Ameriška Domovi ima
A* it/1 E RI e/% Ul—HO/W1E
AM6RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN UNGUAG6 ONIY
NO. 206
Serving Chicago,, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 24, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Desno krilo delavske stranke v Britaniji postaja odločnejše
Desnica in zmerna sredina vladne stranke sta se povezali proti pritisku levega krila stranke. To je povečalo trenja in notranjo napetost.
LONDON, Vel. Brit. — Desno krilo vladne delavske stranke je bila dolgo “molčeča večina” v strankini politiki, med tem ko so bili levičarji hudo glasni in odločni v svojih zahtevah. Sedaj so se odločili za pritisk od svoje strani.
Levičarji v stranki so začeli napadati predsednika Harol-da Wilsona, da hodi prepočasi v pravi socializem in da “prodaja stvar”, ko hoče ohraniti Veliko Britanijo v Evropski gospodarski skupnosti.
Levičarski upor je dosegel pretekli teden višek, ko je kakih 50 pripadnikov levega krila stranke odklonilo strankino navodilo in glasovalo proti vladi, ki da ni “dovolj omejila” izdatkov za oborožene sile.
Desnica in sredina delavske stranke sta se nato organizirali in v skupnem “manifestu” zavzeli svoja stališča. Napovedali sta odločnejši odpor pritisku levičarjev, ki so v stranki znani kot skupina “Tribune”, po tedniku, ki propagira njihova stališča.
Na zadnjem parlamentarnem sestanku stranke zadnji teden je bilo sorazmerno mirno, ker so zmerni popolnoma prevladovali. Organiziranje Obeh skupin bo povečalo notranja trenja v stranki in v vladi ter povečalo težave predsedniku H. Wilsonu, ki se očitno zopet pomika z leve bolj proti sredini.
Novi grobovi Obilna letina oskrbela ' John Glenn bo danes
LLKi!flSa^. vi. imenovan za senatorja
Steve Kristofelc
V nedeljo je nenadno umrl na h0L!G KONG. — Uradni svojem domu na 19400 Ormiston ri se hvalij0) da je bila letošnja let stari Steve Kri- ,etina na Kitajskem boljša od
Avenue 61 stofelc, rojen v Clevelandu, sin pokojnih Antona in Jennie, roj. Klaus Kristofelc, brat Antona, Josepha in Rose (vsi pok.), zaposlen kot strojnik pri Ohio Gear Co. Pogreb bo v soboto
vseh dosedanjih. Žita naj bi pridelali po računih poznavalcev kitajskih razmer nekje od 260 do 270 milijonov ton. Za leto 1973 je znano, da je pridelek žita presegel 250 milijonov ton.
ob 9. iz Grdinovega pogrebnega Nekateri navajajo, da je znašal zavoda na Lake Shore BIvd. na okoli 260 milijonov ton. pokopališče Vernih duš. Oskr- j Ti pridelki žita v zadnjih le-buje ga pokojnikova nečakinja tih so: ognova za oceno letošnje-Betty Kempffer.	| ga prilika, kajti Kitajci kljub
Peter F. Biasius	j samohvali ne navajajo nobenih
Zadet od srčne kapi je umrl številk, na svojem domu na 2554 Hilltop j odličen je bil pridelek tudi Rd., Euclid, 54 let stari Peter F.. }ana, konoplje in drugih indu-Blasius, mož Pauline, roj. Ne-! strijskih rastlirij pa seveda tudi metz, oče Garyja (Lewistin, so£ivja jn zelenjave, posebno N.Y.), tast Robina, stari oče zelja, ki spada med važna mno-
Ker je sen. H. Metzenbaum včeraj odstopil, bo danes gnv. Gilligan imenoval na njegovo mesto v Senat izvoljenega Johna Glenna.
COLUMBUS, O. — John Glenn, prvi Amerikanec, ki je v vesolju obkrožil Zemljo, je bil letos v novembru ’ izvoljen za zveznega senatorja Ohia. Po redni poti bi zavzel svoje mesto v Senatu 14. januarja 1975, ko se bo sestal nov Senat na svoje zasedanje.
U. S. STEEL OMEJILA ZVIŠANJE SVOJIH CEN
Največja jeklarska družba U.S. Steel Corporation je včeraj objavila zmanjšanje pretekli teden povišanih cen svojih izdelkov za 20% v veliko zadovoljstvo zvezne vlade in seveda vseh potrošnikov.
NEW YORK, N.Y. — Nepri-:==-^  ............ —'
rak o van o je včeraj pozno popol- mu v jetu i973j v razdobju čedne U.S. Steel, naj večja jeklar- jotnih prvih 9 mesecev letošnje-ska družba v deželi in na svetu,
Iz Clevelanda in okolice
Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi praznika Gospodovega rojstva v sredo, 25. decembra, zaprt od danes, v torek, opoldne do četrtka ob 8.30 zjutraj.
Nedržavljani se morajo prijaviti—
Imigracijske oblasti pozivajo vse nedržavljane neoziraje se na to, koliko let so v ZDA, da se tekom januarja prijavijo pravosodnemu tajništvu na posebnih
Pauline in Garyja W., brat Ce-celie Holiday, Sebastiana in pok. Kate Menili. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, je obiskoval Euclid Central High School in bil ^adnja štiri leta zaposlen pri Techno Truck Co. kot preddelavec v General Welding Division. Bil je delovni član in bivši tajnik Northeast Yacht Cluba, bivši poveljnik Coast Guard Auxiliary Flotilla No. 713 in član U.S. Power Squadron. Učil je navigacijo in pomorščakovstvo, bil
žična hranila na Kitajskem, kot je bil nekdaj važna jed v Evropi pred razširitvijo krompirja v 18. in 19. stoletju. -
Spori okoli dela CIA
Ko je The New York Times objavil obsežno poročilo z
ga leta pa je bil dobiček U.S. objavila, da je povišanje cen g^eej napram lanskem^ večji za svojih izdelkov pretekli teden o-' jqq 4<v j
mejila za 20% v “iskreni želji; večina ostalih jeklarskih pomagati narodu v boju proti družb ni takoj sledila U S_ Steelu
dvoštevilčni inflaciji . Kljub £ pOV-anjem cen pre|-ek]j |edenj j ^ormu]arjjk> kj so na raZpolago John Glenn je demokrat, kot delnemu zmanjšanju povišanja. | to sta storili ie dnjžbi Bethle-lpri imigracijskih uradih in na je bil njegov prednik na istem bodo cene ostale še vedno 7-8% bem Steel, druga največja v de-* poštah. Kdor se ne bi prijavil, mestu Howard	H. Metzenbaum. ^	višje,	kot so bile preje. Nekate-	jn Wheeling Pittsburgh	se izpostavlja	nevarnosti	hude
Ta je trdil, da	bo svoj rok od-	ri opazovalci sodijo, da je U.S.: gteeb	9 v deželi po velikosti. Ti	kazni, med	drugim	tudi	izgonu
služil do kraja,	pa se je premi-	Steel	povišala cene pretekli te-|dve utegneta slediti U.S. Steelu	iz ZDA.
slil in je včeraj	uradno odstopil ]	den	v predvidevanju uvedbe |sedaj	tudi v omejitvi povišanja.	VIom_
ter s tem omogočil guv. Gilliga-1 uradnega nadzora cen prihodnje) Omejitev je vsekakor koristna, Naznani lopovi so vlomili
nu, da imenuje Glenna na nje- leto.
govo mesto. S tem bo ta v Sena- Splošno je znano, da so prene-tu, kjer je senioriteta posebno katera podjetja povišala cene važna, za 25 dni pred drugimi, svojih izdelkov v prepričanju, na novo izvoljenimi senatorji. da bo v bližnji bodočnosti uve-Sen. H. H. Metzenbaum je den nadzor nad cenami, ki jim
lopovi
četudi je povišanje občutno in garazo rojaka L. Hribarja na bo vplivalo na povišanje cen 1125 E. 66 St. v nedeljo po pol-vseh jeklenih izdelkov. To po- no£j in odnesli več orodja.
veteran druge svetovne vojne, | drži zakon}tih določil.
pokazal razumevanje za položaj do zvišanje cen onemogočil. Ta-jnjej>»_ očitkom o nezakonitem de- svojega naslednika v Senatu, pa ka neutemeljena povišanja cen 1 lovanju CI4, je predsed- tudi na koristi, ki bi jih njegov 50 pospešila in pospešujejo in-nik Ford ukazal njenemu, odstop lahko nudil Ohiu. Novi flaciio ter s tem seveda tudi direktorju, nai se strogo senator se mu je za to prijatelj- zahtevo po obveznem nadzoru
meni nov zagon inflaciji, pa naj U.S. Steel kaže še tako “iskreno željo pomagati v boju proti
sko zahvalil. Ker Metzenbaum ‘ cen. Vodniki podjetij, ki jim je
devnost
ko je služil v U.S. Navy. Pogreb i	^	_ „„ „„„„____^____ r_______
bo iz Želetovega pogrebnega za-; WASHINGTON, D.C. — Pred-	mu utegne sedanja uvi-110 na briga.
voda na E. 152 St. v četrtek ob sednik Gerald R' Foxd naro"	‘	~ ~
8.45, v cerkev sv. Paskala Bay-
lonskega ob 9.30, nato na poko- | s^Ubi ZDA, ki ima po zako-pališče Knollwood. Na Mrtva-j nu omejeno svoje delovanje na škem odru bo danes popoldne od področja izven domače dežele,
2; do 5., zvečer od 7. do 9. in naj ste točno drži zakona in naj jutri on 6. do 9. zvečer.
Walter Felske
Nov upravnik okrajnih sodišč—
Upravnik okrajnih sodišč Emil J. Masgay p,ojde 1. febru-
-----o------	. arja v pokoj in bo na njegovo
Sihanuk odklonil poziv mesto imenovan Gerald E. PEKING, Kit. — Princ Noro- Fuerst, odvetnik in demokratski dom Sihanuk, predsednik kam- politik, katerega pokojni oče bodžanske begunske vlade, je | Leonard Fuerst je bil upravnik
vv ,	________ še koristiti. Volivci
Čil CIA % e'dnJi	!^" namreč nimajo radi sebičnih in
vase zaverovanih ljudi.
-	■ i-	t ... -	„ 1 čim vero dobiček edini rili v^e	j>-ij^eonara rueisi je on upravnnt
se^ne mis 1 z 1 icnega | ^ ^ brip-a	’ j odklonil poziv ZDA in Francije j okrajnih sodišč pred Maggayjejm
k pogajanjem z vlado v Phnom j v letih 1940-1958.
Javnost zahteva omejitev inflacije
NEW YORK, N.Y. — Louis
Jratsski šafs poziva ameriška podjetja k večji vnemi v Iranu
TEHERAN, Ir. - Šah Reza Pahlevi je koncem tedna pozval ameriške družbe, naj se bolj vneto poganjajo za naročila in prodajp svojih uslug v Iranu, ki ima v naslednjih letih obsežne gospodarske načrte. V prihodnjih petih letih bo Iran vložil v razne načrte 80 do 90 bilijonov dolarjev in šah Reza bi rad pri teh programih večje sodelovanje podjetij in strokovnjakov iz ZDA.
Ameriški izdelki so dražji, pa so zato tudi boljši, je dejal šah, in Iran je pripravljen plačati višjo ceno za kakovost.
Ameriške družbe so se v zadnjih mesecih, ko Iran išče in nudi naročila v industrijsko razvitih državah, veliko manj vneto gnale za iranska' naročila kot podjetja iz Japonske in zahodne Evrope.
U.S. Steel Corporation hoče veljati v očeh domače javnosti kot odgovorna družba, ki ji je dobrobit dežele na mislih. Zato je tudi načelnik njenega upravnega odbora Edgar B. Speer, ko je objavil zmanjšanje poviškov cen včeraj, izjavil, da je bilo. to storjeno, v “iskreni želji, pomagati narodu v boju proti dvoštevilčni inflaciji”.
Ker je povišanje zmanjšano le za nekako eno petino, so cene
se ne spušča v nobene preiskave j v samih ZDA. Predsednik je j Zadet od srčne kapi pri keg- ' deJa^ da ie do'dil od direktorja Ijanju na Shore Lanes je umrl	W- Colbyja zagotovilo, d§, Harris je povprašal ljudi po
73 let stari Walter Felske z 18 C3A ni sedaj zapletena v ničesar ZDA, kaj mislijo o inflaciji. Po-Sycamore Dr., vdovec po 1. 1972 j sličnega, kar ji je očital New vpraševanje je pokazalo, da zah-umrli ženi Sarah roj Stull oče' WnA Times v obsežnem sestav- tevajo odločen in uspešen boj
Mrs. Henry (June) Bauer, 4-1ku Prekelo nedeljo. '	i preti naraščanju cen. Predsed- jekla povprečno še vedno za
krat stari oče, brat Mrs. Josephi Dol£ sestavek- na prvi strani nika Forda načrt o boju proti okoli 7-8% višje, kot so bile pred (Ruth) Rice .in pok. Elmerja,	Pod velikim naslovom trdi, da	inflaciji so povprašam odbrili v	- povišanjem. Načelnik družbe je
rojen v Clevelandu in zaposlen	ie Preiskava lista dognala, da je	razmerju 77:11, pa istočasno po-	pretekli teden objavil, da	je bilo |
do upokojitve kot' brusilec leč v času predsednika Nixona vedali jasno, da ni zadovoljiv, povišanje dejansko potrebno zapri Jones Optical Co. Pokojnik	vodila obsežno preiskavo proti	da so potrebni'močnejši zvezni	radi povečanih stroškov.	Ti naj
je bil član Pythagoras Lodge No.	! vodnikom in aktivistom proti-	ukrepi..	ki porastli pri toni jekla	za ne-
682 F. & A.M. Pogreb bo iz vo^ne kampanje, pa tudi proti Fordov boj, proti inflaciji in kako $20, s povišanjem v “ome-Želetovega pogrebnega zavoda dru^m nasprotnikom Nixonove gospodarskem zastoju smatrajc jenem’ obsegu bo družba krila na E. 152 St. v petek dopoldne i V^ade'	povprašam za nezadovoljiv v Je okoli $12 od povečanih stro-
ob 10.30 na Whitehaven poko-1 The New York Times nava’ razmerju 61:32.	škov.
Penhu za končanje državljanske vojne in vzpostavo miru v Kambodži.
Sihanuk je k zaključnemu poročilu o sestanku predsednikov ZDA in Francije na Martiniquu, v katerem je poziv za končanje vojskovanja v Kambodži, dejal, da je to ‘nedovoljeno” vmešavanje v notranje zadeve ' Kambodže.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R. Ford je uka-
pališče. Masonski obredi bodo -j3’ da nieSova temeljita pre-opravljeni v četrtek zvečer ob ^skava dognala obstoj zapiskov 8. Na mrtvaškem odru bo ju- za najmanj 10,000 Amerikancev, tri od 6. do 9. zvečer in v četrtek k^ ie zbrala ih vzdrževala popoldne od 2. do 5. in zvečer	ko ie bd njen direktor Ri-
Sen. Henry Jackson vodi
WASHINGTON, D.C. — Po-
Edgar B. Steer se je pretekli petek in v nedeljo pogovarjal o cenah in njihovem povišanju z načelnikom zveznega Sveta za
od 7. do 9.
Palestinski Arabci morajo priznati obstoj Izraela
NEW YORK, N.Y. — Državni tajnik Henry Kissinger je dejal v razgovoru s sodelavci tednika Newsweek, da ZDA ne morejo siliti Izraela k pogajanjem s Palestinsko osvobodilno organizacijo, dokler ta ne prizna Izraelu pravice do obstoja.
Vremenski prerok
Oblačno in deževno, naj višja temperatura okoli 45 F.
Mtmfošfd sporazum je kil delno dopolnjen
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik H. Kissinger je dejal v koncem tedna objavljenem razgovoru, da so se ZDA in Sovjetska zveza dogovorile o dopolnitvi vladivostoškega sporazuma o omejtivi strateškega orožja, ki omogoča nove razgovore o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja pred potekom dogovora, ki naj bi bil podpisan prihodnje leto in naj bi veljal za 10 let.
Dodatni sporazum naj bi zadovoljil kritike v Kongresu, ki so očitali sporazumu, da je postavil omejitev previsoko in da v njem ni predvidena možnost vmesnih pogajanj o zmanjšanju strateške oborožitve še pred potekom sporazuma.
Sporazum je bil sklenjen med Fordom in Brežnjevim na sestanku v Vladivostoku 24. novembra, pa je dobil končno o-bliko šele 10. decembra, ko sta v Washingtonu potrdila njegovo besedilo Kissinger in sovjetski poslanik Dobrinin.
card Helms, sedanji poslanik ZDA v Iranu.
John McCone, ki je bil na čelu CIA v začetku šestdesetih let, je izjavil, da v njegovem času CIA ni nikdar prestopila svoje ustavne omejitve in zahteval kongresno preiskavo očitkov in obtožb CIA, objavljenih v New York Timesu. Pričakuj e j o. da 'bo posebni odbor Kongresa, ki nadzira delo CIA, očitke NYT podrobno preiskal.
znavalci političnega položaja so ustalitev plač in cen Albertom edini v tem, da trenutno med Reesom in se nato odločil za del-vsemi demokratskimi predsed- no omejitev povišanja, četudi niškimi kandidati vodi sen. načelnik Sveta ni javno trdil, Henry Jackson iz države Wa- da bi bilo poviššanje neuteme-shington.	Ijeno.
Isti poznavalci razmer so pre-) Za dejansko stanje cen jekla pričani, da so njegovi izgledi na in potrebo po njihovem poviša-dolgo roko pičli, kar ga vse, kar nju zaradi kritja narastlih stroje med demokrati liberalno, za- škov je važno omeniti, da se je vrača. Četudi so liberalni demo- čisti dobiček U.S. Steel povečal krati med seboj needini v vsem, v tretjem tromesečju letošnjega so edini v odporu proti sen. H. leta, ki se je končalo s 30. sep-Jacksonu.	tembrom, za 144% napram one-
Skupno sv. oboajilo— članice Oltarnega društva fai’e sv. Vida imajo pri polnočnici skupno sv. obhajilo.
Mestni svet ovira reorganizacijo CTS—
Ko je očitno, da je potrebna reorganizacija množičnega javnega osebnega prometa na širši osnovi, je mestni svet Clevelanda postal huda ovira k dosegi tega cilja. Odklonil je potrditev predloga za ustanovitev okrajne prometne ustanove in s tem onemogočil izvedbo dogovora, ki so ga odobrili mestni župan Perk, zal Williamu E. Colbyju, di- okrajna komisija in predstav-rektorju CIA Osrednje ob- njki okoliščih občin. Taka na veščevalne službe, izvesti pre- ^ 3jroko osnovo postavljena usta-iskavo in v “nekaj dneh” po-1 nova bi bjja sposobna s podporo ročati o obdolžitvah, objavlje- di'žavnih in zlasti zveznih sred-nih preteklo nedeljo v NYT, s^ev množični javni promet prida je CIA vohunila za drža- memo organizirati in izpopol-vljani ZDA v domači deželi. nj|j pa istočasno razbremeniti WASHINGTON, D.C. — Jack L. mesto Cleveland njegove odgo-Chesmit, ki je vodil Hum- vernosti za CTS. phreyjevo kampanjo leta 1970 za izvolitev v zvezni senat, je bil obtožen kršenja zveznih zakonov, ker je sprejel v kampanjski sklad $12,000 od mlekarske zveze.
