala zahteva po avtonomiji, politični, gospodarski 111 socialni ter kulturni samostojnosti. Prav posebno oči-
i pdnehati. ne kolebati ! Ne lovimo krmarjev v zraku, ain-' pak ustvarjajmo trdno 'podlago zdravemu socializmu in I gospodarskemu razvoju našega ljudstva za bodočnost !
To je 'smisel boja za avtonomijo. Da je ta boj obenem > socialni boj, nam pa najbolj dokazuje vpitje slovenskih, hrvatskih in srbskih izkoriščevalcev proti avtonomiji !
Zato ne odnehamo ! Treba je odločnosti in strnje-i nih vrst. Vse drugo je voda na mlin antisocialnim ele-i mentom ter v škodo delovnega ljudstva.	Fr. K.
tilu
Pa je ta misel zavladala na Slovenskem in Hrvat-
S| ln' Srbijancem so se 19. marca odpirale oči od začu-elja : Kaj pa pravzaprav hočejo prečani od nas? Od-v'tfa pa na to vprašanje še niso dobili. Iz svojega časopisja ga ne dobe, parlament pa počiva, ker se rešuje adiia kriza. Zato našj poslanci še niso prišli v položaj, a hi pred celo srbsko javnostjo mogli povedati zahte-slovenskega ljudstva. Zdi pa se, da bo tudi marsi-omiii doma treba še dopovedovati, za kaj gre. So tudi ri uas doma še ljudje, ki ne razumejo resnosti vpra-‘Uija. ki čaka rešitve. Eni so mnenja, da gre v tem boju Z;> hoj meščanskih strank in da delavstvo ter delovno JUdstvo \' obče s svojimi socialnimi zahtevami ni inte-rcsirano na izidu te«a boja. Drugi pa stoje pod vplivom liberalnega časopisja ter se zgražajo, češ da slovenski Poslanci hočejo doseči amputacijo, to je odcepitev Slovenje od države ter priklopitev k Italiji. Če jim poveš, da to ni res. ampak da gre le za avtonomijo, ti odgovore : ‘i. to je pa pametno. In vendar bodo že zopet jutri na-J^dli .lutrovi frazi o amputaciji. Take ljudi je treba traj-Jjjk	vedo,	za kar ki c. ^ruguga loka za uje
, ’ . er niso sami krivi, če jim rnožgani tako slabo delujejo.
,. ^ečati pa se hočem s prvimi, ki menijo, da soci-Je zahtevo delavstva z bojem za avtonomijo nimajo e opraviti. Tem bodi v odgovor to - le : Kdor misli, ‘i bo socialno vprašanje rešeno, kakor na Ruskem tudi l^1. nas> z eno samo potezo, ta ima morebiti prav, če ga za avtonomijo nič ne briga. Če pa bo ta njegova ^1 njemu in njegovim tovarišem socialen in gospo-s .lrS .Položaj izboljšala, je drugo vprašanje. Mislim, da socialno vprašanje ne bo rešilo samo z mislimi, am-yk tudi z dejanji. Socialna zakonodaja, ki naj bo v ko-delavstvu, pomeni taka dejanja. Socialne postave pa e nastanejo same po sebi, ampak so plod potreb, izvi-‘Jočih iz kulturne, socialno - gospodarske in politične 0Pjnjc ljudstva, kateremu so namenjene. Ta kulturna ^ opinja pa je v naši- sedanji državi preveč raznolika, ‘ ni mogli govoriti o enotni socialni zakonodaji. Trdim »asprotno, da so kulturne in socialne razmere v Srbiji, jjp1' Kori in drugod na jugu tako različne od naših, da 2e ho v doglednem času mogoče najti enotne podlage a skupne socialne zahteve, ki bi v enaki meri ustrezali al,tevam vseh.
v H Xzem'mo Srbijo in Srbijance ! Kdor živi le en dan Sat n|du’ h° takoj opazil velikansko razliko med po-Zemv20'111' s'oji- Nisem še videl na majhnem koščku §čii > • toliko nobl®se’ elegance in potratnosti ter rev-ie in zavrtalosti obenem. Slojna razlika med buržu-nini<>i-— helgrajsko čaršijo ter med srbijanskim delov-Rod , stvom je naravnost strašna. Podobno je dru-nejii. H^ligenca je francosko izobražena, ljudstvo pa je tera nien° ter kot tako v rokah svoje inteligence, ka-jini* j'50 v’eliki višini vzdržuje prevlado čaršije nad svo-čas j^stvom in nad nami — prečani. Za iiedogledni šili n 0 Srbijanci merodajno soodločevali v vseh na-2at0 i°stavah centralistično sklenjenih in izvajanih. In Ženo d°Jla^e de,ovno ljudstvo še nedogledno dobo podvrsto vn > atu be,Krajske čaršije — kapitalistov, ki bodo z dan ^o izžemali nas kakor lastne svoje brate. Mi se
,	'-N	4.-------- 1...:	l------„	 x„i;	y__
Par ]etDl?tožujemo in tarnamo, kaj bomo počeli šele čez liuric* ’	*’o	prišlo	nad nas vse, kar leži nj>'<
.,.om ! Pa naj govore uradne številke !
bo prišlo nad nas vse, kar leži nad srbskim jhi i pa naj K()V()re uradne številke ! ima t ^ošarinski davek je gotovo socialno krivičen. Toda M0 jn dobro stran, da saj deloma v številkah kaže kultur-davk- S()cia,no stanje prebivalstva. Tega trošarinskega ■ebo ?2	Plačalo v Srbiji na
ie
je prjl, par> v Črni gori se sploh ni plačeval, v Bosni 4*83 rij ' .para na 10 oseb, pri nas pa je na osebo prišlo spHd,- nar,ev* Ali razumete to velikansko razliko ? Ali
$0(1'} i	'	l	ctAllIIIClt	VtllKallSKl)	r<.lxIIK()	.	/\11
nas -j Y?.ste’ kaj so centralistične finančne postave za iav„; 1 s^daj veste, zakaj mora naš železničar in naš
m
vprašanj
lavni	mora	nas	zeiezmc
Ham r«ž • .cenec stradati? Itd. In sto drugih 'anj rešujejo te številke I
Polov•!/m iC 'e* ()?.lomek iz cele vrste podatkov ! V takem Soče t /■ t° ccntralistične socialne postave nemo-ato moramo iti v boj za avtonomijo še dalje, ne
Prvi maj nas spominja vsako leto na pomladno pre-rojenje v naravi. Vse mlado in staro zapusti svoja zimska bivališča in hiti v prosto naravo vživat novo življenje mladosti. Kdo bi se ne veselil mesca, ko vzame slovo neprijetna zimska doba in iz zemlje pogledajo pomladanske cvetlice s svojimi drobnimi glavicami ?
Nekaj sličnega pomena ima prvi maj za delavstvo. Tudi nas budi prvi rnajnik iz zimskega življenja k novemu prerojenju. Otresimo se svoje zimske brezbrižnosti in otopelosti, premagajmo samega sebe in stopimo na plan kot novi delavci na splošen blagor vsega, kar trpi pod težko odejo razruvanih povojnih razmer. Žalostna je zimska slika današnjega časa. Koliko trpljenja je samo za obstanek življenja, koliko zdravja se zapravi po zaduhlih nečloveških stanovanjih, nešteto solz se potoči ob preranih grobovih očetov, kateri so žrtvovali sami sebe za borbo življenja, Ali' nas ne pretrese ta slika v dnu srca ? Ali se nam ne bo v srcu porodila želja, da razčistimo te razmere, da pripomoremo trpečim do kruha. vrednega njihovega življenja, da podaljšamo življenje tistim, kateri so primorani zapravljati svoje zdravje po nesnažnih stanovanjih, da preprečimo solze otrokom, kateri gledajo do kosti izmozganega svojega očeta in s trepetom v srcu čakajo, kdaj jim pade edina opora v njihovem življenju !
Ali bomo res pustili, da vladajo še v nadalje take nečloveške razmere in brezvestne pijavke, presite razkošnega življenja še v nadalje obhajajo svoj kruti ples nad človeškimi žrtvami. Ne ! Kliče nas prvi maj k novemu življenju, kot veliki klicar narave. Prebudimo se iz zimskega spanja in s prerojeno delavnostjo stremimo za ciljem, da iz današnjih razmer prikažejo svoje glavice cvetlice, oznjanjevalke vsem trpečim nove pomladi družabnega razmerja.
