Celje - skladišče Pl__Dn r Glasilo OZD STEKURNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 9___________________Rogaška Slatina April 1981 Ob jubilejih in prazniku dela čestitamo! Ob jubilejih štirideseti obletnici ustanovitve OF, šestintridesetletnice osvoboditve - dnevu zmage in ob 1. maju - prazniku dela čestitajo vsem delovnim ljudem steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter vsem občanom organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije in uredništvo »Steklarja« steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole! Po obisku Vinka Hafnerja v steklarni r Preberite! Izbrati res najbolj zaupanja vredne sodelavce 3 88 cipres Titovim ustvarjalnim letom v spomin 3 Interesi so obojestranski 4 Je naše delo predrago? 5 Podatki o izkoriščenosti delovnega časa in povprečnih osebnih dohodkih 6 Pripravljene štiri razprave 7 Preizkušamo se v pestrejšem delu 7 »So nam dobri res vzor?« 8 Zakaj solidarnostni delovni dan? 9 Pobiranje starega papirja 9 Čimprej do ceste Vučja gorica-Sv. Peter-Brezno 10 Teorija in praksa si ne podajata vedno roke 11 Delavec mora postati gospodar Kot veste, je 24. in 25. marca obiskal našo občino predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Precej časa se je zadržal v naši delovni organizaciji. Žal prispevek o njegovem obisku, po urednikovi krivdi, objavljamo šele v aprilski Izdaji, a upamo, da bo kljub temu zanimiv? Napredek viden na vsakem črnskega sveta zveze sindikatov Slove- koraku ni j e Vinko Hafner seznanil z razvojem naše občine, z njenimi dosežki pa tudi 2e pred obiskom naše delovne orga- s težavami. Še posebej se je zanimal, nizacije se je na seji predsedstva ob- kako deluje sindikat. Omenil je, da je Kako poteka vpis v Steklarsko šolo? 12 Kulturno življenje v šoli 12 Konec marca 1290 delavcev 13 Rudija Tepeža 14 Edija Petka 14 Vinko Plementaš 14 Kaj nas čaka v mesecu maju? 15 Kviz tekmovanje 81 15 ... se prebuja iz spanja 15 Nagradna križanka št. 83 16 napredek, ki je posledica pridnega in zavestnega dela pa tudi ustrezne republiške politike, viden na vsakem koraku in da je pred našo občino še lepa prihodnost, saj se lepe možnosti obetajo za pospešen razvoj kmetijstva zdraviliškega turizma in kemične industrije. Zanimalo ga je tudi, kako se vključujemo v priprave na III. kongres sa-moupravljalcev, v kolikšni meri se vključujemo v stabilizacijska prizadevanja, kakšne izkušnje imamo na področju svobodne menjave dela in glede nagrajevanja po delu. Ko je predsednik slovenskih sindikatov prispel v našo delovno organizacijo, so ga sprejeli direktor, drugi vodstveni delavci, predstavniki sindikata in ostalih družbeno političnih organizacij. Z očitnim zanimanjem si je tovariš Hafner ogledal naše proizvodne oddelke. Še posebej pozorno si je ogledal zanimivo in dinamično delo pri pečeh in z nekaterimi našimi sodelavci izmenjal tudi nekaj besed. Po ogledu, ki je trajal celo uro, pa je Vinko Hafner prisostvoval seji na katero so bili vabljeni sindikalni aktivisti, vodstveni delavci, sekretarji osnovnih organizacij ZK pa tudi člani delavskih svetov. Direktor Vojo Djinovski je predstavil delovno organizacijo, njen razvoj, ter posebej poudaril uspešno gospodarjenje zadnji dve leti pa. tudi uspešno vključevanje v izvozna prizadevanja. Tehnični vodja Jože Pelko je na kratko orisal naš srednjeročni razvojni plan in pri tem poudaril povečan obseg proizvodnje, uvajanje polavtomatske in avtomatske proizvodnje, zniževanje proizvodnih stroškov na enoto proizvoda, povečanje obsega proizvodnje ter izvoza in zagotavljanje delovnih mest na manj razvitem območju naše občine. Nato sta predsednik konference sindikata Vehovar in sekretar delovne organizacije Juhart seznanila gosta še z delovanjem sindikata, z obveščanjem, o tem, kako obravnavamo zaključne in periodične obračune, o nagrajevanju po delu, o osebnih dohodkih v proizvodnji in režiji, o velikosti delovne skupnosti, o družbenem standardu, in o uspešnem reševanju stanovanjskih zadev. Delavec naj postane gospodar akumulacije Vinko Hafner je z zanimanjem poslušal razloge in se zanimal za prene-katero podrobnost o delovanju sindikata, v nagrajevanju po delu, o družbenem standardu. Poudaril je, da se v bežnem srečanju z nekim okoljem ne more z njim tako spoznati, da bi na- tančno sodil, se mu pa zdi naš kolektiv zdrava celota z jasno zastavljenimi cilji- Ko je razprava tekla o minulem delu, se je vanjo vključil tudi tovariš Hafner in poudaril, da je minulo delo pomembna kategorija, ki mora pridobiti na pomenu, in da so v pripravi splošnejša določila in metodologija, ki nam bodo omogočili uspešnejše reševanje tega, sedaj v večini primerov nezadovoljivo rešenega vprašanja. Prav zadovoljivo rešitev nagrajevanja iz naslova minulega dela se mu zdi pomembno, kajti le tako bo delavec lahko postal popoln gospodar akumulacije v pravem pomenu besede. • Iz Hafnerjevih besed je mogoče razbrati, kako se mora razširiti spoznanje, da bo naš razvoj poslej v večji meri slonel na lastni akumulaciji in da akumulacijo in njeno preudarno uporabo velja razumeti kot prvi pogoj za uspešen razvoj, za socialno varnost in za dolgoročno rast družbenega in osebnega standarda. To pa bomo dosegli le, če bo delavec postal gospodar akumulacije! In s tem bi že posegli v bistvo trenutnih gospodarskih težav! Prav tako je Vinko Hafner poudaril, da se bo sindikat še naprej zavzemal za boljše nagrajevanje neposrednih proizvajalcev in ustvarjalnih delavcev na vseh področjih, hkrati pa se bo zavzemal tudi za varovanje življenjskega minimuma. Ob slovesu nam je tovariš Hafner zaželel mnogo uspehov pri delu in pri uresničevanju zastavljenih ciljev, steklarji smo mu pa v spomin na naše srečanje podarili lep izdelek naših steklarskih mojstrov... ZLATKO NOVAK Konec marca je bil na obisku v naši steklarni predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner - foto Z. Novak Evidentiranje delegatov za organe samoupravljanja Izbrati res najbolj zaupanja vredne sodelavce Republiška konferenca SZDL Slovenije in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sta glede na pomembnost volitev v organe samoupravljanja ter v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti sklenila, da je treba že v aprilu oziroma v maju začeti z evidentiranjem delegatov za volitve, ki bodo na pomlad leta 1982. Prav tako je treba sestaviti točno evidenco o vseh delegatih, ki so bili izvoljeni v delegacije ali pa v organe samoupravljanja temeljnih In drugih organizacij združenega dela. V ta namen smo dobili formularje, to je evidenčne liste ter popisnice evidentiranega možnega kandidata. Evidenčni list vsebuje vse podatke o evi- dentiranem kandidatu in se ga izpolni za vse voljene delegate za samoupravne interesne skupnosti in za organe upravljanja od-1974 leta naprej. To ob- sežno delo mora biti končano v aprilu, evidenca pa je nujna zaradi pregleda, kdo vse je bil do sedaj izvoljen, kakšne funkcije je opravljal ter zato, da nobeden delegat ne bo več kot dvakrat za-redom izvoljen v isto delegacijo oziroma isti organ samoupravljanja v tozdu ali ozdu. Evidenčne liste se izpolnjuje za vse člane delegacij za SIS, za delegate v delavske svete tozdov in ozdov, za člane samoupravne delavske kontrole in za člane disciplinskih komisij! Popisnice za evidentirane možne kandidate se izpolnjuje ob evidentira- / V Kozjem začeli graditi nov obrat brusilnice 88 cipres Titovim ustvarjalnim letom v spomin V sredo, 8. aprila so delavci Geodetske uprave Šmarje pri Jelšah uradno zakoličili prostor, na katerem že gradimo novi obrat brusilnice, s katerim bomo povečali steklarno »Boris Kidrič« v Kozjem. Prisostvovali so Marjan Nečimer, Branko Sojsavljevič in Jože Božiček. In da bi dobila gradnja ustrezno spominsko obeležje, je med delavci v tozdu Dekor padla ideja o udarniški akciji - posaditi 88 cipres Titovim ustvarjalnim letom v spomin.. . Tako se je v torek in sredo, 14. in 15. aprila zbralo večje število mladincev iz tozda Dekor in zasadilo 88 cipres, da s tem obeležijo spomin na .našega dragega Tita in da obeležijo s tem tudi nov list v zgodovini Kozja. Ob posajenih drevesih bo potekala pozneje še živa meja iz smrek ter označevala prve površine temeljne organizacije Dekor. Ko to poročamo, je opravljenega precej dela v zvezi z gradnjo novega obrata brusilnice. V končni fazi je navažanje in utrjevanje osnovnega nasipa - tampona. Podjetje »Ingrad« je že postavilo svoje gradbišče in njegovi delavci že postavljajo profile za gradbeni objekt. Izkoristili so lepo vreme za zemeljska dela. In če bo vreme še naprej lepo, bo novi objekt vsak dan večji in bolj viden. -ček. nju možnih kandidatov za člane delegacij za SIS, samoupravnih organov oziroma za kakršnekoli družbene funkcije. V tozdih so že postavljeni koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve, ki so zadolženi voditi postopek evidentiranja. Evidentiranje bo v aprilu in maju oziroma do volitev in je izredno pomembno. Na podlagi dosedanjih izkušenj bomo morali evidentirati takšne kandidate, ki bodo zaupano jim odgo- vorno dolžnost uspešno opravljali in zastopali interese sodelavcev, ki jih bodo izvolili. Zato evidentiranje ne bo lahka naloga. Pričakujemo odgovoren in resen pristop! V. F. Povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami Interesi so obojestranski V zadnjem času, zlasti po sprejetju zakona o združenem delu, imajo v naši družbi integracijski ali povezovalni procesi vse večji pomen. S povezovanjem dela in sredstev naj bi dosegli zlasti večjo konkurenčno sposobnost in znatno nastopanje na tržišču... Tako je prišlo na pobudo delovne organizacije »Tehnokristal« iz Kardeljevega do uvodnih pogovorov o združitvi te delovne organizacije s steklarno »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Glede na to, da je na tem območju ena brusilnica stekla, to je »Dalmacijakri-stal« v Vrgorcu, ki je oddaljena od Kardeljevega 27 km, so na sestanku zavzeli stališče, da se dogovarjanje o tesnejšem povezovanju oziroma združitvi prične le pod pogojem, če se zato odloči tudi brusilnica v Vrgorcu. Obe brusilnici sta bili namreč pred leti v eni delovni organizaciji v obliki dveh temeljnih organizacij, vendar sta se v letu 1977 razšli in pričeli poslovati kot enoviti delovni organizaciji. Takšno stališče je bilo upravičeno z dejstvom, da le obe in združeni delovni organizaciji predstavljata zaokroženo delovno celoto, saj je polirnica le v Vrgorcu, pa zato drugačno povezovanje praktično sploh ni mogoče. Na pobudo medobčinske gospodarske zbornice v Splitu in omenjenih dveh delovnih organizacij je bil organiziran sestanek v Vrgorcu in Kardeljevem, katerega so se udeležili najvišji predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij obeh občin, kakor tudi predstavniki že omenjene gospodarske zbornice in predstavnik gospodarske zbornice Slovenije. Na sestanku so ugotovili, da sta imeli obe delovni organizaciji v preteklosti finančne težave, ki sta jih v letu 1980 uspeli odpraviti, tako da sta obe po zaključnem računu izkazali pozitivni poslovni rezultat. Kljub temu pa so se v obeh delovnih organizacijah trdno odločili, da se na samoupravni osnovi povežeta s tako večjo delovno organizacijo, ki ju bo sposobna oskrbovati z gladkim kristalnim steklom. Ugotovili so namreč, da jim je preskrba z gladkim steklom povzročala v preteklosti največ težav in tudi izpad planiranega dohodka. Pr- votna ideja in težnja političnih krogov je bila, da bi se povezali s tovarno stekla Zaječar, kar pa so pozneje opustili predvsem na zahtevo samih delavcev. Veliko med njimi jih je bilo namreč na priučevanju v Rogaški Slatini in v Kozjem, pa so jim tako rezmere pri nas poznane. Na omenjenem sestanku so tudi ugotovili, naj proučijo vse možnosti za samoupravno povezovanje s steklarno »Boris Kidrič« in tudi oblike bodoče organiziranosti, o čemer se bodo delavci navedenih delovnih organizacij sami odločili. S potekom navedenih pogovorov so bili seznanjeni tudi člani družbenopolitičnih organizacij steklarne, ki so zadevo pozitivno ocenili in se zavzeli za njihovo nadaljevanje. Tako je pripravljen tudi elaborat o utemeljenosti in upravičenosti takšnega povezovanja. Najpomembnejši interes, ki vodi steklarno pri teh razgovorih, je vseka- Ob obletnici smrti revolucionarja Borisa Kidriča so sodelavci položili venec pred spominsko hišo Kidričevih - foto Z. Novak kor želja, da si zagotovi potrebne količine brušenega kristalnega stekla in da razširi tržišče tudi na območju, ki ga pokrivata ti dve brusilnici, to je na območju primorske Hrvatsketer Bosne in Hercegovine. Na tem tržišču zaenkrat nismo prisotni, čeprav se zavedamo njegove absorbcijske moči, vzroki za to pa so predvsem v nezadostnih količinah brušenega kristalnega stekla. Interes omenjenih dveh delovnih or- ganizacij pa je zlasti preskrba z zadostnimi in kvalitetnimi količinami gladkega kristalnega stekla ustreznega sor-timanta. Do tega spoznanja sta prišli zlasti ob dejstvu, da ju je naša steklarna v zadnjem letu skoraj v celoti oskrbovala s polizdelki, da smo dogovorjene dobavne roke spoštovali, prav tako pa jim je ustrezala tudi kvalitega naših polizdelkov. Obe brusilnici zaposlujeta 140 delavcev, od tega 100 brusilcev. Izdelata povprečno letno 130.000 kosov. Podatki kažejo, da sta v preteklem letu kupili od steklarne 144.000 kosov in nam tako preskrba s polizdelki ne bi delala večjih težav. Zlasti še, če upoštevamo načrtovano proizvodnjo konec sedanjega srednjeročnega obdobja. Interesi so torej obojestranski, od nas pa je odvisno, v kakšni meri in v kakšni kakovosti jih bomo uspeli uresničiti! ALOJZ JUHART Razsodila bo arbitražna komisija! Je naše delo predrago? Pred nedavnim so v tozdu Servisne dejavnosti končali generalno popravilo rezalnega stroja Hutscher. Ta stroj so delno popravili že v lanskem letu, popravilo pa dokončali nedolgo tega. Izstavili so račun v znesku 51.284,40 dinarjev za popravilo v letošnjem letu, že v lanskem letu pa so izstavili in podpisali račun za 41.866,15 dinarjev, torej skupaj 93.150,55 dinarjev... In kje je sporna točka? Popravilo rezalnega stroja je bilo vodja te temeljne organizacije Jovo opravljeno za tozd Dodelava. Vendar Tišma kot nestrokovnjak meni, da je Ob 28. obletnici smrti Borisa Kidriča Spomnili smo se velikana naše revolucije V soboto, 11. aprila smo se delavci steklarne »Boris Kidrič« na kome-morativni seji spomnili velikana naše revolucije Borisa Kidriča - Petra, katerega ime s ponosom nosi naša delovna organizacija. Že kot mlad fant je bil Boris Kidrič v prvih vrstah komunistov. Veliki revolucionar se je pred vojno družil z rogaškimi steklarji in sodeloval v delu partijske celice v steklarni. Po vojni se je zavzel za nadaljevanje rogaške steklarne, ki so ji nekateri napovedovali ukinitev. Tako je neposredno omogočil, da je naš kolektiv s svojimi izdelki poznan ne le doma marveč po vsem svetu. Borisa Kidriča že osemindvajset let ni več med nami. Vse prehitro nas je zupustil, premagan zaradi zahrbtne bolezni. Toda, spomin nanj živi, kot da Kidrič ni umrl. Delegacija delavcev steklarne je položila pred Kidričevim spominskim obeležjem v steklarni in pred njegovo domačijo na Knežcu venec. Kidriča se vsi steklarji radi spominjajo! N. C. znesek 93.150,55 din za popravilo tega stroja previsok. Poudaril je tudi, da se to veliko popravilo vrši sicer v breme združenih sredstev in ne v breme sredstev tozda Dodelava, vendar to pri vsem tem niti ni tako pomembno. V naših samoupravnih aktih imamo za podobne primere predvideno postavitev arbitražne komisije, ki naj bi tak sporen primer razsodila. Doslej še nismo imeli takšnega primera, da bi o neki sporni terjatvi razpravljala arbitražna komisija, zato bo tokrat prvič morala strokovno razsoditi o neki zadevi! Po drugi strani pa je tovariš Lovren-čak omenil, da je bil stroj že totalno izrabljen. Nabavljen je bil 2. 4. 1952 leta. Povedal je, da za te stroje ni mogoče dobiti več rezervnih delov in da popravilo takšnega stroja zahteva res mnogo dela. Tako so bili zamenjani vsi gibljivi deli; svorniki in zobčenik‘i so bili na novo struženi; kaljeni in brušeni krožniki svornikov so bili prestruže-ni; izdelane so bile pa tudi nove puše. Torej gre po trditvah izvajalcev za res obsežno delo. Nisem ne zadosti strokoven, ne poklican, da bi sodil o tej zadevi. Arbitražna komisija bo dala pravi odgovor. A vendarle menim, da se vsi skupaj v naši tovarni lahko vprašamo:. »Ali ne delamo predrago?« Zavedati se moramo, da večji del naših izdelkov izvažamo in da na tujem trgu vlada močna konkurenca. Zato moramo naše izdelke proizvajati z kar se da nizkimi stroški! Žal je precej primerov, za katere ugotavljamo, da se še ne obnašamo dovolj poslovno in odgovorno. Zato mora v poostrenih pogojih gospodarjenja samokontrola in odgovornost pridobivati na pomenu! B. N. Pred vami so... Podatki o izkoriščenosti delovnega časa in povprečnih osebnih dohodkih Ni še dolgo, kar smo razpravljali o zaključnem računu naše steklarne in tozdov za lansko leto, In že so pred nami periodični obračuni poslovanja za letošnje prvo tromesečje. Ker vse druge podatke še pospešeno pripravljamo, prikazujemo tokrat le podatke o zaposlenosti, o izkoriščenosti delovnega časa ter o povprečnih osebnih dohodkih. Vse drugo bo kmalu nared v gradivu za obravnavo periodičnih obračunov. Povečani bolniški izostanki z dela do 30 dni Če si pogledate tabelo 1, ki prikazuje podatke o zaposlenosti in izkoriščenosti delovnega časa po temeljnih organizacijah v letošnjem prvem tromesečju, boste ugotovili, da se je letos število zaposlenih v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 povečalo v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, če izvzamemo tozd Servisne dejavnosti. Zaskrbljujoče pri tem pa je, da so se v vseh temeljnih organizacijah, razen v tozdu Servisne dejavnosti, povečali bolniški izostanki z dela do 30 dni. Najbolj, kar za 75%, v tozdu Osnovna izdelava, in najmanj za 39% v tozdu Dekor Kozje. Bolniški izostanki z dela nad 30 dni so se povečali le v tozdu Dodelava in v delovni skupnosti skupnih služb in to za 43,9% oziroma za 1,4%, medtem ko so v vseh drugih tozdih ti izostanki upadli. Morda je zanimivejši podatek, koliko zaposlenih je v posameznih temeljnih organizacijah izostalo povprečno dnevno z dela zaradi bolezenskih razlogov. V tozdu Osnovna izdelava jih je povprečno vsak delovni dan izostalo po 34,7, v tozdu Dodelava 14,9, v tozdu Kristal 25,1 v tozdu Dekor v Kozjem 7,0, v tozdu Servisne dejavnosti 4,4 in v delovni skupnosti skupnih služb 9,3. In če število zaradi bolezni izostalih delavcev primerjamo s povprečnim številom zaposlenih delavcev, ugotovimo odstotne deleže delavcev, ki so bili v bolniškem staležu do 30 dni in nad 30 dni. Ti deleži pa so: za tozd Osnovna izdelava je povprečni izostanek z dela zaradi bolezni 8,6% zaposlenih, za tozd Dodelava 9,3%, za tozd Kristal 7,6%, za tozd Dekor Kozje 6,1%, za tozd Servisne dejavnosti 6,2% in za delovno skupnost skupnih služb 5,6% zaposlenih. Kaj pa osebni dohodki, ki so se v povprečju povečali za 44,3%? Iz tabele 2 je mogoče ugotoviti, kakšni so bili povprečni mesečni osebni dohodki v naši steklarni v mesecih januar, februar in marec! Kakor vidite, se je v letošnjem prvem tromesečju v povprečju povečal osebni dohodek na enega zaposlenega v steklarni, če ga primerjam z osebnim dohodkom v lanskem prvem tromesečju, kar za 44,3%, Seveda pa je iz tabele tudi razvidno, da so v februarskih zneskih upoštevana sredstva za osebne dohodke, ki so jih razdelili po zaključnem računu za lansko leto. Torej nam je uspelo že precej zmanjšati zaostanek naših povprečnih mesečnih osebnih dohodkov za povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije. Sedaj zaostajamo za njim še za 4,5%, medtem ko smo v začetku leta 1980 za njim zaostajali za skoraj 16%! PLANSKO-ANALITICNI ODDELEK Tabela 2: Primerjalni podatki o povprečnim mesečnih osebnih dohodkih na delavca, izplačanih v januarju, februarju in marcu 1981 in 1980 v steklarni»Boris Kidrič«in pripadajoči indeksi (Zneski v dinarjih!) Meseci Indeksi 1981/80 Januar 8.429 5.998 140 Februar 10.851 6.521 167 Marec 8.897 7.009 127 Povprečje 9.392 6.509 144,3 Tabela 1: Podatki o poprečnem Številu zaposlenih po dejanskem stanju in na osnovi delovnih ur, o Številu dejanskih delovnih urin o izostankih z dela zaradi bolezni do 30 dni in nad 30 dni v prvem tromesečju 1981 in 1980 ter indeksi Kazalci Tozd Osnovna izdelava Tozd Dodelava Tozd Kristal 1981 1980 Indeksi 1981 1980 Indeksi 1981 1980 Povprečno Število delavcev konec meseca 405 399 101,5 161 159 101,3 332 326 Povprečno število delavcev po delovnih urah 394 388 101,5 149 155 96,1 302 301 Število efektivnih ali dejanskih ur 187.014 184.703 101,3 71.950 72.774 98,9 142.332 144.350 Bolniški izostanki do 30 dni (v urah) 13.433 7.653 175,5 4.950 2.905 158,8 9,549 6.510 Bolniški izostanki nad 30 dni (v urah) 5.490 10.262 53,5 3.504 2.435 143,9 4.144 5,280 Kako se pripravljamo na III. kongres samoupravljalcev? Pripravljene štiri uvodne razprave Že v prejšnji izdaji »Steklarja« smo pisali o III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Pisali smo o njegovih ciljih in smotrih ter poudarili, da v pripravah na kongres sodelujejo vsa temeljna okolja, v katerih delavci združujejo delo in uresničujejo svojo ustavno pravico do samoupravljanja. Tudi pri nas smo začeli z pripravami za III. kongres samoupravljalcev. Najprej smo evidentirali možne delegate za kongres ter izvolili delegate v volilno telo. Steklarna »Boris Kidrič« je bila namreč, po dogovoru na medobčinski ravni izbrana, naj evidentira delegata za kongres. Evidentiranih je bilo pet delegatov in sicer: Dinko Pešič, Franc Zupančič, Milorad Kračun, Rado Drenski ter Franc Vehovar. Na pri- poročilo koordinacijskega odbora je bil za delegata iz steklarne na seji volilnega telesa izvoljen Franc Vehovar. Prav tako pa v okviru priprav za III. kongres samoupravljalcev v steklarni pripravljamo poglobljeno razpravo o dohodkovnih odnosih, oziroma o ustvarjanju dohodka, o njegovi delitvi ter o nagrajevanju po delu. Razpravo so pripravljali delovna skupina ter strokovni delavci. V delov- ni skupini so se dogovorili, naj bi razprava, ki mora biti pripravljena in izvedena do 1. maja, imela štiri uvodne razprave, po katerih bi nato potekala diskusija. Uvodne razprave bi bile naslednje: 1. Proizvodnja in prodaja, 2. Dohodkovni odnosi med tozdi ter delitev, 3. Analiza osebnih dohodkov, 4. Odnosi med tozdi ter odnosi med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Ta razprava pa nikakor ne more biti formalna, saj od nje upravičeno pričakujemo, da nam bo dala odgovore na vprašanja, za katera smatramo, da jih bo nujno razrešiti^ Obenem pa bo to ustvarjalni prispevek k pripravam na III. kongres samoupravljalcev. V. F. Prvi trije meseci proizvodnje v tozdu Dekor dobri Preizkušamo se v pestrejšem delu Ker smo v našem vsakdanu le preveč navajeni ocenjevati samo kritične zadeve in dogodke, je prav, da vendarle zapišemo tudi kaj pohvalnega... Res je postalo v zadnjem času poglavitno gibalo naših prizadevanj za uspeh ustvarjanje večjega dohodka, toda ko je teža na dohodkovnih odnosih, je le prav, če damo ustrezno mesto tudi količinskim in kakovostnim kazalcem proizvodnje. V tozdu Dekor v Kozjem smo letos enem mesecu 43.722. Ta količina pred-startali s teoretičnimi stotimi odstotki stavlja v primerjavi s proizvodnjo v zmogljivosti, praktično pa so te še ve- lanskem letu za 19,5% več, medtem ko dno nekoliko manjše. Letos smo v se je število porabljenih brusilnih ur prvih treh mesecih naredili 131.306 povečalo samo za 15%. Zato lahko go-brušenih izdelkov ali povprečno v vorimo o povečanju produktivnosti dela. Pohvale vreden je tudi podatek o odpadku, ki se ni povečal v enakem deležu, v kakršnem se je povečalo število narejenih izdelkov. Lani smo naredili en odpadel kos na 30,8 narejenih kosov, medtem ko je letos odpadel en kos na 32,2 narejenih kosov. In brusilci v Kozjem smo se letos bolj ustvarjalno pridružili prizadevanjem za ustrezen izvoz. Iz podatkov proizvodne knjige je videti za izvoz v Tozd Dekor Kozje Tozd Servisne dejavn. Delovna skupnost skupnih služb Skupaj steklarna Indeksi 1981 1980 Indeksi 1981 1980 Indeksi 1981 1980 Indeksi 1981 1980 Indeksi 101,8 114 95 120,0 71 72 98,6 167 166 100,6 1.250 1.157 108,0 100,3 106 90 117,7 68 70 97,1 161 163 98,8 1.180 1.167 101,1 98,6 51.536 43.734 117,8 33.797 32.880 102,8 78.924 79.314 99,5 565.553 557.755 101,4 146,5 4.148 2.264 139,0 1.322 1.820 72,6 2.956 1.960 150,8 36.349 22.762 169,7 78,5 654 2.002 32,7 1.070 1.353 79,1 2.106 2.077 101,4 16.968 23.409 72,5 januarju 29% normativnih ur, v februarju 38% in v marcu 65%. Vse povedano je pomembno predvsem zato, ker smo povečali kosovno proizvodnjo in zmanjšali odpadek predvsem v zahtevnejšem izvoznem programu. Vsem dobrim razultatom pa je botroval tudi tehnični sektor z lanserjem proizvodnje na čelu, saj smo bili vseskozi, da tako rečem, na nepretrgani rdeči niti. To je vredno omeniti še posebej zato, ker delamo veliko majhnih serij. Ce bi bilo drugače, če bi bile serije številčnejše, bi bil naš učinek še boljši. Delavci tozda Dekor so pokazali veliko dobre volje tudi takrat, ko je bilo treba uvesti nočno delovno izmeno in delo v prostih sobotah, da smo venomer izpolnjevali dogovorjene roke. In ko analiziramo svoje delo v letošnjih prvih treh mesecih, smo že v mesecu, ki sodi v prvo polletje polaganja računov. V tem mesecu pa delamo že po novem programu desenov za izvoz, pri čemer ne gre brez težav. Zato je prav, da se preizkusimo v pestrejši izmenjavi dela, ki zahteva zdaleč več izkušenj in bogatega znanja. Vendar le na tak način, s pospešenim vključevanjem v vse zahtevnejšo proizvodnjo lahko dosežemo, da takšni posegi ne bodo v večji meri vplivali na uspešnost našega poslovanja slabo. Zavedati se moramo, da takšno kaljenje naših sposobnosti tudi nekaj stane. Na to pa moramo biti pripravljeni in vanj vložiti mnogo truda, če hočemo zamujeno nadoknaditi. Mislim tudi tisto, kar smo zamudili v našem lastnem znanju! - ček Vprašajmo se: »So nam dobri res vzor?« Znani pregovor pravi: »V dobro urejeni družbi morajo dobri služiti kot vzor, slabi pa naj služijo kot primer!« Kako je s tem pri nas? Ali znamo v steklarni dovolj ceniti dobre delavce in s prstom pokazati na nasprotne primere? Še marsikaj moramo storiti To je po mojem mnenju odgovor na zgoraj zastavljena vprašanja. Osebni dohodki, jubilejne nagrade in odpravnine so tisti najbolj otipljivi in merljivi kriteriji za nagrajevanje dela. Sicer pa prejmejo posamezniki ob pomembnih jubilejih sem in tja še kakšno priznanje. In to je vse...! Med nami pa je predvsem v neposredni proizvodnji precej posameznikov ali skupin, ki trajno dosegajo nadpovprečne delovne rezultate. Takšni gotovo zaslužijo več pozornosti, čeprav je nasprotno na njihov račun včasih slišati: »Saj divja, kot da bi se mu zmešalo! Samo normo nam bo dvignil! Komu na čast se žene?«- Res je, da takšni posamezniki tudi zaslužijo bolje, kot zaslužijo ostali, a s svojim elanom in vplivom na delovno okolje pravgotovo zaslužijo več pozornosti in priznanja! Kdaj smo zadnjič dali kakšnemu nadpovprečno dobremu delavcu ustrezno moralno ali materialno priznanje? Vemo tudi, da so med nami sodelavci, ki delajo že leta in ki še niso izostali z dela ali bili na bolniški. Danes, ko smo čestokrat priča zlorabljanja bolniškega staleža, bi verjetno kazalo posebej pokazati na takšne izjeme...! Trenutno mnogo govorimo in pišemo o novatorstvu, nagrajevanju inovacijske dejavnosti in o njenem pomenu za doseganje uspešnejših delovnih rezultatov. Pri nas smo na tem področju delno zatajili. Vemo, da so nekateri sodelavci precej prispevali k dvigu storilnosti že pred leti, vendar nekateri še niso prejeli ustreznega priznanja; ne moralnega, še manj pa materialnega. Pa ni prav tako! Sicer pa imamo, baje, to področje normativno urejeno!? Ali ne bi bilo primerno izbirati najboljšega mladega delavca v posameznem oddelku ali tozdu in takšnemu omogočiti kot nagrado hitrejše napredovanje in možnosti za izpopolnjeva- nje, za večjo kreativnost, za samostojnost? Vzpodbuditi tekmovalni duh! Enako bi pa moralo veljati v nasprotnih primerih! Bolj smelo moramo pokazati na nepravilnosti in negativne primere. Tovariška kritika, dobronamerna opozorila in pripravljenost pomagati na različne načine so tudi dejstva, ki so za zdravo sredino delovno okolje nujno potrebni, a jih žal, pogrešamo. Če bi torej pozorneje spremljali in Na teh dveh straneh in na naslednjih poskušamo s fotografijami prikazati res tetko in naporno delo sodelavcev, ki odnašajo in prinašajo lonce. Zal pa z njimi ni mogoče prikazati vročine, ki je pri tem delu največja sovražnica odnašalcev... Fotografije je posnel v marcu 1981 Zlatko Novak! Dotrajani lonec je treba najprej potegniti iz peči... nagrajevali vse tiste, ki to zaslužijo, bi vzpodbudili tekmovalni duh, širše in javno ovrednotili vse pozitivne dosežke in že na ta način vzpostavili res javni in demokratični pripomoček za kadrovanje in napredovanje. Istočasno pa bi v ospredje postavili tiste, ki si to zaslužijo predvsem s svojim delom. Žal pa je tako, da vsi dobri delav- ci niso vedno najbolj vešči pri »govoričenju«.!? Verjetno bi o vsem veljalo temeljiteje razmisliti. Vse, ki bodo prečitali ta prispevek in se jim bo porodila kakšna zanimiva misel v zvezi s tem, vabim, da se oglasite in obogatite razmišljanje o načeti temi! ZLATKO NOVAK Prispevek učencev Pobiranje starega papirja Postalo je topleje.. .Prav zato smo se na mladinskem sestanku pogovarjali, da bi zopet lahko imeli kakšno akcijo. Ni bilo treba dolgo premišljevati, kaj bi delali na tej akciji. Povsod se je'čez zimo nabralo mnogo papirja, zato bi ga bilo dobro pobrati. Odločili smo se, da vsak razred pobira en dan, izkupiček pa bo za končni izlet. Naš razred se je odločil za sredo. Zbirno mesto naj bi bilo pred trgovino ob 14.30. Se pred določeno uro smo bili vsi zbrani. Razdelili smo se v skupine in določili mesta, kje kdo pobira. Hitro smo pričeli z delom. Vozičkek se je vidno polnil, toda.. .vse nam je pričelo padati na tla. Torej je bila najhujša težava, kako pripeljati toliko papirja na vozičku brez ograje do šole? Počasi je le šlo: tudi smeha ni manjkalo. Z veselimi obrazi smo opazovali, kako se je kontejner polnil. Nabrali smo, po približni oceni, okoli 600 kg starega papirja. Kar veliko! LIDIJA HRUP, 8. b OŠ »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina c : ^ Elementarne nesreče lahko prizadanejo tudi nas! Zakaj solidarnostni delovni dan? Pogosto smo priče večjih elementarnih J’, ^'reč širom po svetu pa tudi pri nas. Spomnimo se le Skopja, Banj, iSBEg» Tolmina, Kozjanskega in Črne gore! Narava se je poigrala, <*$$$&& mnogo nenadomestljivih življenj in za seboj pustošila. Veliko "v**,«nih škod, ki so posledica večjih elementarnih nesreč, niso zmožni nadomestiti samo tistj, ki jih takšna nesreča prizadene. Zato smo leta 1975 sprejeli nov zakon o oblikovanju in združevanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Po tem zakonu plačujemo delavci solidarnost iz svojih osebnih dohodkov in to v višini povprečnega enodnevnega osebnega dohodka v mesecu juliju. Delavci rogaške steklarne smo se odločili za vplačilo solidarnostnega prispevka iz naših osebnih dohodkov iz dodatno organiziranega dela. Prispevek je treba obračunati in vplačati do konca julija in to v bruto znesku od vseh vrst izplačil in nadomestil za osebne dohodke. Solidarnostni delovni dan pa smo letos že delali v soboto, 11. aprila. Pohvale vredno, ali ne!? V**___________________________________J Iz bližine je lonec videti takle! Predvsem je vroč, da je kaj! Solidarnost - toda, kakšna? Vučja gorica-Sv. Peter-Brezno! Cim prej do ceste V našem časopisu kaže spregovoriti tudi o prizadevanjih naših sodelavcev za razrešitev problemov, ki presegajo okvire steklarne. Mislimo na solidarnostne akcije splošnega družbenega pomena. In ena takšnih je gotovo prizadevanje, da bi asfaltirali cesto Vučja gorica-Sv. Peter-Brezno! To je cesta, ki je navezana na asfaltirano cesto Sv. Križ-Stari col in ki povezuje SR Slovenijo z SR Hrvaško. Po tej cesti se dnevno vozi na delo v Rogaško Slatino kakšnih 600 delavcev in 100 šolarjev osnovnih in poklicnih šol. Desetkrat dnevno po tej neutrjeni cesti, ki je bila zgrajena pred nekaj stoletji, vozijo autobusi z več kot polno obremenitvijo. Nič čudnega ni, če je cesta popolnoma uničena, saj je bila grajena samo za vožnjo z zapregami! Takšno stanje na cesti je vzpodbudilo razmišljanja o njeni ureditvi. Že lansko leto je Mjestna zajednica Hum na Sutli začela zbirati sredstva za obnovitev in asfaltiranje ceste. Na zborih vo-lilcev smo sprožili akcijo za razpis samoprispevka. Prizadevanja so uspela, saj smo na referendumu uspeli z 75% glasov vseh volilcev sprejeti 3%-samoprispevek na osebne prejemke, prispevke iz kmetijstva in zasebne obrti. Ni bilo lahko uspeti, saj že plačujemo 2% samoprispevka za novo šolo. Hum na Sutli-Brod, toda potrebe so pač večje od možnosti. Izvoljen je tudi odbor za gradnjo - asfaltiranje ceste, ki akcijo vodi. Samo samoprispevek je premalo! Izdelan je plan prilivov od samoprispevka. V treh letih bomo zbrali 5,500.000 dinarjev. Predračunska vrednost asfaltiranja ceste pa je 15,000.000 dinarjev. Ker mora po zakonu o negospodarskih investicijah investitor prispevati najmanj 50% lastnih sredstev, če hoče kandidirati za kredit pri katerikoli banki, je odbor bil prisiljen akcijo za pridobivanje sredstev nadaljevati. Kam drugam naj se obrnemo v tej sušni denarni situaciji, kot v delovne organizacije, kjer so zaposleni delavci, ki se po tej cesti »gugajo« vsak dan na delo. Polovica vseh zaposlenih iz SR Hrvaške združuje svoje delo v steklarni »Boris Kidrič«. Prej ko smo uspeli zaprositi za po- moč, je generalni direktor Vojo Dji-novski seznanil s težko situacijo na tej cesti delavske svete tozdov in dejal, da bi bilo treba akcijo za gradnjo ceste Vučja gorica-Sv. Peter-Brezno podpreti tudi materialno. Pripomb ni bilo, toda akcija je bila zaradi dolge zime potisnjena v ozadje. Brž ko se je sneg stopil in cesta razmočila, pa so avtobusi zaradi neprevoznosti cest prenehali prevažati delavce na delo na relaciji Sv. Peter-Vučja gorica. To je akcijo oživelo! Solidarnostni delovni dan bi bil velik prispevek Kolegij steklarne je predlagal, naj se dela eno prosto soboto v vseh delovnih organizacijah v Rogaški Slatini, v katerih so zaposleni tudi delavci iz krajevne skupnosti Hum na Sutli. Da bi akcija uspela, je koordinacijski odbor krajevne skupnosti Rogaška Slatina v marcu sklical sestanek. Sestanka so se udeležili tudi člani odbora za gradnjo ceste pri krajevni skupnosti Hum na Sutli. Vendar, žal, akcije ni- smo uspeli enotno podpreti, kajti vzdušje za delo na prosto soboto je bilo le med delegati, ki so zaposleni v steklarni Boris Kidrič in v Steklarski šoli. V steklarni je prvi predlog za delo na prosto soboto 21. marca zaradi slabe pripravljenosti sestanka propadel, toda volja za delo še vedno je! Akcija bo obnovljena in na zborih konec aprila bomo ponovno razpravljali o solida-nostnem »šihtu«. Zakaj pa ne, saj smo tudi za druge ceste delali solidarnostne delovnike! Na sestanku koordinacijskega odbora smo razpravljali tudi o sredstvih, ki jih delovne organizacije izločajo iz čistega dohodka za krajevno skupnost Rogaška Slatina, in o sredstvih, ki so jih ustvarili vsi zaposleni; tudi tisti, ki ne stanujejo na območju Rogaške Slatine. Sedaj teče akcija za pridobitev posojila 3,000.000 dinarjev pri Zagrebški banki, filiala Krapina. Da bi tak kredit lahko dobili, bi morali še prej zbrati 2,000.000 dinarjev. Kratkoročno posojilo je obljubila steklarna »Boris Kidrič«. In od tega je odvisen tudi kredit pri Zagrebački banki! Jamstvo za posojilo bo dala skupščina občine Pregrada. Ponudbe zbira samoupravna interesna skupnost za ceste občine Potem je lonec treba odpeljati... Pregrada. Z nekaj besedami sem hotel le opozoriti na koristne akcije, ki so širšega družbenega pomena. Toda kadar je treba nekoliko finančno »potrpeti«, oglušijo. Nobene finančne podpore namreč ne moremo dobiti pri samoupravni skupnosti za ceste Pregrada občine Pregrada, saj je to cesta IV. reda. Saj ni čudno, če pa vemo, da nekateri občani, ki jim je ta cesta življenjskega pomena, takšnih akcij vseeno ne pod- pirajo!? Ljudje, bodimo solidarni! Večje akcije lahko izpeljemo samo z združenimi močmi, kajti le združeni in enotnejši bi tudi lažje branili svojo domovino! IVAN KORAŽIJA Permisivnost ali demokratizacija v vzgojni situaciji? Teorija in praksa si ne podajata vedno rok Dokler razpravljamo o permisivnosti ali o demokratizaciji odnosov med vzgojnim osebjem In učenci načelno, ni težko najti skupnega Jezika. Različna stališča, nesporazumi, konflikti, nasprotovanja In odpori nastopijo predvsem, ko poskušamo ta načela uresničiti v praksi. Tedaj ugotovimo, da v resnici lahko prenesemo Iz teorije v prakso le neznaten del zamisli In Idej. Razlogi so številni; nekateri subjektivni, nekateri objektivni. Izdvojila sem nekatere, najbolj pomembnel 1. Vsaka noviteta pomeni spolzka tla. V ljudi, ki jih zadeva, vnaša negotovost, ker ni uokvirjena in utečena vzbuja nezaupanje. Nimamo nobenega zagotovila, da se bo obdržala. Tudi ni mogoče predvideti, ali bodo posledice uvedene novitete v praksi dejansko izpolnile pričakovanja; ne vemo kakšne žrtve in osebna odpovedova- - nja bodo terjale. Noviteta zato večinoma ni zaželena. Vsebuje preveč tveganja in nepredvidljivih naporov, 2. Novitete v pedagogiki so dostikrat še posebej tvegane, kajti za isti problem predlagajo teoretiki ali praktiki različne rešitve, ki se medsebojno izključujejo. Nek postopek, ki ga eni razglašajo za nesprejemljivega alt celo škodljivega, drugi priporočajo kot ustreznega, 3. Zaupanje v kazen, ki daje večinoma takojšnje vidne, čeprav največkrat kratkotrajne in navidezne učinke. 4. Pedagogi - praktiki so večkrat mnenja, da učenci njihov razumevajoč in permisiven odnos doživljajo kot slabost in ne kot vrlino. Menijo, da bi bila ogrožena njihova avtoriteta, ki si jo je med mladimi že tako težko ustvariti, 5. Osebju v domovih in tudi vzgojnih zavodih največkrat ni preveč simpatična misel, naj bi sprejemali učence kot enakopravne tovariše, katerim naj bi bili mentorji, svetovalci, vir znanja in informacij ter prijatelji. To se izraža v pripombah, ki jih lahko slišimo v do- movih (pa tudi v šolah) vsak dan: - »Vse ima svoje meje, končno sem odrasel in zaslužim njihovo spoštovanje,« - »Včasih je bilo drugače, avtoriteta učitelja je bila spoštovana, dandanes pa jim preveč popuščamo in jim preveč dovoljujemo, zato pa je tako.« 6. Naslednji vzrok za odpore do demokratičnih odnosov izhaja iz strahu pred anarhijo. Kaznovalen in represiven odnos opravičuje vzgojitelj z odgovornostjo do inventarja, ki je skupna oziroma družbena last; do osebja, ki ga je treba pred brezobzirnimi učenci ščititi; do okolice, s katero ne kaže poslabšati odnosov; in končno do pozitivnih učencev, ki so od negativnih ogroženi. 7. V opravičilo represivnim odnosom navaja osebje v domovih tudi razloge moralne narave, npr.: »Storil je prekršek, ne čuti posledice!« Morda je to res? Toda čemu naj bi se vzgojitelji, od katerih pričakujejo kaj več, zavzemali za vlogo kaznovalcev? Vzgojiteljevo delo naj bi ne temeljilo na čustvenih stereotipijah in predsodkih, pač pa naj bi temeljilo na znanju in na globokem humanizmu do človeškega bitja; še zlasti do mladega človeka! 8. Odpori vzgojnega osebja do permisivnosti so tudi posledica njihove bolj ali manj stalne obrambne naravnanosti do učencev, Učenci spravljajo s svojim vedenjem, ki je včasih brezobzirno in žaljivo, vzgojitelje v nezaupanje in distanco do učencev, pa tudi v agresijo in represivno postopanje. V resnici smo torej pripravljeni sprejeti le malo; ustaljeno in tradicionalno se le postopoma umika novi tezam, Vendar to nikakor ni in ne more biti opravičilo za vse tiste, ki delajo z mladimi, da se jim ne približajo, jih poskušajo razumeti in jim pomagati v teh njihovih burnih in težavnih letih. ANDREJA JUGOVIC-HOCEVAR Zanimivo za številne starše in učence osmih razredov Kako poteka vpis v Steklarsko šolo? V letu 1981 začenjamo vpisovati v Steklarsko šolo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Izvršni odbori posebnih izobraževalnih skupnosti so na svojih sejah v marcu pripravili predloge opredelitev o številu oddelkov po smereh. Predlogi so bili oblikovani na podlagi izkazanih potreb združenega dela za obdobje 1981-1985 in na podlagi razpisanih štipendij za leto 1981 Steklarska šola ima predviden v nekovinski usmeritvi vzgojnoizobraže-valni program pomožni steklar (SKR) in steklar (SR). V letu 1981 je bilo razpisanih 62 štipendij za vzgojno-izobra-ževalni program steklar. Izvršni odbor PIS (posebne izobraževalne skupnosti) za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine je sklenil, da lahko Steklarska šola razpiše 90 mest za učence v nekovinski usmeritvi. Sklep je potrdila tudi njena skupščina. V mesecu marcu letos je bil v dnevnem časopisju objavljen skupni razpis za vpis v 1. letnik programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Učenci, ki jih je zanimalo izobraževanje v nekovinski usmeritvi, so prišli na informativni dan. Informativni dan, organiziran na Steklarski šoli, je bil zelo uspešen. Prišlo je mnogo učencev, ki so dobili koristne informacije o vzgoj-no-izobraževalnih programih, načinu dela na šoli, možnostih za nadaljnje izobraževanje in informacije o možnostih bivanja v domu učencev. Prijave za vpis smo sprejemali do 10. aprila. V tem roku smo dobili 55 prijav učencev. Tabela prijav učencev po spolu in poklicu je naslednja: Poklic Moški Ženske Steklopihač 3 - Brusilec kristalnega stekla 9 43 S 12 43 Vse prijave, ki so prišle na šolo do 10. aprila bo obravnavala posebna komisija do 1. maja. Komisijo sestavljajo: Lado Tkavc, dipl. ing, Marjana Bradič, profesorica, Monika Gobec, Zupan, Juhart, Zelenik in Vidovič. V mesecu juniju bo preusmerjanje učencev, ki ne bodo izpolnjevali pogo- jev za vpis, glede na njihove psihofizične sposobnosti.' Prispevek učencev Na televiziji si pogosto ogledamo kakšno dobro oddajo ali film; kar precej nas v rednem gledališkem abon- Informacije o preostalih prostih mestih za programe srednjega usmerjenega izobraževanja naj bi bile objavljene predvidoma 24. aprila, 29. maja in 17. julija 1981 v dnevnem časopisju. V informaciji 29. maja bodo objavljeni tudi sklepi o morebitnih omejitvah vpisa v posamezne usmeritve in programe. MARJANA BRADIC maju obiskuje celjsko gledališče; če imamo čas, gremo v kino, vendar kakovostnih filmov žal ni; preberemo Vse tempirane lonce je treba vstaviti v peč in jih v njej razporediti... Kulturno življenje v šoli Šolsko leto smo pričeli v obnovljeni šoli, pričakali pa so nas tudi novi predavatelji - tovariši, ki so nas že od vsega začetka pouka spodbujali k temu, da bi se udejstvovali tudi v raznih interesnih dejavnostih. Tako dolgo so nas prepričevali, da smo navsezadnje res postali pridni... In kaj smo naredili na kulturnem področju? kakšno knjigo, ne samo tiste, ki so obvezne za domače branje! Toda pri vsem tem smo več ali manj pasivni gledalci oziroma opazovalci, v šoli pa lahko svoje sposobnosti na tem področju tudi dokažemo... No, nekaj nam je že uspelo! S pomočjo tovarišice smo poleg proslav na šoli ob Dnevu republike sodelovali tudi v Rogaški Slatini na proslavi ob Dnevu JLA. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo namesto standardne proslave organizirali kviz znanja. Odgovarjali smo na vprašanja s po- dročja literature, zgodovine NOB, življenjske poti tovariša Tita, športa ter samoupravne organiziranosti na Steklarski šoli. Mislim, da so se tudi tisti, ki niso bili člani ekip, dosti naučili. Po nekaj letih predaha smo izdali novo številko Utrinköv-glasila učencev Steklarske šole. Naši Utrinki so odraz življenja in dela v šoli in domu; so odraz naših let in njim primernih težav; v njih so tudi razmišljanja o prihodnosti, hkrati pa žalost za brezskrbnimi leti, ki so za nami... Ze izšla številka je bila vzpodbuda za naše sošolce in sedaj se pripravljamo že na izzid naslednje izdaje Utrinkov, ki bo zaradi večjega števila sodelavcev gotovo bolj pestra. Povedati moramo tudi, da bomo dobili nov harmonij in tako bo lahko začel z vajami naš pevski zbor. Upajmo, da bo čimprej popestril kakšno proslavo!? Seveda to ni vse, s čimer bi se lahko ukvarjali na podorčju kulture... Imamo še dosti možnosti! Mogoče nas bodo obiskovalci likovnega krožka kaj kmalu presenetili z razstavo svojih del! Kdo ve?! KULTURNA KOMISIJA Konec marca 1.290 delavcev Kadrovske zanimivosti Konec marca je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1.290 delavcev in sicer v tozdu Osnovna izdelava 408, v tozdu Dodelava 161, v tozdu Kristal 334, v tozdu Dekor Kozje 117, v tozdu Servisne dejavnosti 71, v tozdu Delavska restavracija 21, v tozdu Naše steklo Beograd 10 in v delovni skupnosti skupnih služb 167 delavcev. V februarju in marcu je prišlo 26 delavcev, odšlo pa jih je 10. Ta čas se je našim sodelavcem rodilo 13 otrok, poročilo pa se je 8 sodelavk! Prišli V februarju in marcu so prišli v naš kolektiv: v tozd Osnovna izdelava: za krogličarja Zvonko Boršič; za odnašal-ce: Slavko Frangeš, Stanislav Pirš, Franc Šket, Marjan Štih in Josip Tkal-čevič; za vlagalca zmesi Stanislav Nežmah; za vodjo šamoterjev Miroslav 2e-kar, ki je bi premeščen iz tozda Servi- sne dejavnosti; v tozd Dodelava: za bursilca III v grobi brusilnici Martin Skala in za brisalko stekla Anica Prijatelj; v tozd Kristakza steklobrusilce: Marica Čebular, Martin Jagodič in Zvonko Vodušek; za vribovalca zamaškov Štefan Gobec in za brisalko stekla Ivanka Peček v tozd Dekor Kozje: za steklobrusilce: Jože Kodrin, Anton Kramer, Alojz Levstik, Bojan Planinc, Slavko Reberšak in Dušan Uršič; v tozd Delavska restavracija: za pomivalko posode za določen čas Marjana Boršič; v tozd Naše staklo Beograd: za komercialnega referenta Silvija Jaklič in za prodajalca Milutin Jovanovič; v delovno skupnost skupnih služb za čuvaja Mirko Jablanovič. Vsem sodelavcem želimo mnogo delovnih ouspehov in osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli V februarju in marcu so odšli iz našega kolektiva: iz tozda Osnovna izdelava: šamoter Vinko Sajko zaradi invalidske upokojitve, krogličar Dragutin Ivič zaradi odhoda, v JLA, Siniša Zafirovski zaradi odpovedi in odnašalec Jožef Kristan zaradi izključitve; iz tozda Dodelava: brisalka stekla Gordana Božič zaradi izključitve; iz tozda Kristal: brisalka stekla Josipa Bračun zaradi odpovedi, iz tozda Servisne dejavnosti: zidar Miroslav Žekar zaradi premestitve v tozd Osnovna izdelava; iz tozda Delavska restavracija: kuharica Vlasta Majcenič zaradi poteka določenega časa; iz tozda Naše staklo Beograd: blagajničarka Jelena Šogorov in iz delovne skupnosti skupnih služb: prevzemna kontrolorka stekla Marija Je-dvaj zaradi smrti. Rodili so se V februarju in marcu so se rodili: Iztok Artič - sin Dragice, Bernarda Bratuša - hči Jožeta, Natalija Brilej - hči Bernarde, Ivica Ivič - hči Marije, Zlatko Kolar - sin Marije, Boštjan Kovačič -sin Marije, Bojan Pažon - sin Konrada, Sonja Sovič - hči Danice, Tomislav ... ter končno zadelati nastalo odprtino.' Struklec - sin Mirka, Sebastjan Šturbej - sin Ivanke, Zdravko Tepeš - sin Stanka in Karmen Vernovšek - hči Antona. Vsem staršem za veseli dogodek čestitamo, malčkom pa želimo v življenju zdravja in osebne sreče! Poročile so se V februarju in marcu so se poročile: Danica Debeljak - poročena Solman, Marjana Dolšak - poročena Humski, Matilda Jernejšek - poročena Završki, Marta Jutriša - poročena Maček, Hele- .. A V spomin Rudija Tepeža Za vedno smo se poslovili od našega tovariša, sodelavca in prijatelja, Rudija Tepeža. V torek, 24. marca nas je presunila vest, da je tragični dogodek v ribniku pri Stojnem selu terjal dve mladi življenji - Rudija, starega 29 let, in njegove žene Ljubice, stare 21 let. Da bi tragedija bila še težja, sta pokojnika za sabo pustila dve leti staro hčerkico. Usodnega dne je pokojni Rudi hotel rešiti življenje svoji ženi Ljubici, toda njegova želja se je spremenila v lastno smrt... Rudi je prišel v Steklarsko šolo leta 1970 in se zaposlil v oddelku peči - postal je krogličar, potem oblagalec, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je marljiv in vesten pri delu, čeprav je bilo opaziti, da se je boril s težavami, ki so bile posledica prezgodnje smrti njegovih staršev. Toda premagal jih je in je bil v vrstah svojih sodelavcev spoštovan ter cenjen. Sodelavca Rudija bomo v Steklarski šoli še dolgo pogrešali in ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ž. M. Edija Petka V soboto, 10. aprila zjutraj se je razširila v našem kolektivu žalostna novica, da nas je nenadoma in za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec Edo Petek. Pokojnik se je rodil 22. decembra 1935 v vasi Poredje. Kot šestnajstletni fant je prišel na delo v steklarno za odnašalca 1. februarja 1951. Sedem let pozneje je že delal kot nabiralec in kmalu postal pomočnik. Edo Petek je bil zelo vesten in marljiv delavec, dober tovariš in priljubljen med sodelavci. Bil je tudi skrben mož in oče, saj si je v Nimnem zgradil hišo in v popoldanskem času užival v raznih hišnih delih. Sodelavca Edija bomo kot dobrega delavca in prijatelja hudo pogrešali. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! SODELAVCI y na Kastelič - poročena Mramor, Verica Planinšek - poročena Mikše, Marjana Verk - poročena Jablanovič in Zdenka Žnidarec - poročena Boršič. Vsem novoporočenkam želimo mnogo sreče na novi življenjski poti! CECILIJA IRŠIČ Upokojil se je Vinko Plementaš Vinko Plementaš se je rodil 13. januarja 1921 v Rajnkovcu pri Rogaški Slatini. Njegov oče je bil čevljarski obrtnik, zato so je tudi Vinko odločil za čevljarski poklic. Nadaljeval je tradicijo družine in po očetovi smrti nadaljeval kot obrtnik. Vinko je pripovedoval, da njegovo življenje ni bilo lahko. Spomladi 1942. lota je bil prisilno poklican v nemško vojno mornarico. Na bojiščih je videl dovolj surovosti, saj je potoval po bojiščih čez evropske države. Po invaziji v Franciji je bil ujet in kot 22-letni mladenič preizkušal težke dneve v ujetništvu. Iz ujetništva je nato prišel v domovino in se v Splitu priključil partizanom, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je Vinko nadaljeval delo čevljarja pri svojem očetu in nato še kot samostojni obrtnik vse do 1962. leta. V čevljarskem poklicu pa je bilo vse manj zaslužka, zato se je leta 1962 zaposlil. Zaposlitev je dobil v Steklarski šoli. Opravljal je delo grobega brusilca vse do 17. februarja letos, ko seje upokojil. Vinka poznamo kot mirnega, dobrega delavca. Svoje delo je vestno opravljal in redno prihajal v službo. Ko sem ga sedaj, ko je doma na počitku, vprašal po njegovem konjičku, ja dejal: »Doma sva sama s sestro. Za kratek čas gojiva živino, ker imava nekaj zemlje. Za kravico in prašička morava pripravljati hrano, to pa nama da kar dovolj dela! Sam še tu in tam popravim kakšne čevlje, da povsem ne opustim čevljarske tradicije. Doma mi je lepo. Želim si le, da bi bil še nekaj časa zdrav! Tudi mi, vsi njegovi sodelavci, želimo Vinku njveč zdravja in prijetnih dni v upokojitvi! TONE KLOKOČOVNIK Mladi se vprašujemo: Kaj nas čaka v mesecu maju? Maj je mesec mladih; je mesec, v katerem mladi na različne načine proslavljajo dan mladosti... Na ta način mladi izražajo ljubezen in privrženost Titu in njegovim idejam. Tito je, namreč, vedno poudarjal, da mora biti mladina glavna nosilka bratstva In enotnosti. In ker smo v tem najlepšem mesecu za mlade lansko leto izgubili našega dragega Tita, bomo v bodoče še z različnimi akcijami dokazali, da čvrsto sledimo njegovi poti... Tudi naša osnovna organizacija ZSMS bo organizirala razne akcije, s katerimi se bomo pridružili proslavi dneva mladosti. Zato pozivamo mlade, naj se jih v čim večjem številu udeležijo, kajti samo tako bodo akcije uspešno izpeljane. Lahko omenimo samo nekatere, ki bodo zelo pomembne v mesecu maju! Sodelovali bomo ob prihodu zvezne štafete mladosti v Rogaško Slatino, udeležili se bomo mladinskih majskih športnih iger naše občine, organizirali bomo delovno akcijo za očiščenje steklarne, 16. maja naj bi imeli letno volilno programsko konferenco. Torej, kot vidite, nas čaka kup zahtevnih akcij, ki bodo uspele le, če se jih bomo mladi udeležili v čim večjem številu. Programsko volilna konferenca Upamo, da se vsak mladinec zaveda, kako bi moral prispevati svoj delež za njihovo uresničitev. Če pravim, da je maj mesec mladosti, potem naj bi to občutili tudi v naši steklarni...! Kot sem že omenil, bomo na programsko volilni konferenci, ki bo v maju, ustanovili tri osnovne organizacije ZSMS in sicer: OO ZSMS Osnovna izdelava, OO ZSMS Kristal in Dodelava in OO ZSMS delovna skupnost skupnih služb, Servisne službe in Delavska restavracija. Predloge za nove člane predsedstev smo že dobili. Tako da upamo, da bomo dosegli tisto, kar smo si želeli: to je večjo odgovornost posameznih članov predsedstev. V Šmarju finale Vse tri osnovne organizacije ZSMS bo koordinirala njihova konferenca ZSMS steklarne, katere poglavitna naloga bo spremljati delo osnovnih organizacij ZSMS v tozdih in bo določala nosilce posameznih akcij. Zato vabimo vse mlade, da se konference, ki bo verjetno 16. maja, udeležite v čim večjem številu! Kajti tako boste najbolj seznanjeni o bodoči organiziranosti in o nalogah posameznih osnovnih organizacij ZSMS. Seveda pa boste lahko povedali tudi svoje pripombe, ki vedno prav pridejo. Kot vidite, nas čaka zelo pomembna programsko volilna konferenca, ki naj bi z našo čimvečjo udeležbo prispevala k boljši organiziranosti in delu nas, mladih v steklarni! OO ZSMS STEKLARNE Kviz tekmovanja 81 Republiška konferenca klubov OZN Slovenije in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije sta na osnovi akcijskega programa za leto 1980-1981 razpisali »Kviz tekmovanje 81« z naslovom TITO-REVOLUCIJA-MIR. Tega tekmovanja so se lahko udeležili klubi OZN, osnovne organizacije ZSMS, delovne organizacije, krajevne skupnosti In ostale skupine mladih. ' Tudi Argus... ...se prebuja iz spanja Čudovita je ta pomlad, ki človeka kar prevzame in poživi... Tako se je zgodilo tudi nekaterim našim sodelavcem v servisnih dejavnostih, ki jim je pomald tako vzpodbudila voljo do dela, da so v enem dnevu opravili 8 rednih delovnih ur in kar 16 nadur, torej so delali ves dan! Zavidljiva vzdržljivost, ni kaj?! Vzdržljivi pa so tudi v delovni skupnosti. Delavka iz tega oddelka je neke, sicer nedelovne sobote, opravila 17 nadur in si med tem časom dala čudovito urediti pričesko. Kdo še pravi, da urejenost in delo ne gresta skupaj!? Zanimiv je tudi primer, ko je šofer na dopustu odstopil svoj avto drugemu šoferju, toda to ju ni motilo, da bi oba ne napisala vsak svoj potni nalog za isti avto in svoje storitve primerno zaračunala...? Še zanimivejše je to, da je naš voznik vozil na postajo s tovornjakom, vendar tistega dne, kakor tudi dva dneva pred tem in dva dneva po tem na železniški postaji sploh ni bilo nobenega vagona. Morda je naložil kar spotoma na »Takalcah«!? In še ena cvetka! Popoldne ob 16. uri se je pripeljal iz Beograda s tovornjakom voznik, ki pa je že istega dne ob 6. uri zjutraj »nalagal kamion za Kozje«. To pa že meji na znanstveno fantastiko, ali ne? Da ti avtomobili res spreminjajo naše življenje, o tem ni nobenega dvoma... Parkiranje osebnih avtomobilov v steklarni je ena osrednjih samouprav-ljalskih preokupacij, ki združenemu sestanku delavskih svetov tozdov vzame največ časa. Bajč nespoštovanaje že sprejetih oziroma neupoštevanje novih sporazumov o parkiranju v steklarni načenja voljo do dela; s tem pa tudi vpliva na produktivnost. Torej moramo tudi v bodoče temu vprašanju namenjati vso potrebno pozornost...! Med sicer razumevajočimi invalidi je sem in tja mogoče najti tudi takega, ki kar ne more razumeti, da so glede odmere invalidnine kriteriji enotni in da si jih zato ne more sam postavljati, kakor se njemu zdi! Skladišče kartonov je že čudovito natrpano in tako rekoč neprehodno. A kaj bi skrbeli za to, saj »roba« ni naša. Morda pa za nas le ne velja pregovor: »Največ se naučimo iz svojih napak/« No, ne bom vas več utrujal, zato nasvidenje! Vaš ARGUS Bistveno povečane nagrade! Nagradna križanka št. 83 Med reševalce nagradne križanke št. 83 bomo z žrebom razdelili 360 dinarjev in sicer: prvo nagrado 50 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 90 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov časopisa »Steklar«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite na ovojnico pripisati »Za nagradno križanko št. 83«! Pri žrebanju nagrajencev bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva najpozneje do 15. maja letos ali pa bodo do tega dne oddane v skrinjico za časopis. Za nagradno križanko št. 82 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Branki Dimeč, drugo nagrado 120 dinarjev Cvetu Sedmineku in tretjo nagrado 90 dinarjev Leonidi Špiljak. Nagrajencam čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 82 - vodoravno: Paračin, Matjaž, ovitek, Parrott, Rače, svečnik, Aleks, eskim, RT, bit, Kozjak, pek, JT, Bosna, Akiba, e, Hermina, Oton, Šurjal, Gomolj, lantan, jahanje. UREDNIŠTVO S®KLAR SOPTA JA&OIP iUP/A/A vasta VAJPPE OP/ce o&e/i te/up ej/ota ZA bflO v T/Z/p/ OGtJ/p steplap VPSTA JpOPTA JVZP/ sadež pevesv- vo PAe-f,tOŽE/v/e PEVAA PPOb/j/p JAPEZ epže/j AAesp PXAJ S/UU fioe siat/a/e Z- ///£ PP/PAAVA ZA PEČ&J. ve pesa vapove- m/aiec TV ZA6PE& (PLAJCAP) us/eo z. //te J/E/O S/EPi O-P/MA/CEV ZAZVOJ- VA STVMJA zuzeip TOPOV. /zsta e - iCA POSEOJZ. MPA cvsn/- CA hoga, beiež WUŽA&- P/PA soresAA Orop V P/P£L J /ZO/tAl/ VEl/AA/Z. S/O/J v ivei/j/ />e/J/CA Pevj0&4 c/stoča rOVAAM VCS1JO PfiVA ČMj MIO ačzaia: Pec' A/ppovep ČESA SP4VSXJ •SPOIA//AC m t/a. SXi£M-W Z4- Eveei o žt/že/AA SOSiAS- /J/P OAOPJe SOZbAp- Jev ler/j/ ČAS Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.