PRED JASLICE POBOŽNO NOCOJ VSI POKLEKNIMO
IN JEZUŠCKU PRISRČNO ZA VSE SE ZAHVALIMO!
Sladkorne tovarne obtožene skupnega določanja cen
WASHINGTON, D.C, — Veli-LONDON, Vel. Brit. — Vlada ha zvezna porota je pretekli te-je odklonila pomilostitev za den sprejela obtožbo proti še-pripadnike IRA, pa izjavila stim velikim sladkornim tovar-pripravljenost za sprejem pre- nam, ki so obdolžene dogovarja-mirja in njegovo raztegnitev nja in skupnega določanja cen. preko Božiča in Novega leta. j Dogovarjanja in določanja cen BEIRUT, Lib. — Libanon in Si- so obtožene Great Western Su-rija sta oblicala polno pripra- Sar Co. iz Denverja, The Amer-vljenost svojih oboroženih sil, ican Crystal Sugar Co., preje iz da bi bila pripravljena za slu- Denverja, Holly Sugar Corpora-čaj nenadnega izraelskega na- tion of Colorado Springs, Cali-pada v času božičnih praznikov in istočasnega islamskega praznika.
SAIGON, J. Viet — Vlada Južnega Vietnama priznava, da je v zadnjih 18 dneh v bojih z rdečimi v širši okolici glavnega mesta in na področju Mekongove delte izgubila več važnih postojank in imela v bojih okoli 6,000 mož izgub.
TEHERAN, Iran. — Predsednik francoske vlade Chirac je ob koncu svojega večdnevnega obiska tu podpisal z iransko vlado program gospodsrskega in tehničnega sodelovanja, ki bo prinesel Franciji v nekaj letih skupno 6 bilijonov dolarjev.
fornia and Hawaiian Sugar Co. iz San Francisca, Amlagamated Sugar Co. iz Ogdena, Utah, in Consolidated Foods Corp. iz Chicaga.
Napad na romarje v Jeruzalemu
JERUZALEM, Izr. — Arabski teroristi so vrgli bombo v avtobus ameriških romarjev, ki so na obisku svetih mest v Palestini. Eno dekle je bilo ranjene.
Palestinska osvobodilna organizacija je prevzela odgovornost za ta napad, drugi v dveh dneh, in izjavila, da je posvarila romarje in jih svari znova, naj ne obiskujejo “zasedene Palestine”.

m
l d : Li
•/'»•JVi' r«/■<;/»'iiu1—« g < » v» I-
Doihoviiva
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44163
National and International Circulation
t'ut^ished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 206 Tuesday, Dec. 24, 1974
Zdravilo zopet pesimizem
Pesimizem (črnogledost) spada med značilnosti našega časa. Mnogi ga občutijo kot skušnjavo in trpijo. Drugi se z njim postavljajo in $e ga navdušeno oklepajo. Tretii vidijo v njem usodo in delež sodobnega človeka, in to jih nekako pomirja. Kristjan mora v njem videti nevarno nalezljivo bolezen, kateri se mora upirati iz dneva v dan, in to z zdravilom, ki mu pravimo krščansko upanje.
Kristjane, usmerjene v izpolnitev upanja onstran groba (čeprav z nogami trdno sredi tvarnega sveta) so večkrat imenovali sanjače, optimiste brez osnove za svoj optimizem.
Razumljivo je, da so se krščanstva najprej oklenili “ponižani in razžaljeni”, ki so iz stisk-svoje bede dvignili oči k obljubam. Mogočnim in bogatim ni nič kaj “dišalo” misliti na poravnavo po smrti, saj so si že tu na zemlji (dostikrat za ceno solza in krvi svojih bratov) skušali urediti paradiž.
Za resničnega kristjana je življenje onstran groba nekaj povsem razumljivega in upanje v nebesa prav nič ne zmanjšuje njegove zemeljske dejavnosti in ga ne odtujuje realnostim tega sveta. Koncil je v listini o Cerkvi v sedanjem svetu to zelo lepo povedal: v
“Cerkev je prepričana, da priznavanje Boga nikakor ne nasprotuje človekovemu dostojanstvu, saj ravno v Bogu dobiva to dostojanstvo sVoj temelj in svojo dovršitev. Kajti od Boga stvarnika je z razumom in svobodno voljo obdarjeni človek postavljen v družbo; a zlasti je kot sin poklican k samemu notranjemu občestvu z Bogom in k delež-nošti pri njegovi lastni sreči. Cerkev razen tega uči, da enostransko upanje ne zmanjšuje važnosti zemeljskih nalog, ampak celo z novimi nagibi podpira njih spolnjevanje. Če nasprotno manjka božji temelj in upanje na večno življenje, je človekovo dostojanstvo kar najhuje ranjeno, kakor to danes mnogokrat ugotavljamo, in brez rešitve ostanejo uganke življenja in smrti, krivde in trpljenja, tako da se ljudje neredko pogrezajo v obup” (CS 21, 3).
Onostranska razsežnost krščanstva prihaja posebej do izraza v jesenskih dneh. Ne samo zaradi praznika vseh svetnikov in spomina vernih duš, ki naše misli obračajo k tistim našim bratom in sestram, ki se jim je dopolnil tek zemeljskega življenja in niso več popotniki, temveč tudi zato, ker nam nedeljsko bogoslužje vztrajno kliče pred oči drugi Kristusov prihod v slavi. Slovesno, kar nekako grozeče1 zvenijo evangeljske besede. In vendar v njih ne manjka neomajnega zaupanja v posebno skupnost z Bogom, ki nas čaka po smrti.
■ Prav misel na “poslednje reči” nas mora navdihovati, da bomo znali pravilno vrednotiti zemeljske stvarnosti. Tu se nekako stikata vodoravna in navpična smer naše vernosti, v zavesti, da se tudi naša večnost začenja tu in sedaj.
Ne vemo za čas dovršitve zemlje in človeštva, tudi način, kako bo vesoljstvo preoblikovano, nam je neznan. Podoba tega sveta, ki jo je skazil greh, sicer preide, toda poučeni smo, da nam Bog pripravlja novo bivališče in novo zemljo, na kateri prebiva pravičnost in katere blaženost bo izpolnila in prekosila vsa hrepenenja po miru. ki se porajajo v srcih ljudi. Tedaj bo smrt premagana in božji otroci bodo v Kristusu obujeni k življenju; kar je bilo vsejano v slabosti in minljivosti, si bo nadelo neminljivost. Ljubezen in njena dela bodo ostala, in vse stvarstvo, ki ga je Bog u-stvaril zaradi človeka, bo rešeno suženjstva ničevosti (CS 39, 1).
Kje so nebesa, kakšna so nebesa, vse to so vprašanja, na katera ne moremo odgovoriti. Poučeni smo samo o tem, ua nam Bog pripravlja novo bivališče, kakor so lepo povedali koncilski očetje v listini o Cerkvi v sedanjem svetu. Najbrž smo se navadili na preveč človeške predstave o nebesih v slogu “na svidenje nad zvezdami”, “odšel je nad zvezde” in podobno. Poudariti velja, da so nebesa prej stanje kot kraj. To je stanje popolne blaženosti, izvirajoče iz ' zedinjenja z Bogom, ki ga duša uživa po smrti, če si ga je pred smrtjo zaslužila.
Ljubezen je tista sposobnost, krepost, s katero si pripravljamo "prostor v nebesih ’. ali bolje: stanje blaženosti, ki nas čaka po smrti.
Zato si tudi “količino” naše sreče, ki jo bomo čutili po smrti ob zedinjenju z Bogom, pripravljamo v tem življenju. Stiino s taksno ljubeznijo bomo mogli Boga ljubiti po smrti, s kakršno ga ljubimo v tem življenju. Ljubezen in njena dela bodo ostala, vse drugo bo prešlo.
Teologi vseh časov so skupaj z mističnimi pisatelji skusali prodreti v skrivnost nebes. Ostalo je le pri nebog-1 lenem jecljanju. Najbolj posrečen opis nebeške sreče najdemo v Sv. pismu: “Oko ni videlo, uho ni slišalo in v člove-kovo srebni pralo, kar je Bog pripravil njim, ki ga Iju-
Dlje nismo prišli, čeprav je bilo o blaženem gledanju Boga po smrti napisanih že cele police knjig. Ne‘preostane nam drugega, kakor da poniž,no sklonimo glavo in še naprej živimo od upanja, ki temelji na božji dobroti. ' '
Nebesa (dokončno zedinjenje z Bogom) niso samo tolažba za tiste, ki se jim na tem svetu hudo godi. Niti niso upanje v sladko maščevanje nad tistimi, za katere menimo, da ne bodo prišil v nebesa. (Le kdo so drzne misliti, da je prodrl v nedoumljive globine božje dobrote?!) Nebesa so predvsem edini smiselni cilj našega zemeljskega potovanja. Ob zori človeštva jih je Bog pokazal kot bleščečo vizijo. Ob izteku zemeljskega življenja, ki je težilo k združitvi z Bogom, pa bo obljuba, dana ob zori, postala resničnost.
K. G.
M
nm
I BESEDA IZ NARODA I
s	i
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. - (XXIII.) — Kakih teden dni so me pestili v policijskih zaporih. Tisti “izlet” na Donačko goro ni bil važen. Za tega je bilo odgovorno okrajno sodišče v Rogatcu. Iz policijskih zaporov so me “službeno” premestili v okrožne zapore. Imenovali smo jih “hotel Hoh-njec”. Ime je dobil po ravnatelju Antonu Hohnjecu, ki je bil
družbe so prišle. Pet lepih knjig za $10: Koledar za 1. 1975, Družinsko Sv. pismo, I. del, Mirka Kunčiča Naj lepša je mladost, Lev Detela Marijin mojster in Pesem šolske sestre,, katero je napisala č. s. Lavoslava Turk. Lepo branje in lepo darilo Mohorjeve družbe za Božič. V imeniku je navedenih 22 naročnikov, t. j. takih, ki so knjige že v
brat bivšega narodnega poslan-1 naprej plačali. Knjige se dobijo
ca v ustavodajni skupščini in bogoslovnega profesorja dr. Josipa Hohnjeca. Ravnatelj me je poklical k sebi in mi rekel: “Nič se ne bojte. Vaši ljudje delajo za Vas.” Dal me je v celico, kjer niso bili zločinci. Ravnatelj mi je rekel: “Niso slabi ljudje. Saj veste, včasih ga le kdo polomi.
Ne pravite nič, zakaj ste tukaj,.
Hrano boste imeli od zunaj.”
Res, moji prijatelji so delali za mene. -Preko senatorja Franca Smodeja (koroški slovenski duhovnik) so izposlovali pri pravosodnem ministrstvu v Beogradu, da se lahko branim iz svobode. Predno so me izpustili, me je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Travner. Tega sem do-J bro poznal in on mene. Dolga, suha fižolova prekla, z debelimi munističnega porekla. Npr. v se-
pri poverjenici ge. Ani Gaber. 2215 S. Wolcott Ave. Lahko jo pokličete tudi po telefonu: FR 6-4996. Več o knjigah v posebnem dopisu.
m
Zadnjo nedeljo, 29. dec., bo spet mladinska sv. maša ob 10. dop. Starši, privedite svojo mladež k tej sv. maši, pa tudi vsi drugi pridite, da bo cerkvica polna. Po maši ste vabljeni na kratek sestanek v spodnjo cerkveno dvorano.
*
V roke mi je prišel tudi Koledar Izseljeniške Matice za leto 1975. Je zelo pester, prinaša marsikaj zanimivega iz sedanjih prilik v domovini. Vendar pisci ne morejo prikriti svojega ko-
naočniki in razmršenimi lasmi. Kadar je prišel k nam v uredništvo “Slovenca” na Koroški cesti št. 1, je bil vedno smeh, da so se stene tresle. Mož je bil poln humorja in je klatil včasih take, da se tudi resen človek ni mogel vzdržati smeha. Ko sem prišel k njemu, mi je rekel: “Midva pa se že poznava.” “Seveda, gospod sodnik,” sem mu odvrnil. “Veste, tako bova napravila: Vi mi boste dali svoje osebne podatke, vse drugo bom že sam opravil.” Malo začudeno sem ga pogledal. “Kaj mi ne zaupate,” in me je pogledal izpod očali. Menda je že imel spet kako šalo v mislih, pa se je le spomnil svojega dostojanstva. Dal sem svoje osebne podatke. Kako je on napisal moj zagovor, pa nisem nikoli zvedel. Preiskava proti meni je bila ustavljena. Se enkrat sem bil pri njem na zaslišanju.. Radi zelenih kravat. Na smejte se, res, radi zelene kravate, katero sem nosil, in z menoj,še skupina mojih prijateljev ob priliki slovesne otvoritve podružnice Hranilnice Dravske banovine na vogalu Gosposke in Slovenske ulice. Otvoritve so se udeležili ban dr. Dinko Puc (nisem- siguren, če je bil on) in podban dr. Pirkmajer ter mnogi drugi JNSarski veljaki. Mi, ki smo nosili zelene kravate, pa smo paradirali. (Dalje.)
Ji:
Če prideš letos v slovensko naselbino, ni več tistega zuna-njega blišča na ulicah kakor je bilo nekoč. Vse nekam • bolj skromno, nič okraskov na obcestnih električnih drogovih kot prejšnja leta. Tudi v znamenju “šparanja”. — 2upan Richard Daley se je vdal pritisku javnega mnenja, predvsem delavskih organizacij, gospodarstvenikov in etničnih skupin ter je napovedal kandidaturo za svoj 6. termin. Poleg Daleyja imamo ^e štiri druge demokratske kandidate, dva bela in dva črna. Republikanci še iščejo, koga bode poslali v volivni boj. Pa se menda vsak izgovarja, ker ve, da nima mnogo izgledov.
*
Knjige celo vške Mohorjeve j
stavku Pevski zbori v Sloveniji gladko zatajijo katoliške skladatelje, ki so vendar veliko doprinesli k verski, pa tudi narodni glasbi, kakor p. Hugolin Sat-tner, msgr. Stanko Premrl in drugi. Le to pove člankar, da so pred vojno delovali tudi cerkveni pevski zbori, ki so bili združeni v Prosvetnih zvezah. Stvarno pa je poročilo o 80-letnici obstoja KSKJ. Zanimive so slike slovenskih narodnih noš in prav je, da so Koledarju dali tudi krojne priloge različnih slovenskih narodnih noš, ženske in moške. Koledarju je priložen tudi stenski koledar s slikami narodnih noš. Koledar se lahko dobi v Leskovarjevi pisarni na 2032 W. Cermak Rd.
*
Slovensko silvestrovanje bo. Ste se že odločili, kam boste šli? Nikamor drugam kakor v veliko svetoštefansko dvorano, kjer boste lahko v veseli slovenski družbi pričakali leto 1975. Igral bo orkester Janeza Arka. Za borih $10 boste lahko dobili odlično večerjo in še steklenico šampanjca.
*
Letošnjo jesen so bili NATO manevri v Zahodni Nemčiji. Podčastnik iz okolice Chicaga, ki je bil tudi na manevrih, je povedal, da je bila nemška vojska najbolj zanikrna in nedisciplinirana. Mnogo je bilo dolgolascev. Pohvalil pa je Kanadčane.
*
“Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo in hočejo Nemci
narodu, zato pa bomo naročili slovenske časopise:	“Ameriška
Domovina”, “Slovenska Država”, “Ave Maria” ter knjige Mohorjeve družbe! Srečno, blagoslovljeno in uspešno novo leto 1975 želi vsem skupaj
“Toti štajerc” ---:-o------
Zahvala m prošnja
CLEVELAND, O. — Prelepi božični prazniki so zopet prišli in hitro se nam bliža konec leta. Ob tem času pregledujemo uspeh minulega leta in napravljamo načrte za bodoče leto, ta^ ko v društvenem, javnem in o-sebnem življenju.
Jaz Vam pišem te vrstice v imenu Oltarnega društva fare sv. Vida. Želim se najlepše zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, ki so nam bili v preteklem letu naklonjeni, in se jim seveda priporočiti za prihodnje leto 1975.
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida smo bile prav pridne v tem letu. Lepo smo napredovale v članstvu in gmotno. Seveda s pomočjo naših dobrih faranov in drugega občinstva, ki nas podpira in pride na naše vsakoletno kosilo, in kupuje naše krofe. Letos smo nabrale za cerkev nad štiri tisočake. Prosim vasf dragi slovenski ljudje, ostanite nam naklonjeni tudi v letu 1975 in z vašo pomočjo bomo morda dosegle pet tisočakov. Če Bog da!
V prvi vrsti gre prisrčna zahvala našim pridnim in požrtvovalnim delavkam. So mi rekle, da jih ne smem imenovati, pa jih bom vseeno, ker res zaslužijo javno priznanje. To so: Josepbine Tominc, Ivanka Pretnar, Cilka Žakelj, Christine Rihtar, Jennie Feme, Anna Zalar, Mary Modic, Josephine Zorman, Ivanka Hirsdiegger, naša predsednica Mary Marinko, Mary Farčnik, Josephine Stanič, naša nova podpredsednica Angela Kovač, Lojzka Preša, Josephine Golinski in tudi naše izvrstne kuharice iz šolske kafe-terije, ki vsak dan nasitijo do 500 šolskih otrok, Josephine Godič, Anne Kern in druge. Naj jim dobri Bog povrne njihovo zaslužno delo, naj jim nakloni zdravja v novem letu in svoje neskončne milosti!
Dalje se želim zahvaliti za tako številne voščilne kartice za praznike. Zelo sem Vam hvaležna, da ste se me spomnili in se Vam priporočam v molitev ob jaslicah.
Ne bilo bi prav, če se ne bi zahvalila našemu slovenskemu listu Ameriški Domovini, ki nam vedno brezplačno priobčuje društvene novice, dopise in drugo. Moja Velika želja je, da bi se slovenski ljudje malo bolj zanimali za svoj lastni časopis, da bi ga še dolgo lahko imeli, da nam ne bo omagal. Starši pa naj Ameriško Domovino priporočajo svojim otrokom, kajti mi ne bomo večno! List ni tako drag, da si ga ne bi mogli privoščiti, je drugo časopisje veliko, dražje. Prihodnjega maja bo poteklo že 65 let, cdkar sem jaz naročena na list. Najprej so tiskali “Novo Domovino”, nato “Clevelandsko Ameriko”, sedaj pa ta list že dolgo nosi ime “Ameriška Domovina”, ki je času res najbolj primerno, saj je Amerika naša domovina. Meni je list zelo priljubljen in ga rada berem. Prosim tudi druge, da mu osta-
nekaj misli o “polka maši”. Jaz sem mnenja, da so poskočne polke za dvorane, ne pa za cerkve! V cerkvi se daruje sveta maffa, ki je ponovitev Kristusovega trpljenja; sam Jezus nam pravi: “To je moje Telo, to je moja Kri!” Melodije polk pri sv. daritvi so podlo sramotenje Jezusa v sv. Rešnjem Telesu. Veste, kaj je Jezus storil, ko so Judje prodajali in kupovali v Templju? Vzel je bič in vse ven napodil. Je rekel: “To je tempelj mojega Očeta, hiša molitve ne pa jama razbojnikov.” Zato dajmo Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Ne tepimo se z belim kruhom, da ne bomo nevredni še črnega. Torej polko ven iz katoliških cerkva! Polka ne spada v bogoslužje. Še mladina se zgraža nad tem. Jaz sem brala v raznih dobrih knjigah o tem, kako so s harfo, citrami in piščali Boga slavili, ne pa s polko! Bodimo previdni, da ne pridejo nad nas hudi časi!
Ob koncu želim prav vsem najlepši praznik rojstva Gospo-j dovega in veselo, blagoslovljeno ter božje milosti polno novo leto 1975. Naj nas Bog in Marija podpirata v današnjih čudnih časih!
Mary Otoničar
čujoče skrivnosti Svete noči. Raje bi bil tedaj na svoji fari, pastir med ovcami, ki jih poznam in ljubim, bi jim “glorio” zapel, prisrčno voščil in vsi skupaj bi zapeli “Sveta noč ...”
Hočem povedati tole: Božič je praznik božje ljubezni in naše medsebojne ljubezni. Tega ni predvsem v zunanjostih, ampak v srcu. To je družinska skupnost z Jezusom, ki je naš Brat postal, in z domačimi in dragi- . (mi.
Tako naj vam v svojem in vseh Gallusovih pevcev imenu želim, da bi bil vaš letošnji Božič ob vseh dobrotah bogat tudi v tem,‘da v svoje srce vključite vse pevce, ki so vam prinesli' lepo, četudi žalostno koroško pesem, in vse Koroške Slovence, ki si želijo pravičnosti, miru in ljudi dobre volje.. .
Tako majhni, slabotni, zaničevani smo, pa morda prav zato bližje Jezusu in vam. Želimo vsem dragim ameriškim bratom in sestram blagoslovljeno novo leto, ki naj obrodi še mnogo sadov narodnega in kulturnega dela in še močnejše povezave med vami in nami. In Emanuel — Bog z vami!
Vinko Zaletel
biti (lahko bi napisal tudi An- nejo naklonjeni in gleži) so podobni neumnčmu kmetu, ki sleče svojo kmetsko suknjo in gosposko nositi začne, da ni potem ne kmet in ne spod (A. M. Slomšek).
go-
Pri piščancih:	“Ali ti veš
Mojca, zakaj prihajajo piščanci iz jajc?” — “Seveda vem. Zato, ker se boje, da bi jih mama ne skuhala.”
Ko si bomo ob zatonu starega leta izprašali vest in delali načrte za leto 1975, eno sklenimo: Zvesti bomo ostali slovenski tradiciji, Bogu in slovenskemu j
da ga podpirajo.
Ob tej priliki se lepo zahvaljujem Tonvju Petkovšku za brezplačno oglaševanje naših prodaj krofov in našega kosila na radiu. Bog naj mu povrne njegovo dobro delo! Veš, Tonček, kaj Te bom prosila. Če bi parkrat omenil na radiu, da ima naša clevelandska škofijska cerkev vsak dan od ponedeljka do petka ob J.20 popoldne sv. rožni venec. Na poljski radijski oddaji je voditelj iste brezplačno daroval 12 minut časa za sv. rožni venec! Ali ni bilo to lepo?
Sedaj pa, če mi dovolite, še
iožično voščilo Koroške aiieriškisu rojakom
CELOVEC, Kor. — Ko sva se zadnjič srečala v dirigentom “Gallusa”, prof. Jožkom Kovačičem, mi je rekel: “Vi ste Gallusov Janez Krstnik!” Zato namreč, ker Gallusa povsod razglašam, ker s spisi, radio predavanji, predvsem pa s svojimi predavanji z barvnimi slikami in zvočnimi posnetki povsod ljudi seznanjam o krasnem gostovanju Gallusa po Ameriki in Kanadi.
Ker se je v adventu oglašal Janez Krstnik, se moram sedaj še jaz kot Gallusov glasnik o-glasiti in vam, predragi ameriški rojaki, za Božič voščiti.
Kaj dela “Gallus”? Nima zimskega spanja kot medved, ampak veliko vaj ima in vsako adventno nedeljo prireja koncerte advetnih pesmi. Morda vam bodo zvočni trakovi (tam pravite “recording tape”) posredovali te pesmi.
Kadarkoli srečam kakega Gallusovega pevca, je takoj beseda o Ameriki, spomini so še tako sveži in lepi, da srce zadrhti. Ob premnogih slikah in zvočnih trakovih obnavljajo potovanje pc Ameriki. Naj povem, da imam sedaj kar naprej predavanja “Z Gallusom po Ameriki” in da ! se ljudje zelo zanimajo. Ne ka-!
Zahvala Slovenske šole v Oolfinwoodu
CLEVELAND, O. — Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji VnebovzetL v Collinwoodu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali v tem letu, prav posebno pa sledečim društvom, ki so se spomnila naše šole v tem mesecu: Plesni skupini Kres, Slovenski. pristavi, Pevskemu zboru Korotan, Belokranjskemu klubu, Štajerskemlu klubu in Dramatskemu društvu Lilija.
Bog Vam povrni z božičnim veseljem in blagoslovom v novem letu 1975.
L.
Šolske saslre iz Ohlcaga se zahvaSjgijejo A0
Chicago, 111. — Spoštovana, draga ga. Mary Debevec!
Zčlo smo Vam hvaležne za brezplačno in redno pošiljanje Ameriške Domovine, katere vsak izvod z velikim zanimanjem čitamo.
Bog povrni stotero, kar Vi, draga gospa, s tem listom dobrega storite za slovenski narod v Ameriki.
Vas v betlehemskem Detetu prav lepo pozdravljamo.
Šolske sestre 1846 W. 22nd Place
17 NAŠIH VRŠI
žem pa le turneje, ampak tudil____	•	__________
življenje Ameriških Slovencev. — ’- ***''	— — -^.4
vaše cerkve, kulturne domove Miami, Ela. — Spoštovani pri in kulturno delo, pristavi v Cie- Ameriški Domovini! Zopet so velandu in Torontu in njihov prišli prelepi božični prazniki in pomen, vaše Brezje - Lemont. čas za obnovo moje naročnine. Slovensko kapelo v Washingto- j Ker sem imel v- banki druge nu in razne zanimivosti. Take! opravke, sem mislil tudi na Vas se vedno bolj spoznavamo in ! in dal izstaviti ček za naročni-zbližujemo.	j no, da malo prihranim pri gaso-
Enkrat sem Božič preživel linu. Pravijo, da moramo varče-med vami, slikal veliko božičnih vati pri vsem, posebno pri go-
motivov in imel tukaj v radiu in drugod predavanja “Božič v A-meriki”. Oprostite mi, če povem, da mi- ameriški božič ni posebno všeč: preveč je zunanjega, trgovskega, “business”, ves advent je že božič, preveč je obveznega obdarovanja. Vem, da Slovenci ob vsem tem skušate ohranjati domači slovenski
rivu, do banke pa imam kar 5 milj.
■ Ameriško Domovino z yese-Ijem prejemam in želim ostati Vaš zvesti naročnik. Zanima me vse, najbolj pa domače slovenske novice.
Vsem pri Ameriški Domovini, vsem njenim naročnikom in bralcem voščim prav vesele bo-
božič, domači družinski in ver- žične praznike ter srečno, zdra-ski zlasti tam, kjer imate svoje cerkve.
Božič sem enkrat obhajal prisilno na ladji pri otoku Cipru, ker zaradi strašnih viharjev nismo mogli naprej, da bi ga obhajali v Betlehemu. Drugič sem ga obhajal prav v Betlehemu.
Pa četudi sem bil na kraju Jezusovega rojstva, gledal vse slo-1'
vo in zadovoljno novo leto!
Martin Nagode *
Willoughby Hills, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo pošiljam ček za obnovitev Ameriške Domovine in prilagam tri dolarje za sklad Vašega lista.
Ameriška Domovina nama ze-lo u'gaja, saj prinaša toliko to-vesnosti, poslušal betlehemske' piote in domačnosti v naš dom. zvonove in petje pri patriarhovi | Nekaj lepega je božična izdaja., polnočnici, vendar nisem bil; Drago uredništvo lista, želimo srečen: bil sem tujec med tisoči Vam blagoslovljene in milosti romarjev, turistov, vedno v P°lne božične praznike-ter zdra-.gneči in pberivahjU, vse me je 'v° in uspešno novo leto 1975! odvračalo od tihe, skrite, a osre-' Karl in Emma Ferenčak
KANADSKA DOMOVINA
ODMEVI S PRERIJE...
LETHBRIDGE, Alta. — Bolj poredko se oglašamo, ker se med nami ne dogodi kaj posebnega in omembe vrednega.
Po neverjetno lepi jeseni, kakršne v 25 letih bivanja tule skoraj ne pomnimo, je danes pričelo prav narahlo deževati. Čudo za tale del Kanade, kjer nas, menda v opozorilo, sneg o-bišče navadno za kak dan že septembra, gotovo pa oktobra, da tako malo otežkoči pospravljanje letine, posebno sladkorne pese. Letos je neverjetno toplo, malo vetra, ki se todle včasih razdivja v jezo do 70 milj in tudi čez, le noči so se shladile. Koledar kaže 17. decembra, pa či-tam na termometru 40° in rahel dež se spreminja v cunjaste snežinke, ki z belino že pregrinjajo travnato prehišje. Meni je kar prav, po moje je božič lep, če je bel...	^
*
Dogajanj-a v svetu prinašajo Večinoma povsod težave v obliki prirodnih neprijetnosti; nevihte, ki rušijo domove, ko si u-tirajo pot, povodnji, ki te spremljajo, še več težAv pa povzroča človek z nemiri, štrajki, atentati, ugrabljanji, političnimi prevrati in vojnami. Človek je človeku in okolju mnogokje zver. Naj hujša nesreča v sodobnem razburkanem svetu je lakota. Ta je kot krivična kazen naložena najbolj nedolžnim, milijonom in milijonom otrok, ki trenutno ne žele drugega pod soncem kot skodelico mleka ali riža in vsaj tenek kos, četudi trdega, kruha. Nam njih jok ne trka na naša, z vsem dobrim zalita srca? Smo tudi v tejle adventni dobi, ki naj bi bila čas sprave, odpuščanja, pa tudi pomoči in ljubezni, pripravljeni In voljni nasuti v prosečo dlan vsaj riževih zrn in krušnih drobtin?
Časopisi povedo o vsakoletnih adventnih nabirkah za lačne in Potrebne v svetu, pa so ti seznami le majčken drobec možnosti, ki jih vsi mi imamo, če le odmaknemo našo sebičnost in delimo debelo namazan kruh z lačnim sosedom, na našem ali oddaljenem kontinentu ...
to
Že več let propagiramo todle 2manjšanje pismenih božičnih voščil med znanci, ki jih dnev-ho ali pogosto srečujemo in jim lahko res prisrčno voščimo, že-leč jim osebno ali s stiskom roke vsega dobrega in zdravja. Namesto pismenih voščil takim ki lahko vsak namenil prištede-hi znesek in čas za lačne in potrebne. Povodenj voščilnih "kart takih, ki jih komaj poznaš, pa Hm iz vljudnosti kaže odgovoriti z voščilom,' so nesmisel. Pa takih, ki se te celo leto ne sppm-nii°, je po moje njih voščilo krej žalitev kot iskreno voščilo, ako vsaj jaz čutim in občutje
izpovem.
Te-le dni nas bodo spet razveselile mohorjevke, knjige, ki s° bile doma ponos slovenskih . °mov in lastnina vseh stanov 111 vseh starostnih dob. Pa je te Praznične dni Čas, da jih čita-ponovno naročimo, pa ne le Mohorjevke, kupimo tudi druge stovenske knjige in naročimo ^ °venske revije in časopise, iz-.ane v tujini. Slovenska knjiga h naša pesem sta dvoje, kar varn je kjerkoli v svetu lahko v elik ponos in naše veselje, do-. az> da smo močni tudi duhov-°> kulturno in ne samo delav-0 in materijalno. Nič ni bolj v? °stnega kot trenutek, ko obi-'Mš soseda, naše ali tuje krvi, v odernem, razkošnem domu, pa ^ ed vsemi mogočimi okraski in ^Casih tudi navlaki nikjer ne a3deš knjige in skromne police
zanje. Slovenske knjige so navadno res bogate po vsebini in okusni opremi, da lahko konkurirajo v izdajah s 100-milijon-skimi sosedi. Samo 2 milijona nas je, doma v zamejstvu in zdomstvu na vseh ozemljih sveta, pa nas vežeta naša knjiga in naša slovenska pesem stoletja in stoletj a .. . Podprimo slovenski tisk, posebno našega v svobodnem svetu, ki je izraz svobodne misli in svobodnega srca, izpovedan prosto in brez narekovanj.
Mnogi so tudi med nami oz. med slovenskimi naseljenci vsepovsod, ki bi lahko svoje misli ali zapiske dogodkov napisali, jih poslali v objavo našim listom, delili veselje ali težave z vsemi, ki naše liste bero. Mnogo zanimivega in objave vrednega se dogodi tudi našim ljudem v svetu. Malo časa in korajže bi vzelo, pa bi različni dopisi vse nas bolj povezali, prinesli listom več zanimivosti in popestrili vsebino slovenskih strani.
*
Po več letih molka se mi je o-glasila nekdanja študentka. V božični voščilnici je bilo poleg voščila nalepljenih troje cvetov planik- in troje cvetov posušenih murk. Planinski pušeljc ob iskrenem voščilu! Zraven pa še pripis, ki bi ga rad delil kot voščilo vsem znancem in vsem, ki bodo brali te-le vrste:
“Dragi... Delo in skrbi so večja ovira zvezi med prijatelji, kot pa čas in daljava- Koncem leta je pa le potrebna bilanca, koliko jih je še in zakaj molčijo-............
Skozi okno verjetno vidite zasneženo pokrajino. Kakšna sreča bi bila, ko bi vse človeške slabosti in nadloge pokrila bela o-deja, da bi za vsakogar vsak večer bil resnično sveti večer in vsak nov dan kot upanja polno novoletno jutro. Za krhkimi stenami domov se počutimo vsaj malo varni pred nevihto, ki divja v svetu. Krademo si drobtinice sreče, ki nam po božji zapovedi pripada, a nam je po človeški nepjavdi odvzeta. Vse je relativno:	življenja je komaj za
enodnevni cvet, nekaj ur smeha, malo več solza in že odpadejo listi... Želim Vam zdravja in sreče v novem letu.:.’''
Pozdrave vam vsem!
Pak
KAJENJE MARIJU ANE, naj bi bilo izločeno iz zločinov in- s tem tudi iz sodnij in kazenskega postopanja, je predložil kanadski zdravstveni minister Marc Lalonde. Na sliki ga vidimo, ko razlaga svoj predlog parlamentu.
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Božično razpoloženje je po-^ da se je vsak čas pripravljen se-
vsod vidno, ko so prazniki pred vrati, vendar se zdi, da letos ni toliko veselja in veliko manj prešerne brezskrbnosti, kot smo jo bili vajeni v teh dneh pred leti. Skrb za bodočnost leži na vseh, nihče se ne počuti prav trdnega in varnega, ko gospodarstvo pri nas in po večini industrijskih držav nevarno poka.
Kristjan ne izgublja poguma, ne postane črnogled, saj se zaveda, da je On nad njim, ki skrbi celo za lilije na polju in za ptice pod nebom. Vztrajno dela in moli, vse drugo pa prepušča Njemu. To mu olajšuje življenje, ko se zaveda, da tu ni njegov končen cilj in smoter. Božično oznanilo “Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje” nam je vsem v oporo.
H
Skrb za življenje, željo za povečanje dohodkov je pokazal naš zvezni parlament, ko mu je bilo predloženo povišanje plač za 50%. Predlog bi bil brez dvoma odobren in izglasovan, da se ni dvignil javen protest. Ta ni voljan mirno sprejeti povišanje plač članov zveznega parlamenta za 50'% v času, ko: živi 3 milijone Kanadčanov v revščini in ko vlada poziva delavske unije, naj bodo umirjene pri svojih zahtevah po povišanju plač.
Zvezna vlada in člani parlamenta so verjetno pozabili na preskušeno vodilo: Besede miče-jo, zgledi vlečejo! Narodni vodniki naj dajo dober zgled, oni naj bodo skromni in umirjeni v svojih željah, pa jim bo narod
li Francozi, člani gverilske skupine, ki si je nadela ime ustanovitelja organizacije Tupamaro,
Izraelske oblasti so podvzele vse možne varnostne ukrepe, da ne bi teroristi motili praznovanja Gospodovega rppstva v Bet-
Ko je parlament odšel na božične počitnice, je predsednik
stati s Sadatom kjerkoli na pogajanja o miru med Izraelom in Egiptom.
Izraelski general Ariel Sharon, ki je odstopil kot narodni lehemu. Močne patrulje nadzi-poslanec, da je dobil mesto v rajo vse potnike in pregleduje-vojaški rezervi, je pozval med: jo vso prtljago, tem časom vse Jude po vsem svetu, naj se vključijo v aktivni boj proti arabskim teroristom. General je znan po tem, i vlade. Pierre E, Trudeau na ti-da je z enotami, ki jim je pove- ! skovni konferenci dejal, da je Ijeval oktobra 1973, prešel Su- ! v 1 a d a pripravljena zakonski eški prekop in obkolil 3. egipt- j predlog o povišanju plač članov sko armado, ki bi se morala pre-: parlamenta spremeniti ali ga u-dati, da jo ni rešil ameriški pri-! makniti, če bodo člani parla-tisk na Izrael.	j	menta po povratku od doma na
*	;	zasedanje, ki bo obnovljeno 22.
Grčija je pretekli teden dobi-’ januarja 1975, to želeli.
la novega, civilnega predsedni-,	*
ka republike bivšega profesorja .Francoski finančni minister prava, 71 let starega Mihaela Jean-Pierre Fourcade je dejal. Stassinopoulosa. '	j da-bo Francija v bližnji bodoč-
*	i nosti uradno povišala ceno svo-
Vlada Alberte je pristala na'je zlate rezerve na raven cene
sodelovanje privatnikov in zvez- zlata na svetovnem trgu. Dodal ne vlade pri načrtih za pridobi- je, da uradne odločitve vlade o
sledil. Zdi se, da so v svojem mišljenju bližje onemu župniku, ki ni živel posebno točno po naukih, ki jih je oznanjal, in je zato svoje verne s prižnice pozival: Ravnajte se po moji besedi in ne po mojem zgledu!
*
Wellandski prekop bo ostal odprt do 17. januarja 1975, četudi so ga prvotno mislili zapreti za sedanjo sezono s 30. decembrom.
Nasvet otroškega psihologa: Od časa do časa je potreben tudi najbistrejši otrok ploskanja z eno roko.
*
Britanska vojska je posvarila svoje pripadnike, naj ne sprejemajo nobenih daril od neznancev, ker bi utegnile biti v njih skrite bombe teroristov.
tem še ni. K svarilu iranskega šaha pred povišanjem cene zlata, ki da utegne povzročiti polom sedanjega denarnega sistema, ker bodo izvoznice olja tega podražile v sorazmerju s povečanjem cene zlata, je minister pripomnil, da “je zelo zanimivo”.
*
Zastopniki zahodnih držav na evropski varnostni konferenci so pretekle tedne, ko je ta odšla na praznični odmor, hvalili napredek zadnjih tednov in izrazili upanje, da bo uspešno zaključena do prihodnjega poletja. Trdijo, da je Sovjetska zveza pripravljena po”'vsem sodeč toliko popustiti, da bo možen morili v garaži njegovega doma ' slavnostni zaključek konferen-urugvajskega vojaškeg atašeja' ce prihodnje poletje v Helsin-v Parizu. Zastopniki Tupama- * kih, kot Moskva to že nekaj ča-ro so objavili, da so umor izved- sa zagovarja.
---------o---------
T.B.:
Mantove napovedi o bodočem razvoju družbe
in stvarnost
(Pregled slovenske realizacije Marxovih principov)
II.
Razlaga in praksa marxizma v Sloveniji
vanje olja iz oljnega peska ob reki Athabasci v okviru Syncrude Canada Ltd.
❖
ZDA so imele v tretjem četrtletju 1974 3.58 bilijona dolarjev primanjkljaja v zunanji plačilni bilanci.
*
Napovedujejo, da se bo zavarovalnina za avtomobile v naši deželi prihodnje leto povišala od 8% na 20%. Večina zavaro-velnic je že objavila nove zavarovalne načrte z 10% višjimi zavarovalninami.
Pretekli teden so teroristi, ki so v zvezi s Tupamaro teroristično skupino iz Urugvaja, u-
Vprašanje je sedaj, kaj je imel Marx prav. Veliko znanstvenikov, precej od njih jezuitov, se sklada z Marxom v teoriji o nad-vrednosti de 1 a	(plus-value).
Ravno tako veliko humanistov priznava, da je Marxov poskus najti formulo za večjo socialno pravičnost iskren in pravilen.
Potniki iz kitajskega podeželja trdijo, da so tam videli lepake z Maovim pozivom, da je po “8 letih prišel čas, da se kulturna revolucija konča in se partija in vojska zedinita”. Dejansko nujno premostiti je po poskusih obnovitve kulturne revolucije lani in v prvih mesecih letošnjega leta nastopilo na Kitajskem zatišje. Ali je to znak resnične notranje pomiritve in edinosti ali le priprava na nova trenja v boju za oblast po odhodu sedanjih ostarelih vodnikov, bo pokazal šele čas.
*
Predsednik Egipta Sadat je dejal pretekli teden, da je mir na Srednjem vzhodu še vedno možen, da pa čas hiti. Predsednik izraelske vlade Rabin je izjavil,
NOVO URADNIŠKO MOČ IŠČEJO
ŽUPNIJSKA
“SLOVENIJA”
HRANILNICA IN POSOJILNICA IŠČE STALNO URADNIŠKO MOC.
Zahteve usposobljenosti:	znanje slovenščine in angleščine,
izvežbanost v vsakodnevnem bančnem poslovanju, osnovno znanje knjigovodstva, veselje do dela z ljudmi in za ljudi.
Pismene prošnje sprejema upravnik na
618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6H 2V9
Prepad med mestom in deželo, delavcem in intelektualcem, delavcem in kmetom je treba
Te Marxove socialne teorije so pravzaprav moderna razlaga judaizma in krščanstva. Zapad-ni svet jih je veliko že sprejel in jih uvedel v prakso kot bole-
sko-demokratski sistem, priznava osnovne človeške svoboščine in spoštuje dostojanstvo človeka ter njegovo dušo, praznuje cb tej 30-letnici?
Najprej se bomo spomnili vseh, ki so padli za naša načela, in vseh, ki danes vsak dan živijo in trpijo v Sloveniji za ta načela. Toda to ni dovolj, pregledati moramo, kaj so komunisti naredili v teh 30 letih. Sedaj so imeli že dovolj časa, da so spravili v prakso vse svoje ideje. Preglejmo, kako so uvedli mar-xizem, kako razlagajo tiste pozitivne ideje, ki jih je imel Marx in katere je zapadna svobodna družba v glavnem že sprejela.
zensko in starostno zavarova- Poglejmo, kakšno družbo so u-nje, progresivni davek na doho- stvarili v teh 30 letih, ko so ime-
dek, preste šole za vse, ki se hočejo in morejo ^učiti, stroga delavska zakonodaja, ki zavaruje delavca pred zlorabljanjem itd.
li popolnoma proste roke.
NADVREDNOST DELA. -Marx trdi, da je kapital ekumu-lirana nadvrednost dela in da ta nadvrednost pripada delavcu. V
Torontski konservativni list! kapitalistični družbi si prisvoji
“Globe and Mail” je preb tremi leti objavil članek o tem, kako je Kanada uvedla razne socialne ukrepe, ki jih' je nasvetoval Marx. Članek zaključuje z idejo: “Do gotove rpere smo mi vsi marksisti.
to nadvrednost kapitalist, v socialistični družbi pa država, ki je postala državni kapitalist. Komunisti to dobro vedo, zato komunistični vodniki v vseh komunističnih državah o tem mol-
če ko grob. Oni se zavedajo, da Prihodnje leto bo minilo 301 izrabljajo delavca. Nekak zuna-let, odkar so prišli w Sloveniji | nji izraz te zlorabe so razkošne na oblast komunisti. Načrtujejo | palače, ki jih grade po Sloveniji, velike proslave ob tej priliki, medtem ko veliko ljudi nima
predvsem bodo proslav Ijali zmage nad reakcionarji, domo-| branci, klerikalnim zmajem in j podobno. Kaj naj pa politična [emigracija, ki zagovarja krščan-
naj skromnejšega s t a n d v anja. Ravno tako razne industrijske pustolovščine, predvsem na jugu države, pričajo, kako neodgovorno in. neumno se vlaga de-
nar, ki ga delavci in kmetje prigarajo.
Zanimivo je, kako slovenski gradbeniki v Torontu ta koncept nadvrednosi dela razlože čisto na preprost, toda zelo zgovoren način.
Osebno mi je en gradbenik dejal: “Delavec mora toliko narediti, da najprej pridela za svojo plačo, potem mora pa še malo več narediti in to je za mene. V slučaju, če za mene nič ne naredi, se mi ga ne izplača imeti v službi in skrbeti, kje bom za njega našel delo in prodal končni proizvod.”
Nadvrednost dela je torej ta previšek dela, ki ga delavec naredi za delodajalca, pa naj bo to slovenski gradbenik v Torontu, tovarnar v Braziliji ali pa socialistično podjetje v Sloveniji.
Nadvrednost dela dejansko obstoji, toda komunisti molče o njej, ker si jo v svojem sistemu oni prilaste.
Razlika med demokratskim kapitalističnim sistemom in komunistično diktaturo je v tem. da si komunisti prisvoje večjo mero nadvrednosti dela. Tam ni svobodnih unij, tam ni pravice do štrajka, zato je delavec tako nečloveško izrabljan in zato so socialne razlike v komunističnih državah večje kot v Kanadi ali ZDA.
ENAKOST MED LJUDMI. — “Lead motive” vsega Marxove-ga razglabljanja je bil, kako zmanjšati razlike med ljudmi in kako odpraviti socialne krivice. Tudi slovenski komunisti so ob-Ijubovali enakost in nebesa, ki jih bodo ustvarili za vse.
Poglejmo par primerov, ki odražajo, kaj so ustvarili v 30 letih.
Ko sem bil v Sloveniji na obisku pred 2 leti, sem imel priliko govoriti s sinom partijskega funkcionarja, ki ni bil krščen — pogan, star kakih 16 do 17 let. Najbolj me je začudil njegov neizmeren prezir do delavcev in njegova velika želja, dokopati se čim preje do vseh zemeljskih dobrin, kot so: lepo stanovanje v Ljubljani, vila ob morju, koča v hribih, avto, jadrnica in še kaj povrhu.
Ves sistem, ki so ga doma u-stvarili, omogoča zvestim partijcem - privilegirancem, da pridejo do teh dobrin. Zloraba javnih kreditov je šla tako daleč, da se je celo nekdo v časopisu “Delo” pritožil češ, “kako je mogoče, da je od naših finančnih institucij lažje dobiti posojilo za vilo ob morju ali v hribih (če si partijec) kot za nakup traktorja za poljedelstvo ali obrtniškega o-rodja za navadnega človeka.
Včasih se človeku zdi, da so vodilni ljudje izgubili in izgubljajo vsak dan bolj ves smisel za poštenost, pamet in za “fair” postopek.
Človeka iznenadi, ko opazi, da v Sloveniji uporabljajo za de-lavce-sobrdte iz juga države, ki pridejo v Slovenijo opravljat naj nižja dela — ravno tako prezirljiva imena, kot jih imajo Nemci za naše ljudi “Gast Ar-beiter”.
En odraz družbe, ki so jo u-stvarili, je dejstvo, da še tistega smešnega in hlapčevskega “Klanjam se” niso odpravili. Španci in Angleži so vsaj tako olikani kot Slovenci, toda se ne klanjajo nikomur.
Po,, poročilih žive partijski vodniki v razkošju, ki ga svobodna in demokratska Severna Amerika ne pozna. Vse v tem delavskem raju je pristno, tako tudi pohištvo, ki ga imajo. Pohištvo v francoskem stilu Louisa XIV., XV. in XVI. ima več kovinskih okraskov, ki so običajno pozlačeni. Komunistični mogotci imajo pohištvo, kjer so vsi ti kovinski okraski čisto zlato itd.
(Konec sledi)
Britanci pijejo čaj
Britanci so med prvimi pivci čaja na svetu, veliko ga sorazmerno popijejo tudi na Kitajskem in v Rusiji.
Srečne veseie božične praznike in srečno novo leto želim vsem sorodnikom, prijateljem in prijateljicam širom Amerike in Jugoslavije.
JOSEPHINE MODIC
1022 E. 70 St. Cleveland, O.
MALI OGLASI
EUCLID CONDOMIIUM
Brick - 6 years old. Completely redecorated. Built-ins with matching refrigerator. 2 bedrooms, Wz baths. Babbitt Rd., across from E. 237 St. Vacant. Asking $22,500 — owner. 486-5684.	(x)
NAPRODAJ
hiša s štirimi spalnicami za eno družino, na 723 E. 157 St. blizu cerkve in šole Marije Vnebov-zete, v dobrem stanju, vsi novi parket podi. Ogled od 5. do 7. ure zvečer čez teden in ob nedeljah ves dan. Garaža, lep vrt, v Collinwoodski naselbini. Se proda zaradi selitve.
-(218)
V	najem
Oddamo 3 sobo v najem na vzhodni strani.
Kličite 481-6192
___________________i (210)
ZIDAN BLIZU E. 185 St.
bungalow z dvemi spalnicami in clay tile kopalnica, blizu cerkve Naše Gospe na Neff Rd. $30,000.
GEORGE KNAUS Real Estate 319 E. 185 St.	481-9300
(208)
V	najem
tri opremljene sobe, spodaj, v bližini sv. Vida.
Kličite 481-6073
(206)
Help wanted Male or Female
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call i’61-7740. Living quarters available.	(x)
CIST OCA NEOBHODNA — Delavci v PPG Industries v Huntsvillu, Ala., imajo zavezane glave, da ne bi padel kak prah ali las na vinilsko plast, v katero všivajo tenke prevodne žice. Plast bo vložena med dve stekli, ki varujeta pilotovo kabino v letalih. V te žice spuščena elektrika bo preprečevala zamrznitev in zameglitev stekla in omogočala pilotu prost pogled iz letala.

VELIMIR DEŽELIC:
KRAGULJ
ROMAN IZ 9. STOLETJA
{oooooooooooooaoooooococoooooooacreoopooociooocgoofe*-
Smrt bo kmalu
Cerkev Hagija Sofija je bila “Joj, prejoj! nabito polna. Z desne moški, z med nami!” leve ženske, a spredaj vrsta sto- j V črno ogrnjeni glasnik je bil lov za odličnike. Tu je sedel sin blagorodnega Leva. V zboru tudi gospod drungarios Lev, a pobožnih žena so žalovale Levo-, na drugi strani je bila njegova i ve hčere. Tudi ženi »njegovi je gospa,	jbilo, da bi javkala z njimi.
Igra je trajala že prilično dol- j “Ne vem, toda slutim: Ta črni go.	| glasnik bo prinesel vest smrti.”
Neki
prolog.
mladenič je izgovoril j Te besede je izrekla deklica,
Za njim so peli zbori j ki je igrala Mater božjo, te be-
duhovnov in zbori žena. Prišla je deklica v podobi Matere božje, v obleki kakor ona v cerkveni kupoli. Tudi roke je razširila in dlani odprla k nebu, ko je bajala o svoji veliki sreči, da je rodila Kristusa Kralja. In zbori duhovnov in zbori pobožnih žena so se radovali z njo in v imenu vsega ljudstva peli hva-lo Jezusu Krisstusu. Takrat se pokaže glasnik,' v črno ogrnjen. Vse onemi; a preden je glasnik izgovoril besedo, potoži Mati božja:
“Ne vem, toda: slutim: Ta črni glasnik bo prinesel vest smrti.” Zbor pobožnih žena zatarna: “Joj, o joj! Smrt bo kmalu med nami!”
Ta trenotek slučajno pogleda gospa Levova svojega moža in vidi, kako mu je lice žolto ko mrliču.
“Usmiljeni Bog!”
Odkar sta sklenila meniško zaobljubo, je žena pred njim
sede je v globini duše preživela gospa drungariosa Leva.
Črni glasnik je govoril:
“Manja, zmerom se čudim Jezusu, tvojemu sinu, ko gledam, kako na vseh krajih čudeže dela. Ljubim ga, zakaj tudi meni je odprl zenice oči, meni, od rojstva slepemu, meni bedni siroti.”
“Sirotek moj, sin moj,” pomisli gospa drungariosa Leva, “kmalu boš sirotek brez očeta. In ve, hčere moje, ki pojete naučeno žalostinko, boste v kratkem tarnale ob mrtvaški postelji svojega očeta.”
“Ko sem se vračal s poljskega dela in krenil skozi mestna vrata, sem srečal premnoga ljudstva, ki so divje nekam hitela. Grem, da bi videl. In videl sem. O, da nisem nikoli! Strašen prizor: On, Jezus, stoji in molči. Množice okrog njega so razkre-nile čeljusti in vikale. Kriče psi, ki so žejni krvi: Naj umre! Naj
povešala oči in ni vedela, kako 'umre! so mu lasje osiveli in se v lice Glasnik je govoril, toda gospo ■zarezale globoke brazde bolezni drungariosa Leva je oglušila ml-
in smrti.
“Joj, prejoj! Smrt bo kmalu med nami!”
On, podpoveljnik trdnjave in mesta Soluna, on, ki je bil v ramah višji od vojvod, on, čigar oči So žgale ko žarki ogenj, a glas mu je bik ko bojni rog — on, drungarios Lev, sedi tu upognjen, z zaprtimi očmi, strt in bled ko mrlič.
sel:
“Umrl bo! Umrl bo! Umrl bo oče mojih otrok!”
In hotela je pogledati moža, toda solze so ji zamotile Vid.
:Jc I
V drevoredu gospoda Leva je cvelo in venelo cvetje. Dobričina Mile je zaman čakal, da kdo pride, pogleda in si ga natrga.
Gospodar je ležal in gospa ni zapustila sob; sinovi in hčere so se razšli po svetu; a najmlajši.

OBJAVA POROČILA O MY L Al — Armadni tajnik Howard Callaway je dovolil objavo preiskave My Lai množičnega pokola, ki jo je izvedel gen. W. Peers in iz katere je razvidno, da je ta pokol skušalo prikriti najmanj 28 častnikov, med njimi dva vojna kurata.
CHICAGO, ILL
SEASONS GREETINGS
Merry Christmas - Happy New Year To All of our Friends and Patrons
From The Fireside federal Savings and Loan Assoc.
5041 W. 31st St. Cicero. 111.
Member of the FDIC. All Accounts insured up to $40,000.
A Very Happy & Prosperous New Year
To All My Friends & Patrons
Pathenon Restaurant 314 S. Halsted	726-2407
Chris & Bill
V BLAG SPOMIN
OB 14. OBLETNICI ’ ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ DOBRI IN NEPOZABNI SOPROG IN OČE
ŠTEFAN ZELK0
ki je zatisnil svoje mile oči dne 25. decembra 1960.
14. let je že minilo odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili ir, vedno bomo Te ljubili, čeravno v hladnem grobu spiš, Ti v naših srcih še živiš.
Luč nebeška naj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas. Počivaj mirno, blaga duša in v nebesih pros’ za nas.
Žalujoči:
JENNIE, soproga FRANK in STEPHEN, sinova HELEN in BONNIE, snahi VNUKINJE ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 24. decembra 1974.
Konstantin, ki je ostal še doma, vidnosti dopustil, da je veter je sedel v hiši ob knjigah in ni j Konstantinu odnesel predragega hotel uživati življenja.	i kragulja, se je mladenič razža-
“Onega dne,” je govoril vrt- j lostil in dva dni se ni dotaknil nar Mile, “ko je Bog v svoji pre- j hrane. Od tega dne se je okle-
nil druge poti, poti najvrednejše. V svoj dom se je zaprl in se zaril v knjige. Na lovu ga je Gospod Bog ulovil zase, prav kakor Plakida nekoč, ko mu je pokazal jelena pa križ med rogovi.”

IGRAČKANJE? — Stare gume so povezali med seboj, da bi ostale na mestu in zadrževale ogromno plahto, ki pokriva cel hrib soli, pripravljene za posipanje zasneženih in poledenelih cest Milwaukeeja.
V BLAG SPOMIN
OB 9. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU! PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI
MARY HRASTAR
izdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. dec. 1965
V	miru božjem zdaj počivaj, draga nepozabna nam,
V	nebesih rajsko srečcf uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
gin William Hčeri Elsie Urbič in Marlen Doforzeniecki 17. vnukov 6. pravnukov in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 24. dec. 1974.
Brat Metod je enkrat dvignil zgrabi brata za ozke rame, da bi mladega Konstantina iz mrko- ga vzdramil, pa vzklika besede sti. Našel ga je bledega v mrač- j svetega Janeza Zlatoustega:
ni sobi brez luči, kjer je buljil' predse in se topil v žalosti. Me- j tod, ognjevit kakor je bil, užge | vse štiri plamenčke na svetilki, i
(Dalje prihodnjič)
------o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Vesele, božične praznike in. srečno Novo leto želi. vsem prijateljem in znancem družina
ANTON IM ROZINA MEGLIČ	S
I	i
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
d Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
GRDINGVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
BRDffiOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
THWARTING FROST—Recent study in Ore-	-water, escaped damage while nearby trees
gcp: showed how thermal waste water from not treated in this manner suffered heavy industnai plants can protect fruit trees from losses, frost. This orchard, sprayed with the warm
ČE SE SELITE
izpolnite te odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
l
prosimo; pišite razločno
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
VNEME NE MANJKA — Četudi so klopi prazne, štiri dekleta vžtrajno “navdušujejo” za košarkarsko skupino Mount Hood Collegea v Greshamu, Ore. To je bilo le za vajo, dekleta so kasneje uspela, ko je njihova sku pina pri tekmi dejansko zmagala.

NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj y stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland