Za poduk in kratek čas. Škofija in naddnhovnija Ptujska. (Dalje.) b) Re/ormacija ali cerkveni razdor. Zaaao je, da se je seme krivovere, katero je početkom 16. veka v Nemčiji zaaejal Martia Luter, le prehitro razširilo tudi po Avstrijakih deželah. Na Štajarsko zatroailo se je a Solaograškega ter je toliko bujaeje rastlo ia se globoko vkoreaiailo, ker je aašlo že precej obdelaaa ia pripravaa tla. Koacem 15. veka goapodarila je aamreč vsepovaodi, oaobito pa po mestih, trgih ia vitežkih jjtradovih strašaa razuzdaaost ia aravaa popačeaoat. Ljudatvo je v verakem oziru bilo v obče mlaeao ia vaemarao ter se ai brigalo ae za poste ia aedelje, ne za prejemaaje sv. zakrameatov in za druge verske dolžaosti, temveč je živelo po svojih grešaih željab ia streglo vaem le mogočim strastem. Iato tako se je tudi med avetao duhovščiao ia po aamoatauih šopirila pohotaost ia kar je v zvezi z njo ter je pouzročila semtertje grozen aered. CesarMakaimilijaa I. je sicer aa deželaem zboru v Iaomostu, dae 24. maja 1. 1518. dal med drugim tudi ukaz, da se mora bogokletatvo, pijaačevaBJe, potrata pri goatijah ia pogrebščiaab, gizdost v oblačilu, goljufija,. razuzdaaoat itd. ostro kazaovati,x) a ker takih ia eaakih ukazov ni aikdo izpeljeval, je vae pri starem ostalo. K temu ao ae v aredajem veku vtihotapile tudi v katoliško cerkev različae aerodaoati, katerili vrhovai cerkveai poglavarji pri najboljši volji aiao mogli kar čez aoč odpraviti. Ni ae toraj čuditi, da je aova vera pri tako ugodaih razmerah aašla povsod maogo prijateljev. Grajačaki ia plemeaitaši, katerim so ae po cerkveaem premožeBJi sliae cedile, ao ') Muchar. VIII., 272. z veaeljem odprli avoje gradove ia biše luteraaskim pridgarjem, ki so učili, da človek sme krasti, pleaiti, ubijati, zakon prelamljati, kajti vsega tega ae kazaaje Bog, ker ai greh; Bog kazauje le nevero. J) S takimi aaaki apali so aaBireu avoje aameae aajložje doaeci. Pa tudi prostemu Ijadstvu ugajala je taka vera: aaj je obetala svobodo ia brezskrbno življeaje Ba tem, Bebesa pa aa unem svetu. S prva širila se je ova krivovera bolje po gorajera, kakor po apodajem Štajarakem, ker sloveasko ljudstvo aeaiških pridgarjev ia kajig bi umelo. Pozaeje pa, ko so začeli pridgarji dohajati s aosedaje Kraajske iB je glavBi reformator na Sloveaakem, Primož Trubar precej časa bival kot beaeficijat v Celji, od koder je s svojimi privržeaci širil krivoverske aauke med prosto ljudstvo, zatroaila ae je ta pogubJjiva kuga tudi po Slov. Štajarskem. Zivo besedo lateraaskih pridgarjev pod piralo je tiskarstvo, katero je mesta ia dežele z maožiao razaovrstaih kfljig in apisov preplavilo. Nič raaaj je razvoj luteraaatva, zlasti po mestih, poapeševala zveza z glavaimi zavetišci iB gojišči aove vere, z vaeučilišči aa Nemškem, kamor so siaovi grajščakov ia odličaih meščaaov radi zahajali.2) (Dalje prih.) Smešnica 43. ,.Kako daleč", vpraša aemški popotaik madjarskega pastirja, ,,kako daleč ae je tje do bližaje vesi?" — ,,Dve pipi tobaka", odreže se mu pastir. — ,,Tedaj pa mi poaodi avojo!" poprosi ga tujec, ali pastir jo je v tem že maliail za svojo credo. ') Dr. M. Kobič, Goscb. d. Prot. in dor Sr., 56. in Dr. J. Križanič, Zgudoviua sv, kat. cerkvo, 111., 58. 2) Dr. Fr. v. Krones, Goscli. Oest., III., 243.