Prvi rnajnik naj nam bo tudi naznanilec samozavesti.
Ni se omehčalo srce kruti zimski burji, da bi iz ljubezni odnehala s svojo brezsrčnostjo, ampak je narava sama premagala svojega tlačitelja. S silo pomladanskega solnca se je uničila sila zime. Na dan prvega maja naj bo zato res sklep, da ne bomo čakali s prekrižanimi rokami zboljšanja žalostnih razmer. Moč prerojenja je v nas samih in potom naše moči bomo doživeli res naš prvi rnajnik. Zato tovariši na delo!	S.	Z.
Tajništvo J. S. Z. Vse skupine naj nemudoma odgovore, katere še tega niso storile, na našo okrožnico, da bomo poskrbeli pravočasno za govornike, da ne boste kje ostali brez njega !
Proslava 1. tnaja v Celju. Krščansko socialno delavstvo v Celju bo proslavilo letos 1. maj s sledečim sporedom : 1. Zjutraj ob 5. uri budnica železničarske godbe po mestu. 2. Ob 8. uri zbiranje delavstva, na vrtu hotela Beli vol. 3. Ob pol 9. uri manifestacijski obhod po mestu in pohod na Babno. 4. Ob 9. uri sv. maša v kapeli na Babnem. 5. Po sv. ma^i zborovanje delovnega ljudstva. 6. Po zborovanju skupen odhod v mesto, kjer se zaključi dopoldansko slavlje. — Popoldne. 1. Izlet v celjsko okolico na Babno, j- Udeleženci izleta se deloma zbirajo ob 2. uri pri Belem volu. Ob pol 3. uri odhod izletnikov z godbo na Babno. 2. Od 3. ure naprej je na vrtu gostilne g. Janča na Babnem prijateljska prosta zabava z godbo in različnim zanimivim sporedom. Pri vseh točkah sporeda, dopoldne in popoldne sodeluje polnoštevilna železničarska godba iz Celja. Tovariši, tovarišice ! Naša dolžnost je da dostojno proslavimo naš praznik ! Vsak sam je dolžan, da skrbi za red'in disciplino v sprevodu in pri celi proslavi. Vsak član in čla-rfica naše organizacije iz Celja in okolice mora ta dan v naše vrste in vsak naš somišljenik kateri čuti z nami, se nam mora pridružiti, da skupno manifestiramo za naše ideje in pravice ! Vljudno so vabljeni tudi tovariši sosednjih skupin ! Na našo popoldansko prijateljsko zabavo pa vabimo vse, kateri sq dobre volje.
Pokrajinsko tajništvo Jug. strok, zveze v Ceju.
Hrastnik. Vsi člani in prijatelji našega pok reta se vabijo na proslavo 1. maja, ki jo priredi Strok, zveza rudarjev na sv. Planini. Proslave se bo udeležil in govoril na njej tov. dr. Gosar.
Zagorje. Naša skupina bo letošnji 1. maj proslavila kakor običajno na sv. Planini. Ob 5. uri bo sv. maša, potem pa veliko zborovanje in prosta zabava. Vsi prijatelji so vabljeni.
Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev, skupina Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, bo proslavila I. maj. kakor običajno na sv. Planini. Spored je sledeči : Ob 9. dop. sv. maša s kratkim govorom, na to se vrši veliko zborovanje. Govoril bo med drugim tudi tov. dr. Gosar. Po govoru je prosta zabava s petjem, deklamacijam i. t. d. Ol) 2. pop. je odhod v društvene prostore, kjer bo ljudski koncert. Za trboveljske izletnike je odhod na Sv. Planino iz Trbovelj ob f>. uri zjutraj. Zbirališče : »Društveni dom«'. V slučaju slabega vremena odpade izlet na sv. Planino, sv. maša se bo pa brala v tukajšnji farni cerkvi, potem bo pa shod v dvorani »Društven, doma«! Vsi člani in prijatelji krščanskega delovnega ljudstva se tem potom uljudno vabijo na udeležbo našega majskega slavlja.
SkupmaS. Z. T. I). na Jesenicah praznuje prvi maj z sledečim sporedom': Zjutraj Ulidnica (godba). Ob 9. uri »sv. maša,' po rtiaši shodv De], domu. Tovariši, pokažimo, da se,zavedamo praznika; ki'je' povsem posvečen delavstvu.	,Odbor.
Rajheiiburg. Skupina strokovne zveze rudarjev v Rajhenburgu praznuje delavski praznik prvi maj sledeče : Ob 8. uri sv. maša za rudarje, pri podružnici sv. Janez na Senovem, po maši izlet na Dovško in tam sestanek rudarjev. Pridite vsi !	,	Vabi	odbor.
Sramotili oder v gledališču.
V prejšnjih časih so imeli na Angleškem zelo hudo kazen za oderuhe, goljufe, navijalce cen itd. Pripisovali so ji velik vzgojni uspeh. Dotičnika so namreč postavili na sramotni oder, da ga je lahko videl vsak. To kazen so uporabljali tudi na Nemškem in Francoskem za pijance. Ponoči so jih polovili, potem pa dejali v odprto , kletko in drugi dan so bili izpostavljeni javnemu sramotenju. •
Koncem 18. stoletja je živel v Londonu glasovit oderuh. VVingate mu je bilo ime. Tem nevarnejši je bil, ker je bil zelo previden. Končno so ga vendar spravili pred sodnika. Ves London se je že veselil, da ga bodo obsodili, a bilo je prezgodaj. Odvetniška umetnost in hladnokrvno izrečena kriva prisega sta ga rešila pred sramotnim odrom. Bil je celo tako predrzen, da je prišel še isti večer v eno najprednjih lož James Foote - je-vega gledališča in se ni prav nič zmenil za prezirljive besede in zbadljivke občinstva.
James Foote, eden najslavnejših anlgeških igralcev, je oderuha zagledal, se takoj prijel za nos in rekel svojemu soigralcu :
»Ali imate morebiti ščepec njuhalnega tobaka pri sebi ?« •
Začuden ga je igralec gledal.
»Škoda, škoda !«, je govoril Foote po svoje naprej, »takoj bi po krivem prisegel, da smrdi tukaj strahovito po gnilih jajcih, pravtako kakor če bi se nahajal v gledališču nekdo, ki je ravnokar prišel s sramotnega odra in so ga kamnali s smrdljivimi jajci«.
Izzivalno je pri teh besedah gledal oderuha, ljudje so ga razumeli, nastal je grozen vrišč in trušč in Wint-gate je komaj ušel. Kmalu potem je izginil iz Londona za zmeraj.
Liebkneeht in redovi.
Liebknecht je bil znani Voditelj skrajne levice nemških socialistov. Debatirali so nekoč o izvozni carini in zastopnik pruske vlade je izvajal, kaj vse vsebuje izraz »igrače«. Rekel je : »Igrače so predmeti iz lesa. kovine, pisanih trakov in druge podobne stvari, s katerimi se otroci zabavajo.«
Nato je Liebknecht zaklical : »Potem, prosim, zapišite tudi redove med igrače !« — Je imel pač prav.
Liszt in Angležinja.
Komponista Liszta je obiskala angleška dama in mu je hotela nekaj igrati, kar mu ni prav nič dopadlo. Komaj je začela, že jo je prekinil, ji dejal roke proč od tipk in ji rekel: »Ljubi moj otrok, zakaj pa ^opet prinašate take stvari ?«
Dama mu je poljubila roko in mu dejala : »Saj to vendar ni slaba glasba«.
Liszt se je smehljal in rekel : »Resnično, slaba glasba to ni, kajti to sploh ni nobena glasba«. Dr.-r.-
Zadružništvo.
Konsumno zadružništvo na Angleškem in v Nemčiji.
Zadnjič smo govorili o tem, da je domovina kon-sumnega zadružništva na Angleškem, kjer so v mestu Ročdal poleg Menčcstra takozvani »ročdalčni pionirji« ustanovili leta 1844 prvo konsumno zadrugo. Zato je razumljivo, da se je v svoji domovini, na tleh, na katerih je zraslo, konsumno zadružništvo tudi najbolj razvilo. Sicer je konsumno zadružništvo razširjeno danes med
delavstvom vseli kulturnih držav, vendar je Anglija no , številu in moči kons. društev kakor tudi po višini obra- 1 tov prva med državami. Po statistiki iz leta 1914 je bilo i na Angleškem 1385 konsutnnih zadrug s 3.054.000 članov, j To znači 264 zadrugarjev na 1000 prebivalcev. Po statis- j tiki iz 1. 1916 je bilo v konsumnih društvih'na Angleškem že včlanjeno 3,265.000 članov. Ako računamo na vsakega člana štiri - člansko družino, pridemo do rezultata, da je ! konsumno zadružništvo preskrbovalo 13,060.000 prebivalcev Anfelije t. j. približno eno tretjino celokupnega prebivalstva Velike Britanije, odštevši Irsko, kjer je razvoj konsum. zadrug neznaten. Vse angleške konsumne zadruge so tudi po povprečnem številu .svojih članov najmočnejše. ker povprečno število članov na konsumno društvo znaša 2.200. Med njimi je celo 70 zadrug, ki štejejo nad 10.000 članov, ena izemd njih celo 63.000 članov t. j. konsumno društvo v Lidsu. Tudi po številkah poslovnega prometa so angleška konsumna društva na prvem mestu in so v 1. 1914. prodala svojini članom za 2.200 milijonov frankov blaga, tako da pride na vsako zadrugo 1.600,000 frankov prodanega blaga. Povprečno je torej na Angleškem vsak član konsuma v 1. 1914 kupil za 372 frankov blaga pri svojem konsumnetn društvu (na Francoskem le za 365 frankov). Te izredno visoke številke prometa izvirajo od tod. ker angleška konsumna društva ne prodajajo samo kolonijalnega blaga, ampak sploh vse bhigo in potrebščine, ki jih potrebuje delavčeva družina. Drugič značijo te visoke številke, da vlada med člani teh konsumuih društev disciplina in da res vse potrebščine kupujejo pri svojih zadrugah.
Nemčija je sicer domovina kreditnega zadružništva, vendar se je tudi konsumno zadružništvo na Nemškem kmalu in hitro razvilo, tako da je Nemčija danes glede moči konsumnega zadružništva takoj za Anglijo. Po statistiki iz I. 1914 je Nemčija štela 2375 konsumnih društev s približno 2 milijona članov tako, da pride na 1000 prebivalcev približno 120 članov konsumnih društev. V istem letu so ta konsumna društva prodala za okrogl6 700 irnlijonov frankov blaga. Tudi v Nemčiji so razširjena konsumna društva z velikim številom članov in šteje n. pr. konsumno društvo v Hamburgu 79.000 članov, v Lipskem 65.000 in društvo v Breslavi dosega celo 100.000 članov, tako da je to največje konsumno društvo na svetu. Promet nemških konsumnih društev ui tako velik, ker ninoga izmed njih ne prodajajo vsega blaga in vseli potrebščin, temveč sc jih mnogo omeji na prodajo kruha in kolonijalnega blaga. Povprečno znaša višina blaga, ki ga je kupil vsak član pri konsumni zadrugi, le 384 frankov.
Med vojno konsumno zadružništvo v Neinčiji pa tudi na Angleškem ni zaostalo, temveč se je proti pričakovanju še bolj razširilo. Dasi je bilo skoro vse odraslo prebivalstvo v vojujočili državah mobilizirano, vendar razvoj in promet konsumnih društev ni padel iz razloga, ker so oni, ki so ostali doma, več konsumirali vsled ugodnejših plač. ker so večino blaga mogli dobivati le potom konsumnih društev in ker je bilo prebivalstvo vspričo skakanja cen na trgu veliko bolj navezano na konsumna društva.	t
Tobačno delavstvo.
Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani se že dolgo časa bori za svoj obstanek. Monopolna uprava mu je prava mačeha in dosledno zavrača njegove opravičene zahteve. V preteklosti je pristala samo na malenkosti, pa še te so morali izbojevati poslanci Jugoslovanskega kluba, ki edini so se zavzemali tudi za monopolno delavstvo, medtem ko so imeli socialdemokratični poslanci druge skrbi. To borbo monopolnega delavstva v Ljubljani so sodile organizacije v ljubljanski tovarni sporazumno. Toda socialdemokratom ta sporazum ni bil povolji in so začeli loviti delavstvo, ki je bilo organizirano v »Strokovni zvezi tobačnega delavstva« z vsemi mogočimi sredstvi na svoje limanice, da bi našo organizacijo razbili ; jezilo jih je pač, da je bila njihova
organizacija v manjšini. S tem svojim ruvanjem so dokazali, da jim je za dobrobit delavstva bore malo, ker bi sicer ne bili razbili sporazumnega delovanja, ampak da jim gre samo za svojo socialdcirtOkratično organizacijo. Ne bi tega uiti ne omenjali, ako ne bi bil »Delavec« v št. 13: začel hujskati proti n;fši organizaciji, mesto da bi se pridružil akciji, ki jo je iznova započela »Strokovna zveza tobačnbga delavstva«. Sami ne storijo nič, potem pa še polena mečejo pod noge organizaciji, ki se trudi za delavstvo, in\zasmehuje »novopečene poslance«, ki hočejo vse svoje sile zastaviti za monopolno delavstvo. mesto da bi jim bili za to dobro in hvalevredno delo hvaležni. To je pravo izdajalstvo nad interesi delavstva in |iri monopolni upravi se morajo smejati, ko vidijo, kako socialdemokratična organizacija vpada v hrbet Strokovni zvezi tobačnega delavstva, mesto da bi se njeni zahtevi pridružila v celem obsegu.
Strokovna zveza tobačnega delavstva je imela 10. t. m. svoj članski sestanek, na katerem so bile soglasno sprejete te - le zahteve delavstva do monopolne uprave : 1. Mezde delavstva naj se uredijo, da bodo odgovarjale danes predvojnim plačam z 20 "/<> poviškom. 2. Za delo na Vidovdan, ki je državni praznik, se »zahteva doplačilo še ene dnevne plače za vse delavstvo, ki je delalo. 3. Delavstvo vztraja na svoji zahtevi, da se tirede zopet tedensko izplačevanje mezd mesto dekadnega.
4.	Za nabavljačko zadrugo vplačani prispevki naj se že vrnejo tudi tobačnemu delavstvu. 5. Na delj časa usluž-bene delavce in delavke v tovarni se naj ozira pri dodeljevanju lahkejšega dela in naj imajo v tem oziru prednost pred	onimi, ki	so	delo	v tovarni še - le nastopili.
Delavci in	delavke,	ki	so že	dve leti ali več v tobačni
tovarni, se naj nastavijo kot stalni. Vse te zahteve so tako opravičene, utemeljene samoposebi. da delavstvo po vsej pravici vztraja na njihovi izpolnitvi in smatra za vneboupijočo krivico, ako se triu ne izpolnijo. Monopolna uprava gleda pač na čim večje dohodke in zvišuje cent', toda delavstvo od tega ni prav nič deležno in čim bolj se dvigajo cene_ življenskim potrebščinam, tem manj se uprava zmeni za delavstvo. Uprava se menda zanaša na to, da je delavstvo samo brez moči proti tej brezpravnosti.	tem bolj	ko	vidi,	da socialdemokratična organizacija.	ki sama	nič	ne naredi, še hujska proti Zvezi
tobačnega delavstva. Toda delavstvo, ki je organizirano v socialdemokratičnem Savezu in je bilo od svojih voditeljev prignano na naš shod, da bi delalo zgago, se je — naravno z vsem povdarkom pridružilo našim zahtevam in je začelo tudi spregledovati, kako ga njihovi Voditelji vodijo za nos. Upamo pa tudi opravičeno, da bodo naši poslanci tehtno podprli naše minimalne zahteve in izprašali vladi vest, ki ima denarja dovolj za vse mogoče ljudi in stvari, samo za tiste, ki ji delajo visoke monopolne dobičke, ga nima. Delavstvo zna to potrebno oporo in podporo ceniti in bo poslancem za njihov trud hvaležno. .
Dne 13. t. m. je sui deputacija Strokovne zveze tobačnega delavstva k ravnatelju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer je predložila prošnjo, da bi se hranarina izplačevala v tobačni tovarni. Ravnatelj je pristal na to s pogojem, da pošlje ali tovarna ali pa delavstvo določi enega, ki bo šel vsakokrat hranarino (bolniško podporo) iskat k okrožnemu uradu, da se bo nato razdelila v tovarni. S tem je prihranjena pot delavstvu, olajšano pa tudi okrožnemu uradu, odnosno poslovalnici pri izlpačevanju.
Za delavstvo tobačne tvornice v Ljubljani. Tov. poslanca Gostinčar in Kremžar sta izročila upravi monopola v Belgradu spomenico ljubljanskega tobačnega delavstva za izboljšanje, njihovega gmotnega položaja ter jo vsestransko utemeljila in priporočila. Zastopnik uprave monopola je spomenico sprejel in izjavil, da se bo obravnavala takoj, ko dojdejo še zahteve iz nekaterih drugih tvornic. Kakor nam poroča Zveza tobačnega delavstva, bodo v kratkem predložene upravi monopola tudi spomenice nekaterih tobačnih tovaren iz drugih krajev države, ki se bodo krile z zahtevami ljubljan-
Listek.
Leta 1930.
(Dalje).)
Opotekajočih korakov izstopi Korene pred »Hotelom Hajduka Veljka« na Pribičevičevi promenadi iz avtomobila in odide takoj v odKazano sobo. V glavi se mu je vrtilo, moči so ga zapuščale in v nekaki omotici se zvrne na posteljo.
Temna, gluha noč je ležala na belo Ljubljano, glavno mesto XXVI. jugoslovenske province, Janez Korene je pa spal kakor mrtev v svoji hotelski sobici. V sanjah je plaval preko neizmernega oceana, težko pričakujoč, da stopi po dolgih tridesetih letih prvič zopet na osvobojena slovenska tla. Že je hodil v sanjah po beli, sa-moslovenski Ljubljani, kjer so se še pred tridesetimi leti tako oblastno šopirili Nemci, prsa so se mu širila od ponosne samozavesti in v tej radosti trdno sklene položiti na oltar mlade domovine milijon dolarjev. Sto tir soč naj dobe šola in reveži v njegovem rojstnem Suhem Brdu, ostalo bo pa razdelil po nasvetu ljubljanskega župana med najvažnejše slovenske prosvetne in dobrodelne institucije. Že je videl, kako prosljavlja vsa domovina požrtvovalnega ameriškega rojaka, kako spoštljivo pozornost vzbuja povsod, kjerkoli se prikaže in kako cenijo na njem zlasti to. da vkljub dolgoletni svoji odsotnosti ni ne zatajil in ne pozabil na svojo slovensko domovino, svoj slovenski jezik in svoje slovenske rojake, kako se veseli z njimi njihovega osvobojenja. Mono-
skega tobačnega delavstva, zato je upanje, da bo ta stvaf čimprej ugodno rešena.
Za upokojence tobačne tvornice sta posredovala pri upravi monopola minuli teden posl. tov. Gostinčar in Kremžar. Zastopnik uprave monopola je poslancema iZ' javil, da je spomenico vpokojencev že sprejel ter zago tovil, da se uvideva skrajno bedni položaj tobačnih upokojencev, vsled česar se že razmišlja, kako bi se dal njihov položaj izboljšati, vendar pa ni mogoče kaj koti' kretnega ukreniti za nje, dokler ne bo v parlamentu sprejet novi proračun., ki bo moral obsegati izdatno vsoto v ta namen.
Proti odpustil delavk. Dne 24. t. m. se je vršil se statiek tob. delavstva organiziranega v Storkovni zvezi tobačnega delavstva, na katerem se je sprejela naslednja resolucija, ki se je odposlala monopolu ter obneem od' dala poslancem v postopanje :
Delavstvo tobaačne tovarne organizirano v Stro kovni zvezi tobačnega delavstva energično protestira proti nameravanemu ponovnemu odpustu 60 mladih de lavk, kljub opetovani obljubi, da bodo lani odpuščene zopet sprejete nazaj in da se ne bo izvršil nikak no^j odpust več.
Delavci ! delavke ! strnite Vaše vrste !
Nabirajte za tiskovni sklad „Pravice‘
tono je rezala ladja orjaške valove, Korene je pa slonel na krovu, ter sanjal, sanjal...
Naenkrat ga prebudi glas trobente. Hitro se predrami, solnce je stalo že visoko na nebu in on skoči k oknu. Po cesti je korakala dolga vrsta delavno oblečenih mož v strumnih štiristopih, ob vsaki strani jih je pa spremljala vrsta žandarjev z nasajenimi bajoneti. Začudeni Korene pokliče sobarico in jo vpraša, kaj pomeni ta čudni izprevod.
»1. kaj ne veste ? To so delavci!«
»Kakšni delavci ? Saj jih ženejo kot kake kaznjence !«
»Saj res, gospod, vi ste prišli iz Amerike, kaj ne, torej vam to ne bo znano. Veste, pri nas je urejeno vse zelo modro. Ker so bili delavci sami boljševiki, nekateri rdeči, drugi pa črni in ni bil pošten človek nikdar varen pred njimi, so jih organizirali po vojaško. Stanujejo skupno in skupno hodijo pod žandarmerijskim nadzorstvom tudi na delo. Prav jim je tako, saj včasih so imeli vedno preveč dela in vedno premalo plače. Pa tudi sedaj jim ni nič hudega. Na delo gredo šele ob šestih zjutraj ter delajo do opoldne, popoldne pa od trinajstih do devetnajstih. Hrano in obleko dobivajo v tovarni, vsako nedeljo popoldne so pa prosti in dobe še milijon dinarjev na roko, da si lahko privoščijo čašo pive. To je bila četa iz tovarne g. Praprotnikoviča.«
Gospod Korene se med tem zopet dobro zave, spomni se dogodkov prejšnjega dne in se globoko zamisli. Ko se umije in preobleče, odide v pritličje, kjer je bila kavarna. Popije kavo nato pa zahteva časopisov.
Jetičen natakar položi predenj tri časopise tiskane s prečudnimi črkami, ki jih svoj živ dan še ni videl.
Slovenski kmet in
S.:
> II.
Slovensko poljedelstvo je torej v svoji današnji obliki obsojeno na neizogibno propadanje in smrt in vzdržati. odnosno celo razviti se more le živinoreja, ker ima za to tudi vse naravne pogoje, zlasti dobre planinske pašnike, ki jih pa tira današnji režim tudi v vedno ^/ečji propad; Glede na to je seveda jasno, da se mora naš kmet že danes prav resno pečati s tem svojim življcfl' skim vprašanjem ter iskati potov, po katerih bi si ne rešil zgolj gole kože, temveč tudi klobuk in suknjo.
Katera je ta pot ? Po našem mnenju edino ta, da se slovensko kmetijstvo čim najbolj industrijalizira. Že pred vojno je bilo opaziti, da je jedel naš kmet cenejši kruli, če je moko kupil, kot pa če jo je pridelal na lastni njivi. Glede na to je tudi produkcija žita pri nas zadnji dve desetletji pred vojno stalno nazadovala in se je dvig' nila šele med vojno zopet. Kmet je začel zasejevati svoje njive vedno bolj z deteljo, da je dvignil s tem živinorejo'
Pa tudi živinoreji so seveda stavljene gotove nieje in more pomnožiti kmet svoje repe le do določenega števila, preko katerega glede na zimsko prehrano »e more.
Kaj torej s preostalimi njivami. V okolici velik#! mest ali večjih tovarniških središč si glede tega ni treba preveč beliti glave, kajti v tem primeru donaša kmeti* prav lepe dohodke zelenjava, s katero polni mestne trg6' Toda takemu vrtnarstvu v ožjem pomenu besede se Pa ne morejo posvetiti oddaljenejši kraji, zato ta pano#3 niti v poštev ne pride za več kot devet desetin slovenskega kmečkega ljudstva. Ti morejo iskati svoje rešitve zgolj v pridelovanju industrijskih rastlin.
Ce pogledamo na našo Slovenijo, tedaj opazimo z® na prvi hip, da je najbogatejši slovenska pokrajina Savinska dolina. Zakaj ? Kdor se je kedaj peljal iz Celi2 proti Šoštanju, je videl na obeh straneh železniške proŽe cele gozdove dolgih, z bujnim zelenjem ovitih drogoV' Kaj je bilo to ? Hmelj ! Vsa Savinska dolina se že paf desetletij peča z intenzivnim hmeljarstvom in ravno M jo je gmotno tako visoko povzdignilo, da je danes breZ' dvomno najbogatejša in naprednejša slovenska pokraji' na. Isto smo opazili, pred vojno v ljubljanski okolici, W ima izredno ugodna tla za pridelovanje hmelja. Ljubljano in ljubljanskim pokopališčem je bilo pred vojn0
»Kaj je to ? Tega vendar ne znam brati, dajte ^ slovenskih časopisov!«
Prebledeli natakar ga obupno pogleda in šepetaj6 za božjo voljo prosi, naj ne govori slovensko, češ sedi pri vsaki drugi mizi tajni policijski agent. Ker ie že čul od hotelskega vratarja o tem amerikancu. ga z®' upno pouči, da bi si morda od policijskega ravnatelj11 dobil izredno dovoljenje, da sme govoriti slovensko $ da stane tako dovoljenje milijardo dinarjev. Dalje ga P°'\ uči, da so že tri leta prepovedani vsi časopisi. raZe" uradne »Orjune«, šaljivega lista »Jugoslovenska Nacija*! in »Jutra«. Latinske črke so bile nadomeščene že pfe šestimi leti s cirilskimi, slovenski jezik pa prepovedi pred petimi in dekretirana mesto njega jugoslovanščin^
Da se izogne nadaljnim sitnostim, sklene oditi K®' rene nemudoma na policijsko ravnateljstvo po omet#' no dovoljenje za slovenski govor. Odpre torej listni^ in pomoli natakarju dolarski bankovec. Ta ga spravi i" našteje začudenemu amerikancu na mizo štiri bankoVcf po milijon dinarjev, sedem bankovcev po stotisoč ® narjev in enega za petdeset tisoč dinarjev.
»Čujte, saj ste se zmotili, dal sem vam samo 6,1 dolar.«
»Da, je že prav. Kurz dolarja je danes 5 milijo^ dvestotisoč dinarjev, a pri nas zaokrožimo le na IT1'* jone. Kava s kruhom je dvesto .in petdeset tisoč din^ jev in tu sem vam naštel štiri milijone sedemstopetde^ tisoč, torej je prav.	.
Korenetu sc je kar bledlo pred očmi, zato ne vrne ničesar, temveč se napoti naravnost na policiji ravnateljstvo.
(Dalje prihodnjič.)
(
že kakih 40.000 hrneljskih sadik in enako je zasadilo tudi več posavskih in vižmarskih kmetov del svojih njiv s hmeljem. Rentabilnost hmeljarstva nam dokazuje najbolj izjava nekega kmeta, ki je rekel, da je dobil za hmelj s svojih 3000 sadik (na 3 oralih) navadno še enkrat več kot pa za pridelke z vsega svojega ostalega posestva, velikega nad 40 oralov.
Nemoralne medvojne razmere so to hmeljarstvo Zopet uničile, toda skrajni čas je, da se zopet obnovi.
Druga taka industrijska rastlina je sladkorna pesa, za katero je baje posebno primerno ljubljansko barje, dalje ptujsko polje. Bela Krajina in še več drugih naših Pokrajin. Pred vojno je bila v teku že obširna akcija, da zainteresira prizadete kmete za pridelovanje sladkorne Pese, toda vojna je prekinila žal tudi to. Nujno potrebno bi bilo torej, da se ta akcija zopet obnovi, saj je danes morda še mnogo bolj potrebna, kot je bila pa pred vojno.
Stvar agrarnih strokovnjakov je, da izdelajo glede take »industrijalizacije« slovenskega kmetijstva še na-daljne načrte, naloga, različnih kmetijskih strokovnih Urbanizacij je pa, da začnejo v tem pogledu med kmečkim ljudstvom z najintenzivnejšo propagando. Velika naloga pa seveda čaka v tem pogledu tudi naše politike, ki morajo gledati, da čim prej prestopijo obzorje domačega cerkvenega zvonika ter zajamejo v svojih gospodarskih prizadevanjih vprašanje slovenskega kmetijstva v svoji celoti, ne pa samo trenutnih interesov te ali one župnije. To je danes življenske važnosti za ves slovenski narod.
LISTNICA UREDNIŠTVA,
Majeva številka »Pravice« bo izšla I. maja 1923, Poskrbeli bomo, da jo bodo imeli vsi naročniki že l. maja v rokah. Letošnje majsko slavl.ie izrabite najgoreč-uejše za širjenje »Pravice«, kateri pridobivajte novih naočnikov !
Dr. I.
Protituberkulozni dispanzerji.
V	boju proti jetiki vrše po vsem kulturnem svetu °gromni kos dela takozvani »protituberkulozni dispanzerji«. Ta inštitucija prihaja iz Francije in je bila s po-eetka vzdrževana iz privatnih sredstev, pozneje pa jih ,e deloma prevzela država. Po vzgledu Francije so se Začeli ustanavljati protituberkulozni dispanzerji tudi dru-S»d, posebno v Nemčiji, kjer so v, tem oziru država. °bčna in prosvetna karitativna društva naravnost tekmovala med seboj tako, da je bilo v teku enega desetletja doseženo lepo število 1300. Veliko večino dispanzerjev upravljajo in vzdržujejo občine.
Tudi v naši državi imamo protituberkulozne dispanzerje že skoraj po vseh večjih mestih, v Sloveniji Pahljači Maribor. Nujno potrebno je, da se zanese ta I(Jeia tudi v druge slovenske kraje in zato je na mestu, nekoliko bližje pogledamo namen in ustroj te naprave.
Naloga protituberkulozuega dispanzerja je predam zabraniti ali vsaj omejiti razširjanje jetike. V ta tlačen poizveduje po jetičarjih, ki se nahajajo v dotič-tte,n okolišu, povprašuje pri oblasteh, pri bolniških blagajnah in privatno po hišah. V tem oziru ne dela razlike bled revnim in bogatim, vse hoče imeti na svoji listi, ki lia spadajo. To je »kader«, iz katerega črpa. Le tedaj •bore dispanzer dobro in pravilno delovati, ako ima dober Seznam jetičarjev. Zbira jih na sebe, to je daljša naloga mspenzarja: osebno ali pismeno povabi bolnika v svoje Doslovalne prostore, kjer ga zdravnik - špecijalist na-jančno preišče seveda brezplačno, ugotovi stanje njegove bolezni ter mu svetuje, kaj in kako mora ravnati. Zdraha daje pa le v izjemnih slučajih. Poučuje bolnike v o-sebni in stanovanjski higijeni, podpore potrebnim pa tudi boinaga: posojuje postelje, da bi bolnik spal sam na svoji Postelji, daje jedilno orodje, perilo, pljuvalnike in razku-Zevalna sredstva, vse iz namena, da bi bolnik imel kolikor mogoče svoje stvari in bi se bacili jetike, ki jih bolnik izločuje, ne zanesli tudi na druge člane v družini. Preskrbuje tudi stanovanja, kjer vidi potrebo zato, kajti letičar mora imeti kolikormogoče sam svojo sobo.
A ne samo to, velika in lepa je še naloga dispen-‘aHa: Vzdržuje svoje oskrbovance po bolnicah, zdravilcih, ob morju ali v gorskem zraku. Daje tečne hrane, °trokom mleko in tako dalje.
2 Dispcnzarji so sploh središče vsega boja proti jetiki, .msti pouk ljudstva potom plakatov, brošur, predavanj
spada v njih delokrog. Dispanzer vodi zdravnik, katetru pomagajo v to izvežbane dispanzerske sestre. Na b sestrah visi pravzaprav vse delo v svojih podrob-n°stih.
StV;
Kakor je naloga velika, tako morajo biti tudi sred-
Seva za izvrševanje te naloge precejšnja, ako se hoče do-; ci dobrih uspehov. In ravno v tej točki so danes zelo «ritič,
cin casi.
Ta trditev slovenske centralistične buržuazie je zlobna laž, preračunjeno zapisana iii namenoma dan za dnem ponavljana. V polemiko z ljudmi, katerim sta ljudstvo in država samo predmet brezvestnega izkoriščanja se ne bomo spuščali. Ako vkljub tem pišemo vrstice, storimo to zato, ker smatramo za stališče delavske zveze, ki bo restavrirana in reorganizirana vabila -v svoje vrste vse, kateri se preživljajo pretežno od osebnega dela svojih rok in uma, s tehniško organizatoričnega vidika nujno potrebno.
Mi smo na sejah, zaupnih sestankih in na javnih shodih povedali slovenskemu delovnemu ljudstvu, da pomeni centralizem, pa naj bi bil magari še tako svobodoumen, za Slovence politično, kulturno, gospodarsko in socialno smrt, ker je umerjen samo po srbskem kopitu tako, da teh centralističnih copat Hrvatje obuti ne morejo, Slovence tišče na celi nogi, Bolgari pa se jim niti približati ne. smejo. Brez pametnega medsebojnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi in Bolgari pa ni Jugoslavije, marveč famozni SHS, ki ga je Radič leta 1918 popolnoma upravičeno nazVal — rebus. Razmere same so dokazale, da pomeni SHS — Velesrbijo. A ta je manj kot Jugoslavija. Kdor hoče federativno (avtonomistično) Jugoslavijo, ki bi obsegala vse štiri jugoslovanske narode, ta in edino ta je pravi Jugoslovan in Slovan sploh. Kajti brez tega ne bomo nikdar prišli tako blizu Rusov, da bi si podali roke. Dokler pa naš severni kolos ne bo soodločeval na mednarodnem torišču. toliko časa bomo Slovenci in ne samo Jugoslovani to, kar je batumska nafta za evropske in ameri-kanske velekapitaliste : kolikor jim nese profita, 'toliko je vredna besede. — lz teh razlogov smo se bili proti centralizmu in se bomo bili do konca.
Mi smo poudarili svojim ljudem, da davki, carina in druge dajatve same ua sebi še niso tako silno težko zlo. Ali dejstvo, da iz teh ogromnih dohodkov država ne more plačati svojega uslužbenstva, da ne popravlja ne prometnih sredstev, da ne vzdržuje niti bolnic in ne podpira obče koristnih ustanov, da, to dejstvo je za nas tako važno, da smo zaklicali : Kam naš denar gre. To pa bomo vedeli najbolje tedaj, ko bomo imeli svojo blagajno — doma.
Mi smo svojim ljudem pojasnili, da utegne trajati boj za samostojno Slovenijo dogleden čas. Pozvali smo delovno ljudstvo, da stvori enotno fronto Slovenskega naroda in jo drži toliko časa, dokler bo potrebna. Slovenska buržuazija naj si kar nič ne dela prevelikih upov : Naši shodi niso bili goli votivni shodi : Mi smo ljudi z govori vzgajali in jih pripravili na vse mogoče zapletlja-je v bodočnosti. Mi tudi vemo : Delovno ljudstvo bo fronto držalo !
Mi smo v Ljubljani n. pr. celo povedali, da je delovno ljudstvo na deželi enotno fronto že sklenilo —. Povedali smo beli Ljubljani, da zakonodajna avtonomija Slovenije ni več izključno strankarska zadeva SLS, marveč narodna zadeva celokupnega slovenskega naroda. In zato smo pozvali na ljubljanske volivne shode vse volivce brez razlike strank in mišljenja. In vse Ljubljančane smo pozvali, da pri volitvah dokažejo, da je Ljubljana resnično kulturno središče Slovenije. Ce jč Ljubljana pokazala delovnemu ljudstvu osla kakor neki bivši minister volivcem zijala, haj to pripiše sama sebi, buržujski centralisti pa naj se zahvalijo za svoj edini z VVranglovskimi glasovi priborjeni mandat izvestni ljubljanski politični organizaciji, ki niti tega ne ve, da je 2800 več kot 1800.
Mi vemo čisto natančno, kaj hočemo. Mi imamo svoje vfste preštete in se ne motimo niti za 20 glasov. Mi tudi vemo, v ledino je treba globlje zastaviti pljug. Zato bomo te dni enkrat pozvali vse svoje ljudi, na organizacijsko delo. — To je za javnost, posebej pa še za prodano slovensko buržuazijo dovolj. Ko se bomo sre-, čali na javnem torišču, jo bo naš nastop spet enkrat . frapiral. In začudeno bodo spraševali : Kdo ste vi ?
Mi pa jim bomo odgovorili : To smo mi ! V ognju in boju smo preizkušeni mi! Lačni in žejni smo mi ! Zato neizprosen boj za pravico, ki ga bijemo in ki ga bomo dobojevali — mi !
XXX
Gospod bivši minister Pucelj je izmed sloveskin poslancev prvi dospel v Belgrad. Pravijo, da zato, ker so se v klubu SKS pojavile mahoma tri struje : F.na je za najstrožjo opozicijo proti vsaki vladi, druga sili v demokrate, a tretja v radikale. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo gospod Pucelj s svojo vplivno osebnostjo spore in nesoglasja poravnal tako, da bo klub njegove stranke nastopal v parlamentu enotno, kar je spričo še nedograjene kočevske železnice absolutno potrebno.
Pomemben vzdih. Ko je g. profesor Reisner sedel v kupe| da se odpelje v Belgrad, je vzdihnil : »No. da bi še pri prihodnjih volitvah mislili komunisti, da so v Ljubljani močnejši kot klerikalci !« •
Delavska zveza.
France Žužek :
MI.
ta " ^e*avs^a zveza, njeni člani, zaupniki in manda-rP so v zadnjem silnem volivnem boju izvršili svojo nost popolnoma. Potrebno je, da se to naglasi.
^ Lentralistično - buržujsko časopisje bljuje tedaj na e organizacije žveplo in ogenj pišoč, da smo oblju-ovuh delovnemu ljudstvu koj po volitvah raj na zemlji, gaPv‘W? ^avkov, carin, vojaščine; sploh odpravo vse-Vn’ w	v	Posrednji ali neposrednji zvezi z drža-
W oscbnostjo in s poedincem kot državljanom, ka-i ima ho svojega višjega družabnega organizma te a|i one obveznosti.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
LISTNICA UPRAVE.
Položnice smo priložili vsem onim cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina aprila ali že preje in pa vsem onim, kateri list že krajši ali daljši čas prejemajo, pa naročnine še sploh niso poravnali. Prosimo, da nam vsak takoj po prejemu položnice nakaže tekočo, kakor zamudno naročnino, da se mu pošiljanje lista ne ustavi. Kdor list prejema, pa nam istega ne vrne ali odpove, je dolžen naročnino poravnati. List je navezan izključno le na naročnino ter ga zato ne moremo nikomur brezplačno pošiljati.
Doma in po svetu.
Pravo aprilovo vreme imamo v naravi pa tudi v politiki. Najbolj jasno nam to spremenljivost kažejo naši dnevni časopisi. Naš parlament se je sešel v ponde-l.iek 16. aprila, si izvolil za predsednika radikalca Veleš-a, nato pa je prišla vladna izjava o odstopu, nakar se je parlament odgodil dotlej, da se sestavi nova vlada. Sedaj so se pričele demokratske spletke. Silili so v vlado. Porabljali so vsa sredstva in ne more se reči, da demokratski general Pribičevič ne bi bil iznajdljiv glede sredstev. Posebno so izrabljali Radičev govor na nedeljski skupščini HRSS v Zagrebu. Tudi radikalci so bili precej na nejasnem, kaj ukreniti. Imeli so sicer v rokah pogoje revizijonističnega bloka, toda tisti v Zagrebu opisani in podpisani protest je obdržal Pašič pri sebi in ga noče pokazati. Da sc odloči odločitev, je Pašič podal kralju ostavko celega kabineta. Vladar je imel težko nalogo spoznati se v zamotanih notranjepolitičnih razmerah. Sledile so avdijence raznih politikov in demokratov, ki so bili prvi zaslišani (zastopal jih je Davidovič), so razgla- • šali, da je edina reištev iz krize nova koalicija (zveza) radikalcev in demokratov, kajti sicer država razpade, ker pade vidovdanska ustava. Pisali so, da pni, demokrati, sicer zelo zamerijo radikalcem, ker so jih bacnili od sebe decembra meseca in jih pri volitvah pošteno oslabili, da gredo težko ž njimi zopet v zvezo, pa njim je država nad vse in za njo se žrtvujejo. Slo jim je pa v resnici le za to, da zopet dobe vlado v roke, ker njim opozicija ne diši, ker so tudi videli, kako jim je škodovala že samo parmesečna opozicja. Živeti morejo samo. če so na vladi, to je vsa demokratska državotvornost. V javnosti je nekako potrdilo demokratsko mnenje dejstvo, da je kralj Zaslišal .malo skupino (9 poslancev) zemljo-radnikov, dočinr še ni bil k avdijenci povabljen ne Korošec ne Spaho, Radiča pa ni bilo v Belgrad in tudi ne njihovih poslancev. Ze so demokrati izjavljali, da je njih sovlada gotova in za večjo korajžo pisali o široki koaliciji z — 9 zemljoradniki. Toda koncem tedna si je kralj dal natanko poročati v enourni avdijenci o stališču revizijonistov, ki so že povedali, da zaenkrat najbolj odgovarja položaju, ako vlada radikalna stranka sama, ki naj pripravi sporazum s Hrvati in Slovenci ter revizijo ustave, posebno pa naj gleda, da odpravi korupcijo, nasilstvo in zboljša upravo, kar je pač edino mogoče z zboljšanjem gmotnega stanja uradništva. To radikalno vlado bi podpirali revizijonisti. Taka vlada bi imela večino v parlamentu, bi mogla tudi hitro izvesti izboljšanje gmotnega položaja nameščencev, ker, če pridejo zopet demokrati v vlado, bo samo prerivanje v uradih in vlekli bodo zopet svoje stare garniture iz shramb in še' bolj napolnili urade z nesposobnimi strankarji. Tako je res končno dobil Pašič nalogo za sestav vlade. Kako bo izvršil to nalogo, bodemo videli ta teden.
Pri takih notranjih razmerah, tudi sedaj ni bilo časa, za zunanjepolitično delo, ki torej pretekli teden počiva. V Lozani se vrši nova orientalska konferenca, kjer se sedaj urede razmere v Prednji Aziji. Amerikanci so sklenili s Turki važne gospodarske pogodbe, Francozi izjavljajo, da ne podpišejo mirovnih pogodb s Turčijo, ako pristanč pri tistih gospodarskih koncesijah ameri-kancem. Zato bo v Lozani predvsem tudi zastopnik arne-rike tekmoval s svojimi evropskimi nasprotniki za izkoriščanje Prednje Azije. V Romuniji se vrše hudi politični boji proti centralistični ustavi. V Rusiji zboruje kongres komunistične stranke prvič brez Lenina, ki je hudo bolan. Gre za odobritev novega gospodarskega sistema v Rusiji, kjer vpeljavajo državni kapitalizem. Država vodi glavna podjetja, mnogo pa izroče po posebnih pogodbah tujim kapitalistom. Nemčija išče poti, da se iznebi zasedbe Poruhrja. Anglija ponuja Franciji in Nemčiji svoje posredovanje, ako se hočete prijateljsko urediti reparacijsko vprašanje. Mnogo se govori in piše o svoti, ki naj jo plača Nemčija. V Italiji zanima javnost stališče ministrov laške ljudske stranke v vladi. Na velikem turinskem zborovanju je obveljalo stališče glavnega tajnika laške ljudske stranke Sturza, da ostane stranka popolnoma neodvisna, da se ne okloni fašizmu. Mussolini je to zelo zameril popolarom. Kaže se pa le, da si ne bo upal nastopiti proti ljudski stranki, ker tudi fašizem ni vsega mogočen.	dr.	—	p —.
XXX GOSPODARSKI PREGLED.
Denarni trg. Na svetovnem denarnem trgu je vzbudilo veliko pozornost, ker se je vrednost švicarskega franka na svetovnem denarnem trgu nekoliko znižala. Merodajen za cenitev vrednosti denarja na celem svetu je zdaj ameriški dolar in ne več švicarski frank, dasi še vedno pri nas bankirji precenjujejo vrednost denarja po curiških sodbah. Naš dinar je notiral v Curihu minuli teden 5.60 in je padel na 5.575—5.55 in se je koncem tedna zopet dvignil na 5.60. Dolar se je plačeval v Zagrebu minuli teden s 97.50 do 99—100 dinarjev, lira od 4.89—4.93, čehoslovaška krona od 29.3 do 29.95 din.
Kapitalizem in rdeli socializem v oblemu.
Malo čudno se sliši gorenji naslov namreč : »Kapitalizem in rdeči socializem v objemu«, posebno zato, ker zadnji vedno poudarjajo, ter pribijajo po časopisih, shodih in agitaciji svoje razredno stališče ter nasprot-stvo do kapitala. Za utemeljitev gorenjega povdarka rt a j slhži naslednje :•
V	tovarni cementa v Zidanem mostu se je 'pred kratkim ustanovila naša organizacija, ki je pridobila takoj precejšnje število članov, ki so se oklenili krščansko socialno strokovne .organizacije radi tega, ker pač v prejšnji organizaciji (socialistični) niso imeli tega, kar
bi potrebovali. Spoznali so, da tam ni mesta in tujJi ne uspeha zanje.
Ustanovitev krščansko socialne strokovne organizacije je pa seveda neprijetno dimila nasprotnike in ravnateljstvo. Rudi tega so se kot nasprotniki tako ravnateljstvo zakleli, da onemogočijo krščansko socialno strokovno organizacijo — že vejo zakaj.
Naše pokrajinsko tajništvo v Celju je takoj po ustanovitvi naznanilo ustanovitev skupine ravnateljstvu cementne tovarne pod štev. 115/23. z dne 24. marca 1923. Že dne 25. marca takoj drugi dan je ravnateljstvo izdalo razglas na delavstvo, da je •imenovani dopis prejelo in da tega ne vzame na znanje, ker smatra ustanovitev nove strokovne organizacije kot teror proti podjetju ter da ne prizna v tovarni nobene druge organizacije kot podružnico kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju (soc. dem.) V razglasu je nadalje omenjalo, da zabranjujejo vsako agitacijo kot v tovarni, tako se je dalo razumeti v nadaljnemu odstav-' ku, da tudi če se agitacija na splošno od strani zaupnikov ne ustavi, bo prisiljeno namreč ravnateljstvo ustaviti obrat. Zagrozilo je z odpustom.
I)ne 26. marca 1923 je g. ravnatelj inž. Rozman Mihael poklical v pisarno tov. Stergaršek-a kot predsednika skupine ter ga opozoril, da ako se ne bo držal razglasa ravnateljstva, ga bo odpustil iz službe s pristavkom da nikdar ne bo pripoznal krščansko socialne strokovne organizacije, tudi ne ako jo oblast prizna. Jstodobno je tov. Stergaršek prosil g. ravnatelja za imenik delavstva cementne tovarne v svrlio volitev obratnih zaupnikov (to pravico daje delavstvu zakon o zaščiti delavcev). G. ravnatelj pa je nato izjavil, da dokler bo en član soc. dem. organizacije v tovarni, ne prizna nikogar drugega, kot zaupnika imenovane organizacije.
Dne 27. marca je tov. Stergaršek nabil razglas pred tovarno s katerim se poživlja člane naše organizacije, da se vzdrže agitacije med delom ter da se naj groženj od strani ravnateljstva ne boje, ter vsak poizkus terorja javijo odboru. Ravnatelj je dal razglas takoj sneti ter je poklical tov. Stergaršek - ka in ga takoj odpustil.
Sedaj bo vsakomur jasno postopanje ravnateljstva, kakor tudi naslov tega članka. Na splošno se v delavskem gibanju opaža in je dejstvo, da vsako podjetje smatra strokovno organizacijo kot nasprotje (to je čutiti istotako naši organizaciji od naših podjetij). Da se pa v tqm slučaju ravnateljstvo tako poteguje za soc. dem. strokovno organizacijo in še celo javno z razglasi Jer protipostavno mora pa biti že nekje gotov vzrok. Ne moremo si tolmačiti drugače kot, da se gre za gotove koncesije med organizacijo in podjetjem. Ravnateljstvo se bo moralo uživeti v dvajseto stoletje, ker ne Živimo v prvi polovici preteklega stoletja, ko- je bilo vsako združevanje prepovedano — zato bomo po svojih močeh poskrbeli.
Delavstvo, ne samo naše temveč na splošno pa imej tu priliko spoznati delo nasprotnih organizacij ter sodi samo. Nasprotna organizacija pa naj pomni, da si s takim početjem ne bo ojačila vrst ter da je v to sramoto celemu delavskemu gibanju rečemo, da je njih geslo svoboda, enakost in bratstvo čisto navadna fraza.
Inserirajte v JPRiftVICI
‘M
Strokovna zveza tvorni* Skesa delavstva.
Zidanimost. V nedeljo 22. IV. 1923 ob 2. uri pop. smo imeli pri nas sijajno uspeli shod tukajšnje skupine SZTD. ali boljše rečeho polomijo soc. demokratov ! Slednji so namreč alarmirali svoje zadnje nedisciplinirane ostanke misleč, kako sijajno bodo razbili naše zborovanje. Med govorom tov. dr. Gosarja so neprestano izvajali medklice, kateri so jih pa pred vsem delavstvom tako osmešili, da so morali nazadnje brez vseh »živijo klicev« oditi. Korupcija, katere verni pristaši so bili skoraj vsi, vsaj tukaj v Zidanem mostu, jih je spravila ob zadnje zaupanje pri delavstvu. Zanimanje za našo organizacijo pa raste dnevno skokoma, delavstvo vidi v naši Strok, zvezi tov. del. brezdvomno več garancij za svoje naravne in zakonite pravice. Razni tajniki Osred. društva kem. del., so menda končno le uvideli, da jim je tu za vedno odklenkalo ! Tovariši na delo, da uredimo razne nedostatke v naši skupini !	M. S.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. Na prvi seji novoizvoljenega odbora se je sklenilo, da bo imela naša skupina (SZR) vsak mesec člansko zborovanje. Prvo zborovanje bo dne 29. aprila 1923 ob 4. uri popoldne. Na tein sestanku se bo razpravljalo o našem indeksu ter o proslavi 1. majnika. Vsak delavec naj se zaveda svojih dolžnosti in naj se udeleži zborovanja. *
Prevalje. Dne 8. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Listi sta bili vloženi dvy in sicer gospodarska (SLS) druga pa socialistična. Skupina Strok, zveze rudarjev ima vsak mesec redne sestanke. Na teh sestankih se bo obravnavalo med drugim o dejanskem položaju delavstva in. organizaciji. Tovariši ! Ako si hočemo izvojevati svoje pravice, je naša dolžnost, da se mi teh sestankov udeležujemo in sicer vsi !
Fašisti snujejo strokovne organizacije.
Kakor znano, fašizem ne priznava socializma zase, ampak le pod nacionalistično firmo. Povsodi imajo fašisti poleg političnega tudi strokovnega tajnika. Za Goriško opravlja ta posel neki dr. Eenassi, ki je pridno na delu in je organiziral doslej strokovne zveze profesorjev in učiteljev, uslužbencev bolniške blagajne, zidarjev v Koj-skem itd. Delo mu gre hitro od rok, kajti kdor noče zleteti iz službe ali z dela, mora v fašistično strokovno društvo. Seveda je pa namen fašističnih strokovnih organizacij ta, da preprečujejo vsako odločno gibanje delojemalcev in zlasti štrajke. Koliko časa bo italijansko delavstvo ta jarem nosilo, je drugo vprašanje. .
Mednarodni socialistični kongres.
Organizacijski odbor mednarodnega socialističnega kongresa je zboroval od 4. do 6. aprila 1923. Sklenil je, da se bo pričel mednarodni socialistični kongres v Ham-
burgu dne 21. majnika 1923. Zboroval bo v strokovnem domu : Besenbinderhof št. 57. Trajal bo vsaj 6 dni. Predlagali bodo sledeči spored : 1. Imperialističen mir in naloge delavskega sloja. 2. Internacionalni boj proti in- l ternacionahii reakciji. 3. Akcija socialistične delavske stranke za osemurnik in internacionalna preosnova. 4. j Organizacija internacionalnega proletariata.
Nacionalizem m socializem.
Italijanski fašizem bi se silno rad iznebil edinega resnega tekmeca na političnem poprišču : italijanske ljudske stranke. Dokazuje, da je ta stranka sedaj sploh nepotrebna, ker je on sam prevzel v svoj program njene temeljne misli : versko in socialistično. Toda voditelji ljudske stranke po pravici ugovarjajo, da je fašizem obe ti ideji osvojil le v toliko, v kolikor naj služita v dosego njegovih ciljev ter je obe ponižal s tem, da ju je podredil nacionalizmu. To je zabloda. Ljudska stranka je bolj nego kdaj prej poklicana, da visoko' dviga prapor vere in socializma in pazi, da ju nihče ne izkorišča v malenkostne politične svrhe. Kar tiče posebej fašistov skega socializma. je izjavil popolarski senator Crispolti. da je varstvo delavskih interesov zgolj z narodnega stališča nezadostno in negotovo. Delavca moramo smatrati za upravičenca tistih človeških pravic, ki jih priznava in pospešuje krščanstvo, ne pa samoljubni patriotizem. — Krajše in boljše se misel krščanskega socializma nasproti nacionalističnim geslom ne da utemeljiti.
Konec socialdemokrat tipnega terorja v Avstriji.
Ko so se po prevratu v Avstriji polastili oblasti socialni demokrati, so začeli po obratih izvajati nad de- j lavstvom najlmjši teror. Kdor ni hotel pristopiti socialistični strokovni organizaciji, so ga enostavno postavili na cesto in ako se je podjetnik potegnil za prizadetega delavca, so socialisti ukazali štrajk. Sedaj v Avstriji polagoma mineva oblast socialne demokracije, ker je dr. Seipl s svojo vlado dokazal, da se da država voditi tudi brez marksistov, in sicer še boljše, nego z njimi. Delavstvo. ki se je le vsled terorja organiziralo pri socialistih, je začelo izstopati iz socialističnih organizacij. Tako jc sredi marca tl. v podjetju Reitlihoffers Soline v Steyru naznanilo svoj izstop iz socialistične strokovne organizacije 200 delavcev. Socialdemokratično delavstvo je nato izjavilo, da noče delati skupaj s krščanskimi socialci in stopilo v štrajk. Podjetje je odgovorilo s tem. da je obrat zaprlo. Začela so se pogajanja, tekom katerih so socialisti znižali svoje zahteve in vstrajali samo na tern. , da se odpuste trije krščanskosocialni voditelii. Toda podjetje je tudi to odločno odklonilo in se pri tem sklicevalo j na določbe zakona o obratnih svetih. Socialisti so' se na to udali in šli lepo mirno na delo s krščanskosocialnimi tovariši vred. Tako se polagoma lomi socialistični teror, ki je ravnotako malo prida kakor vsak drugi.
I
Zahtevajte r,PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih!
i
iiiiitH»»H«»Miiini»»««MtMirniiiiiiirniiTm»i»»iiiiM»nwrmTiT.TiTM
Dobra gospodinja skrbi,
da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ona le MILO z znamko „GAZELA“'.
Kupujte le pri tvrdHab, Hi ipserirajo v „PR]flVL6I“!
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV..
Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I
! IIIIlllil III!lil
Vaše blagorodje!
f
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov
VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar
t	Ljubljana,	Cerkvena	ulica	št.	11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE!
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
l/auarna	f fantral*" LJUBLJANA, Sv. Petra nasip
KQVQIIIO l|VdllIQI	poleg	zmajevega	mostu
se priporoča cenjenemu občinstvu za tnnogobrojen obisk'
Stefan Mikolič, kavarnar.
I. delavsko konsumno društvo v
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/o* Člani dobe 3°/o blagovni popust.
 	Pristopnina	10	kron,	delež	100	kron.	===============
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne.
V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar*