GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI Gornji Petrovci * September 1999 * Številka 9 Drage občanke, spoštovani občani! Minil je še en občinski praznik, drugi zapovrstjo. Utrinek vseh prireditev boste lahko začutili v številki Novin, ki je pred vami. Z besedo in sliko bi radi del vsake prireditve prenesli tudi do tistih, ki si jih morda v živo niste mogli ogledati. Ob tej priliki bi radi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi in organizaciji občinskega praznika, izrekli zahvalo in sicer članom občinskega sveta, članom odbora za izvedbo občinskega praznika in občinske proslave, članom občinske uprave, vsem nastopajočim in vsem, ki ste pomagali na posameznih prireditvah. Občinski praznik je minil v prijetnem vzdušju in hvala tudi vsem, ki ste omogočili, da so bile prireditve tako dobro obiskane. Že kar krepko smo zakorakali proti jeseni. Naj vam ostanki jesenskega sonca polepšajo trgatev in druga jesenska opravilo, vsem, ki ste začeli novo šolsko ali študijsko leto, po obilo učnih uspehov in dobrih rezultatov. Orjaško drevo - navadni ali domači kostanj (Castanea sativa) V Križevcih, v zaselku Tetajni, stoji že, kot povedo domačini in ga ocenjujejo gozdarji, sedemsto let staro orjaško drevo, navadni kostanj. V premeru meri čez 3 m. Ljudje pripovedujejo, da je bil vrisan kot orjaško drevo že v stare avstrijske vojaške karte. Zanj se žal še nihče ni strokovno opredelil, zato kar kliče, da ga opazijo strokovnjaki, ga zaščitijo in ozdravijo, kajti na deblu se pojavljajo rane, iz korenin pa poganjajo mladike. Škoda bi ga bilo, da bi propadel, in to v času mogočne tehnike in znanosti, ko pa je preživel že nešteto viharjev in udarov strel. Obvestila, poročila, naloge...............stran 2 Predstavitev občin Goričkega..............stran 4 Tečaj kuhanja ............................stran 5 Očiščevalna akcija........................stran 6 Občinski praznik..........................stran 7 Gasilska društva...................stran 14 V občinsko gasilsko tekmovanje.... stran 15 Sprejem odličnjakov................stran 18 Veterani moto-kluba na obisku..........19 Šport..............................stran 20 Križanka...........................stran 23 NAGRADNI KUPON POROČILO o izidu žrebanja nagradne križanke, ki je bila objavljena v 8. številki glasila Občine Gornji Petrovci “NOVINE”, v mesecu aprilu 1999. Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno dne, 31. maja 1999 v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 81 rešitev. Žrebanje je opravila komisija v sestavi: 1. Aleksander Ružič - predsednik, 2. Breda Kutoš - tajnik 3. Biserka Kuronja - član. Rešitev oz. geslo križanke je bilo: MAJ MESEC ZALJUBLJENIH Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade: 1. nagrada - vstopnica za letošnji Vestnikov vlak, ki jo prispeva Občina Gornji Petrovci. 2. nagrada - dve enodnevni karti s kosilom za dve osebi v Zdravilišču Moravske Toplice, ki jo prispeva Občina Gornji Petrovci. 3. nagrada - dve pici v Piceriji Kučan v Križevcih, ki jo prispeva Picerija Kučan v Križevcih. Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole: 1. nagrado - vstopnico za letošnji Vestnikov vlak prejme Krahler Cvetka, Stanjevci 82. 2. nagrado - dve enodnevni karti s kosilom za dve osebi v Zdravilišču Moravske Toplice prejme Tatjana Gašpar, Šulinci 68. 3. nagrado - dve pici v Piceriji Kučan v Križevcih prejme Nataša Kutoš, Košarovci 22. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank. Breda Kutoš NOVINE GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI NOVINE izdaja Občina Gornji Petrovci ZA ZALOŽBO: župan Franc Šlihthuber GLAVNI UREDNIK: Franc Šlihthuber UREDNIK: Nataša Kuhar LEKTOR: Nada Dekovski ČLANI: Aleksander Ružič Ciril Kozar Marija Časar Simon Perš NAKLADA: 900 izvodov TISK IN IZDELAVA: Solidarnost d.d., Murska Sobota 24 OBVESTILA, POROČILA, AKTUALNO... SEPTEMBER 1999 SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI O delu in sejah občinskega sveta, ki so se vrstile do 25. marca 1999 smo vam poročali v 8. številki Novin, naslednja seja občinskega sveta pa je bila 5. redna seia občinskega sveta dne. 28. maja 1999 ob 16.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 4. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 25.03.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 4. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 25.03.1999, 4. Obravnava OSNUTKA in Odloka Proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999, 5. Obravnava OSNUTKA Odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, 6. Obravnava OSNUTKA Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Gornji Petrovci za leto 1999, 7. Zavarovanje posevkov in plodov po občinah v letu 1999 -predlog za obravnavo in sprejem, 8. Odbor za pripravo in izvedbo občinske proslave ter za urejanje celostne podobe Občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Soglasje za postavitev ograje - predlog za obravnavo in sprejem, 10. Elementarne nesreče v letu 1997 - predlog za obravnavno in sprejem, 11. Zapora ceste v Gornjih Petrovcih v letu 1998 - predlog za obravnavo in sprejem, 12. Pritožba Smodiš Sidonije iz Šulinec - predlog za obravnavo, 13. Stroški odvoza odpadkov - seznanitev, 14. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja ie bila 2. izredna seja dne. 11. junija 1999 ob 19.30 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne 28.05.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 5. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne 28.05.1999, 4. Obravnava OSNUTKA Odloka o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 1999, 5. Obravnava vlog za finančno pomoč, 6. Investicijsko vzdrževanje - predlog za obravnavo in sprejem, 7. Odkup zemljišča za potrebe športnega objekta - predlog za obravnavo in sprejem, 8. Obravnava Sklepa o določitvi športnih objektov v Občini Gornji Petrovci, 9. Poročilo o močnem deževju, 10. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja ie bila 6. redna seja dne. 15. julija 1999 ob 19.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Biro Rija - predstavitev rezultatov poslovanja in razvojnih načrtov Specializirane sadjarske zadruge GORIČKI SAD, 3. Potrditev zapisnika 2. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 11.06.1999, 4. Poročilo o realizaciji sklepov 2. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 11.06.1999, 5. Obravnava OSNUTKA Odloka o pomožnih objektih in drugih posegih v prostor na območju Občine Gornji Petrovci, 6. Obravnava OSNUTKA Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Gornji Petrovci, 7. Obravnava OSNUTKA Pravilnika o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2. polletju leta 1999 v Občini Gornji Petrovci, 8. Sprejem sklepa o ureditvi ceste pri zdravstvenem domu, 9. Sprejem sklepa o ureditvi parka - zelenica pred občinsko zgradbo, 10. Bačič Sidonija, Stanjevci 80 - domsko varstvo, 11. Vloga za podpis izjave ustanoviteljic z dne 21.06.1999 - predlog za obravnavo in sprejem, 12. Pobuda za določitev grba na registracijskih tablicah - predlog za obravnavo in sprejem, 13. Obeležitev 80. letnice priključitve Prekmurja k Sloveniji -predlog za obravnavo in sprejem, 14. Prošnja za pokroviteljstvo ob 60-letnici PGD Kukeč - predlog za obravnavo in sprejem, 15. Razstava "Moja življenjska jesen” profesorja Evgena Titana -predlog za obravnavo in sprejem, 16. Vloga za izdajo soglasja za postavitev GSM in NMT baznih postaj sistema mobilne telefonije na območju Občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 17. Anin sklad - predlog za obravnavo in sprejem, 18. Prošnja za pisno podporo pri dodelitvi frekvenc - predlog za obravnavo in sprejem, 19. Domsko varstvo za Časar Kolomana iz Boreče 53 - predlog za obravnavo in sprejem, 20. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja je bila 3. izredna seja dne, 29, julija 1999 ob 19.30 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, z dne 15.07.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 6. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci, z dne 15.07.1999, 4. Obravnava PREDLOGA Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Gornji Petrovci, 5. Prireditve v okviru 2. občinskega praznika občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 6. Podelitev priznanj Občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 7. Projekt: Moja dežela - lepa, urejena in čista - informacija, 8. Prošnja za finančno pomoč - donacija - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Poročilo o izvedbi programa podjetniški krožek v Osnovni šoli Gornji Petrovci - informacija, 10. Gojitveno lovišče Kompas - prošnja za sponzorstvo, 11. 80 letnica priključitve Prekmurja Sloveniji - prošnja za finančna sredstva, 12. Informacija o Časar Kolomanu iz Boreče 53 - domsko varstvo, 13. Cesta Neradnovci - Martinje - predlog za obravnavo in sprejem, 14. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Biserka Kuronja 2 OBVESTILA, POROČILA, AKTUALNO... SEPTEMBER 1999 POVRNITEV TROŠARINE ZA POGONSKO GORIVO V KMETIJSTVU Prvega julija je poleg zakona o DDV začel veljati tudi zakon o trošarinah, ki med drugim omogoča 50 % VRAČANJE TROŠARINE ZA MINERALNA OLJA, porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS 48/99 - odredba). Fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo z odredbo predpisane kriterije, lahko vložijo zahtevek za vračilo trošarine za vse vrste mineralnih olj, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, vendar se jim bodo vse količine upoštevale, kot da gre za plinsko olje in tudi trošarina se jim bo priznavala le v višini trošarine za plinsko olje, ki trenutno znaša 56,75 SIT za liter. NAČIN IN POSTOPEK VRAČILA Odredba omogoča vračanje trošarine za fizične osebe enkrat letno, za pravne osebe pa mesečno. Vse fizične osebe, ne glede na organizacijsko obliko opravljanja kmetijske dejavnosti, kmetije, samostojni podjetniki ipd., morajo izpolnjevati osnovni pogoj, to je, da so imeli vsi člani njihovega gospodinjstva pred 1. januarjem tekočega leta v uporabi vsaj toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur (npr. 3,6 ha njiv ali 9 ha gozda ali 1,3 ha hmeljišča ali 1 ha njiv in 6,5 ha gozda ali kakršna koli druga kombinacija). Fizične osebe lahko vračilo uveljavljajo na osnovi RAČUNOV za porabljena mineralna olja, vendar največ za normirano porabo, kar pa pomeni; NORMATIVNA PORABA KMETIJSKA r------------------------------- KULTURA I STROJNIH I plinskega UR/ha olja/ha njiva, vrt, travnik, pašnik, ekstenziv- 25 150 ni sadovnjak plantažni sadov- 70 420 njak, hmeljišče I_____________________ gozd,gozdna plan- 10 60 taža Zahtevek se vloži pri krajevno pristojnem carinskem organu na predpisanem obrazcu najpozneje do 31. marca za prejšnje leto. Zahtevek lahko v imenu vseh članov gospodinjstva uveljavlja le en polnoletni član. Predpisani obrazci bodo na voljo pri carinskem organu in tudi v prosti prodaji. Vlogi bo potrebno priložiti potrdilo o površini zemljišč po katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva, ki ga bo mogoče pridobiti pri davčnem organu. Če je upravičencev več, v gospodinjstvu je potrebno priložiti tudi podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov. Pri uveljavljanju vračila za zemljišča v zakupu je potrebno predložiti fotokopijo zakupne pogodbe, ki mora vsebovati površino, kat. kulturo in parcelno številko. Računov za porabljeno gorivo se ne prilaga, pač pa jih mora upravičenec hraniti 10 let. POTREBNI SO RAČUNI Povračilo bodo upravičenci lahko prvič uveljavili od L januarja do 31. marca leta 2000. Vendar, kot določa odredba, je povračilo možno za količine porabljenega mineralnega olja, kot jih je mogoče razbrati iz računov. Zato je potrebno od 1. julija naprej shranjevati vse račune za mineralna olja, ki jih uporabljamo za pogon v kmetijstvu in gozdarstvu (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej in druge, ki jih zakon o trošarini predvideva za pogonski namen). Nekatera dela npr. spravilo žit, bali-ranje, se v več kot 90 % opravljajo kot storitve. Za storitev plača naročnik izvajalcu ceno, ki poleg ostalih stroškov zajema tudi gorivo po polni ceni. Zato je za povračilo trošarine upravičen naročnik storitev oz. uporabnik zemljišč. V tem primeru lahko izvajalec naročniku storitve odstopi račun za kupljeno gorivo ali pa izstavi račun, iz katerega je razvidna poraba goriva. KURILNO OLJE NI ZA POGONSKI NAMEN Enostavno se ne splača več uporabljati za pogonsko gorivo “rdeče označeno plinsko olje”. Kazni so visoke: od 100-450 tisoč tolarjev za posameznike, za samostojne podjetnike pa od 400 tisoč do 12 mio tolarjev, za pravne osebe pa 1 do 18 mio tolarjev. Pričakujemo pa lahko tudi pogostejše kontrole kot v zadnjih letih. KSS Gornji Petrovci Karel Hari, univ. dipl. inž. agr. POROČILO O ZBIRANJU POSEBNIH IN KOSOVNIH ODPADKOV Zbiranje posebnih odpadkov je potekalo, 4.9.1999, zbiranje kosovnih odpadkov pa od 30.8. do 3.9.1999. Rezultat akcije zbiranja posebnih odpadkov je bil naslednji: Kraj zbiranja kg - Gornji Petrovci 190 -Križevci 788 - Šulinci 697 - Martinje______________________________________579 SKUPAJ: 2254 kg Rezultat akcije zbiranja kosovnih odpadkov je bil naslednji: Datum Kraj zbiranja Število vozil m' PONEDELJEK Stanjevci G. Petrovci 3 124 TOREK Peskovci Košarovci Kukeč Panovci 3 122 SREDA Adrijanci Boreča Martinje Lucova 3 114 ČETRTEK Neradnovci Ženavlje Šulinci 3 74 PETEK Križevci 3 74 SKUPAJ: 15 508 m' Biserka Kuronja 3 OBVESTILA, POROČILA, AKTUALNO... SEPTEMBER 1999 PREDSTAVITEV OBČIN GORIČKEGA NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJE RADGONI Občine Goričkega (Puconci, Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Cankova, Rogašovci, Grad, Kuzma in Gornji Petrovci) so imele v času od 21. do 29. avgusta 1999 predstavitev svoje občine na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. ga. Štefki Kučan daje župan Občine Gornji Petrovci suho sadje. Naša občina se je predstavila v nedeljo, 29. avgusta 1999, zastopali pa so jo: s strani Turističnega društva Vrtanek Gornji Petrovci ga. Darinka Grkinič in ga. Marija Bagar, ki sta mimoidočim postregli z domačimi dobrotami, ki so jih za ta namen pripravile članice tega društva, s strani Gojitvenega lovišča Kompas Peskovci g. Ernest Kerčmar, ki je vse zainteresirane seznanil z lovskim turizmom. Predstavila sta se tudi sadjarska družina Cifer iz Kukeča s svojim suhim, svežim sadjem in vinom ter Mlin - oljarna Pojbič iz Gornjih Petrovcev s svojimi izdelki. Občina se predstavlja. Občino Gornji Petrovci pa so zastopali: g. Aleksander Ružič, g. Simon Perš, g. Stanko Kozic, gdč. Biserka Kuronja in gdč. Alenka Pondelek. Predstavitveni prostor na sejmu v Gornji Radgoni je obiskal tudi predsednik države g. Milan Kučan s soprogo ga. Štefko. Prostor na sejmišču mu je razkazal minister za kmetijstvo g. Ciril Smrkolj. Pri predstavitvi prostora Občine Gornji Petrovci je bil prisoten poslanec v državnem zboru g. Geza Džuban in župan Občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber. Občina se predstavlja. Zelo veseli smo bili, ko so se pri nas ustavili in poskusili naše dobrote tako pomembni ljudje kot so predsednik države g. Milan Kučan in njegova soproga ga. Štefka, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj ter župan naše občine g. Franc Šlihthuber s soprogo go. Ano. Biserka Kuronja 4 OBVESTILA, POROČILA, AKTUALNO .. SEPTEMBER 1999 TEČAJ KUHANJA, KRIŽEVCI 1999 Nekega zimskega večera letošnjega leta se je nekaj žena zbralo v prostorih Krajevne skupnosti Križevci in modrovalo o možnostih in delu v vasi Križevci. Z namenom in željo po druženju smo se nekatere ženske povezale v aktiv. Prva želja, da organiziramo izvajanje kuharskega tečaja, je kmalu postala resničnost. Povabilu za sodelovanje pri pridobivanju kuharskih veščin se je odzvalo 27 žena iz Križevcev, Gornjih Petrovcev, Domanjševcev in Košarovcev. Za vodjo smo izbrale priznanega kuharskega mojstra gospoda Dušana Zelka iz Pečarovcev. Naša srečanja so potekala v dveh skupinah ob večerih v Gasilskem domu Križevci. Gospod Zelko je prejel več priznanj s področja priprave zdrave prehrane in prav ta je tečajnice še posebej zanimala. Posredoval nam je svoje bogate izkušnje o izbiri prehrane. Dobile smo občutek, kako pomembno je, da izberemo primerna živila za pripravo zdravih jedi. Zelo dobro se zavedamo, da zdrava, uravnovešena prehrana omogoča kakovostno življenje. Pomembno je, da poznamo osnove zdrave prehrane in da se ob in po jedi dobro počutimo. Tako dobro kot smo se počutile me ob večerih, ko smo prijetno združile s koristnim. Dosedanje kuharsko znanje smo obogatile z novimi, sodobnejšimi prijemi kuhanja. Pred nami je bila čudovita paleta različnih okusov, spretnostih v pripravljanju pogrinjka in aranžiranju. Doživele smo vrsto nepozabnih trenutkov, kjer se je krepilo prijateljstvo, razvedrilo in sprostitev. Doživele smo deset čudovitih vaj, ki so trajale približno štiri ure. S pridobljenim znanjem sedaj bogatimo jedilnike domače kuhinje. Ob koncu kuharskega tečaja je vsaka izmed udeleženk prejela potrdilo o opravljenem tečaju. 10. aprila smo za svoje družine in povabljene goste organizirale slavnostni zaključek tečaja ter svoje kuharsko znanje prikazale ob hladno toplem bifeju. Ne bi pa mogle kar tako zaključiti kuharskega tečaja, če se ne bi zapeljale v Pečarovce, v znano gostilno pri cerkvi, po domače v gostilno Šöjti pri Sebeščanu. Želele smo se še enkrat zahvaliti Dušanu. Ko smo odhajale, je Dušan, ki je bil vedno zelo zgovoren, rekel: “Navadil sem se na vas, manjkale mi boste. Hvala vam.” Polne lepih občutkov smo se zapeljale proti svojim domovom. Mogoče je katera izmed nas že snovala načrt za prihodnje. Čeprav smo se družile ženske različnih starosti in pogledov, nam je bilo vsem skupno, da obogatimo svoje kuharsko znanje in da se srečujemo in zabavamo. V prihodnje si želimo še več podobnih pridobitev in za to smo pripravljene darovati svoj prosti čas. Članice aktiva Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list Republike Slovenije št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 5. redni seji dne, 28.05.1999 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE LETNIH POVRAČIL ZA UPORABO CEST ZA KMETIJSKE TRAKTORJE V OBČINI GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999 1. člen Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila - za dobo 12 mesecev - za uporabo ceste glede na moč motorja v naslednjih višinah: -do 16 kW (do 25 KM) 2.380,00 SIT - nad 16 kW do 28 kW (od 26 do 40 KM) 3.680,00 SIT - nad 28 kW do 46 kW (od 41 do 63 KM) 4.510,00 SIT - nad 46 kW do 60 kW (od 64 do 82 KM) 5.580,00 SIT - nad 60 kW (nad82KM) 7.010,00SIT 2. člen Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbiranje oziroma izterjavo pristojbin so odgovorni sveti krajevnih skupnosti. 3. člen Sredstva, pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah, predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku, se ga izterja po veljavnih predpisih. 4. člen Višina povračil se med letom usklajuje v skladu z dvigom pristojbin za ostala motorna vozila. Sklep o tem sprejme občinski svet. 5. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu in se objavi v občinskem glasilu “NOVINE”, uporablja pa se od 01.01.1999. Številka: 1489/99 V Gornjih Petrovcih, 28.05.1999 Ž U P A N Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 5 OBVESTILA, POROČILA, AKTUALNO... SEPTEMBER 1999 Očiščevalna akcija v okviru projekta Moja dežela-lepa, urejena in čista V okviru projekta Moja dežela-iepa, urejena in čista naj bi v vseh vaseh občine Gornji Petrovci v soboto, 17. aprila letos potekala očiščevalna akcija, vendar delo ponekod ni steklo zaradi neprimernega deževnega vremena. Kljub temu so ponekod akcijo opravili. STANJEVCI Akcija je zelo lepo uspela, ker se namreč vsi udeleženci zavedajo, da je potrebno skrbeti za V občini se pojavlja tudi zdravo in čisto okolje. problem odpadkov Razen tega pa je ob tej pri pokopališčih akciji bilo tudi dokazano, da je odnos do okolja danes bistveno boljši, kot je bil v preteklosti. Čistilne akcije se je v Stanjevcih poleg starejših in mlajših udeležil tudi župan. Udeleženci očiščevalne akcije v Stanjevcih MARTINJE Očiščevalna akcija v Martinju Za potek očiščevalne akcije v Martinju sta bila odgovorna Metod Kozar, član sveta KS Šulinci in Brigita Andrejek, članica komisije za akcijo Moja dežela-lepa, urejena in čista. Delo je bilo razdeljeno po skupinah, in sicer je vsaka skupina pregledala določen predel vasi in tam pobrala odpadke. Napolnjene vreče smo zbrali na mestu, dogovorjenem za odvoz. Vodstva Krajevnih skupnosti so poskrbela za malico vseh udeležencev letošnje očiščevalne akcije, finančna sredstva zanjo pa je prispevala Občina Gornji Petrovci. Vsako tako opravljeno delo je v zadovoljstvo vsem, saj smo poskrbeli, da je naše okolje lepše, urejeno in čisto. Zato hvala vsem, ki ste pomagali! Po delu se nam je malica prav prilegla 6 OBČINSKI PRAZNIK SEPTEMBER 1999 PRAZNOVANJE DRUGEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE GORNJI PETROVCI, V ČASU OD 13. DO 18. AVGUSTA 1999 Občina Gornji Petrovci je v času od 13. do 18. avgusta praznovala svoj drugi občinski praznik, ki je vezan na datum, ko je 18.8.1934 v Ženavljah prisilno pristal stratosferski balon. Ta dogodek je takrat ime Ženavelj in okoliških vasi ponesel širom po Evropi. Tako kot lansko leto, se je tudi letos v tem času zvrstilo kar nekaj prireditev, katerih program je na svoji seji sprejel Odbor za izvedbo občinske proslave ter za urejanje celostne podobe občine Gornji Petrovci. Peskovci, 13. avgusta Obeležili smo praznovanje 50.obletnice gojitvenih lovišč v Sloveniji in 35. obletnico obstoja Gojitvenega lovišča Kompas v Peskovcih. Zbrane so najprej pozdravili prekmurski rogisti, nato pa je župan občine Gornji Petrovci v pozdravnem govoru predstavil sodelovanje občine s Kompasom, kot darilo pa je direktorju Gezi Bačiču podaril sliko, ki naj krasi prostore nove poslovne zgradbe, katere otvoritev je bila ob tej priliki izvršena.Nastopili so še člani lovskega pevskega zbora zveze lovskih družin Prekmurja pod vodstvom Franca Nova poslovna stavba lovišča Kompas v Peskovcih Svečana otvoritev; novo poslovno zgradbo lovišča Kompas v Peskovcih je predal svojemu namenu g. Marko Brezigar, predstavnik Slovenskih železnic. Ta svečani trenutek opazujejo od leve proti desni župan Franč Šlihthuber, g. Boris Zrimec, predstavnik Slovenskih železnic in direktor Lovišča Kompas, g. Geza Bačič. Zvera, pevski zbor biologov iz Ljubljane, KUD Goričko in člana humoristične skupine Stari pajdaši. Zbrane so pozdravili še Ivan Nečemar, predstavnik skupnosti gojitvenih lovišč za lovstvo in ribištvo, ki je kasneje razvil tudi prapor, Karel Pojbič, predsednik LD Prekmurja, Boris Zrimec, predstavnik Slovenskih železnic in direktor Kompasa Peskovci Geza Bačič, ki je v govoru predstavil tudi posebnosti tega gojitvenega lovišča (panonski genotip jelenjadi, ki ga večino živi na madžarski strani, vitalnost vidre v vseh vodotokih lovišča). Kot že omenjeno, je obenem potekala še otvoritev nove poslovne zgradbe, otvoritev nove valilnice za malo pernato divjad in pa razvitje novega prapora. Vsi pa smo na koncu imeli še možnost poskusiti razne vrste divjačine, spiti kakšen kozarček ob prijazni postrežbi skoraj vseh 44 članov domače lovske družine ali morda zaplesati ob glasbi Draga Jošarja. Šulinci, 14. avgusta Svečano otvoritev igrišča v Šulincih je opravil župan Franc Šlihthuber s predsednikom odbora za šport in rekreacijo, Stankom Kozicem Drugi dan drugega občinskega praznika je bil namenjen športu. V Šulincih je bila namreč otvoritev preurejenega igrišča za mali nogomet in tudi, letos že drugič, občinski turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 8 ekip, ki so se uvrstile v naslednjem vrstnem redu: 1. LUCOVA 5. ŠULINCI 2. GORNJI PETROVCI 6. NERADNOVCI 3. STANJEVCI 7. ADRIJANCI 4. MARTINJE 8. KUKEČ. Med čertfinalom je potekala tudi tekma med ženskima kluboma Pand in iz sosednje Madžarske. Prav tako so otvoritveno tekmo odigrale igralke Pand proti domačim mladincem. Vzdušje je bilo dobro, za pogostitev so poskrbeli člani domačega športnega društva, pripravili pa so tudi zabavo s skupino Arizona. OBVESTILO ! Vsem občankam in občanom, ki ste iz kakršnega koli razloga zamudili dogajanja na letošnjem občinskem prazniku Občine Gornji Petrovci, sporočamo, da so fotografije vseh prireditev razstavljena na ogled v hodniku občinske zgradbe. Na ogled vabljeni tudi vsi tisti, ki želite obuditi spomine na naš 2. občinski praznik 7 OBČINSKI PRAZNIK SEPTEMBER 1999 Gornji Petrovci, 15. avgusta Ob 14.00. uri smo se najprej zbrali pri na novo urejenem križišču, kjer je župan občine Gornji Petrovci pozdravil vsem navzočim in na kratko predstavil program urejanja vseh cestnih objektov v občini. Otvoritev je potekala na dokaj zanimiv način, saj so prav v centru križišča zaplesali člani folklorne skupine KUD Goričko, imeli smo priliko videti tudi vožnjo članov kluba motoristov Gromska strela iz Gornjih Petrovcev ali se zapeljati s fijakerjem na konjsko vprego, ki je menda še edina konjska sila v občini Gornji Petrovci. Otvoritev križišč v G. Petrovcih; trak je svečano prerezal g. Dušan Dražnik, predstavnik Cestnega podjetja M. Sobota skupaj z županom Francem Šlihthubrom in predsednikom KS G. Petrovci, g. Aleksandrom Bencikom. Ob 15.00. uri smo bili priča tudi otvoritvi igrišč, namenjenih malemu nogometu, odbojki na mivki in tenisu, ki naj v prihodnosti postanejo prostor druženja in prijateljstva, kot je v nagovoru povedal predsednik KS Gornji Petrovci Aleksander Bencik. Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber mu je kot darilo Krajevni skupnosti in KMN izročil nogometno žogo, žogo za odbojko na mivki in dva teniška loparja z žogicami. Otvoritev igrišč v G. Petrovcih Glavna zanimivost tega dne in prav gotovo tudi celotnih praznovanj v okviru občinskega praznika je bila predstavitev specialne enote slovenske policije. Njene naloge so v glavnem protiteroristrična dejavnost, ukrepanje v primeru hujših kaznivih dejanj, varovanje oblasti in objektov, intervencije v primeru elementarnih nesreč, usposabljanje in pomoč pri inštruktaži ter naloge, ki jih dobijo od generalnega direktorja policije. Pri svojih nalogah uporabljajo tudi helikopter slovenske letalske policijske enote, ki ga pri nas lahko vidimo ob nalogi varovanja državne meje. Kot prvi so se nam predstavili člani specialne enote, ki so v borilnih veščinah med policisti-specialci dosegli naslov svetovnih prvakov. Njihov slogan “Izurjeni za pomoč, a tudi za udarnost in ostrino” jim pomaga tudi pri najzahtevnejših nalogah, ki jih narekuje njihov poklic. V drugem delu so se nam predstavili tudi vodniki psov in prikazali prijem sumljive osebe (Simon Petroci in pes Pil), ukrep v primeru bežeče osebe (Željko Stojko in pes Rambo), preiskavo avtomobila v primeru suma, da je v njem skrito mamilo (Danilo Štelcl in pes Zoki) in napad oborožene osebe na policista in psa (Darko Vaupotič in pes Eno). Ogledali smo si tudi lahko tekmo v malem nogometu med ekipo svetnikov občine Gornji Petrovci in ekipo veteranov iz Gornjih Petrovcev, ki seje končala neodločeno z izidom 2:2. Gornji Petrovci, 16. avgusta Dan je bil namenjen upokojencem in vsem starejšim občanom občine Gornji Petrovci nad 70 let. Zbrane je pozdravil župan in v nagovoru povedal, da je ideja za piknik nastala na seji odbora, ki je pripravljal občinski praznik in se obenem zahvalil vsem društvom, ki so omogočila izvedbo. Predstavil je tudi idejo o skorajšnjem ustanovnem občnem zboru Društva upokojencev občine Gornji Petrovci, katerega ustanoviteljica bo občina Gornji Petrovci. Srečanje upokojencev Nastopili so tudi člani KUD Goričko Tudi tukaj je potekal kratek program, v katerem so nekaj iz svojega repertoarja predstavili člana humoristične skupine Stari Pajdaši in člani folklorne skupine KUD Goričko. 8 OBČINSKI PRAZNIK SEPTEMBER 1999 Gornji Petrovci, 18. avgust Vrhunec praznovanj je bila tako kot lansko leto slavnostna seja občinskega sveta občine Gornji Petrovci. Odprl jo je član občinskega sveta" Ciril Kozar, župan občine Gornji Petrovci pa je v nagovoru poudaril glavne smernice dosedanjega in načrtovanega dela občine Gornji Petrovci. Tako so bili izvedeni ali se izvajajo naslednji projekti: izgradnja cest (vaške, občinske, republiške, gozdne), izgradnja avtobusnih postajališč, sanacija gozdov po snegolomu, obnova OŠ, v načrtu je izgradnja vrtca, obnova vaško-gasilskih domov, izgradnja mrliških vežic, obnova sakralnih objektov, razvoj športne infrastrukture, regresi v kmetijstvu, nakup 2 vozil za potrebe zdravstvene postaje,izgradnja garaž, v okviru izgradnje železnice ureditev vasi Stanjevci, Gornji Petrovci in Peskovci, na visoki ravni pa je tudi sodelovanje z Občinsko gasilsko zvezo Člani občinskega sveta med svečano sejo Občine Gornji Petrovci Svečano sejo občinskega sveta Občine Gornji Petrovci je vodil član občinskega sveta g. Ciril Kozar Na slavnostni seji so bila podeljena priznanja iz akcije MOJA DEŽELA-LEPA UREJENA IN ČISTA. V kategoriji “drugi kraji” so vasi v občini Gornji Petrovci dosegle naslednji rezultat: 1. Gornji Petrovci, 224 točk, 10. Ženavlje, 153 točk, 2. Križevci, 193 točk, 11. Košarovci, 144 točk, 3. Šulinci, 182 točk, 12. Peskovci, 125 točk, 4. Boreča, 168 točk, 13. Panovci, 108 točk in 5. Lucova, 166 točk, 14. Kukeč, 106 točk. 6. Adrijanci, 165 točk, 7. Stanjevci, 163 točk, 8. Martinje, 160 točk, 9. Neradnovci, 158 točk, Na svečani seji je vse prisotne pozdravil predsednik odbora MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA g. Ernest Kerčmar, ki je v nadaljevanju tudi na kratko predstavil delo odbora in podal obrazložitve za letošnje nagrajence. g. Smodiš Štefan član sveta KS Gornji Petrovci je prijel priznanje v kategoriji drugi kraji za najbolj urejen kraj v Občini Gornji Petrovci za vas Gornji Petrovci. Ocenjevane so bile tudi stanovanjske hiše, najlepše urejene pa so last: 1. Majde in Štefana Kučan, Gornji Petrovci (27 točk), ga. Majda Kučan in g. Štefan Kučan sta prejela priznanje za najbolj urejeno stanovanjsko hišo v Občini Gornji Petrovci 9 OBČINSKI PRAZNIK 2. Ana in Janeza Malačič, Križevci (25 točk) in SEPTEMBER 1999 Vincetičeva dela se dotikajo in upovedujejo predvsem naše kraje, zanj lahko rečemo, da je sodobni upovedovalec našega Goričkega ter priznani slovenski književnik. ga. Ana Malačič in g. Janez Malačič sta prejela priznanje za doseženo drugo mesto v kategoriji najbolj urejena stanovanjska hiša v Občini Gornji Petrovci. 3. Ivanke in Vladimirja Hozjan, Šulinci (25 točk). ga. Ivanka Hozjan in g. Vladimir Hozjan sta prejela priznanje za doseženo tretje mesto v kategoriji najbolj urejena stanovanjska hiša v Občini Gornji Petrovci. Obenem je g. Vladimir Hozjan prejel priznanje za doseženo tretje mesto v kategoriji drugi kraji v Občini Gornji Petrovci. Vsako leto se na slavnostni seji podelijo tudi priznanja občine Gornji Petrovci. Letošnji dobitniki treh enakovrednih diplom so: -Milan Vincetič, pesnik, pisatelj in novinar, ki je diplomo prejel za posebne dosežke na področju književnosti. Pesnik in pisatelj Milan Vincetič, dolgoletni član Društva slovenskih pisateljev, ki sicer živi v Stanjevcih, je doslej izdal več kot ducat knjižnih enot. Naj jih samo nekaj naštejemo: pesniške zbirke Kot slutnja radovedno, Zanna, Arka, Tajmir, Divan in Tanin ter zbirke kratkih zgodb Za svetlimi obzorji, Ptičje mleko, Obrekovanje Kreča ter Srebrni breg. Pred nekaj leti je izdal kratki roman Nebo nad Ženavljami, ki se dotika za nas zelo pomembnega dogodka: pristanka belgijskega stratosfernega balona pred 65 leti v Ženavljah. Po tem njegovem delu so posneli tudi igrane vložke za dokumentarni film o tem dogodku. Lansko leto je izdal zelo odmeven roman Goreči sneg, katerega dogajanje je postavljeno v zadnje leto vožnje naše “goričke mariške”. g. Milan Vincetič je prejel diplomo Občine Gornji Petrovci za posebne dosežke na področju književnosti -Turistično društvo Vrtanek, kateremu diploma pripada zaradi dosežkov na področju ohranjanja kulturne dediščine in razvoju turizma Turistično društvo Vrtanek Gornji Petrovci je bilo ustanovljeno 26.01.1997. Pred ustanovitvijo društva je v vasi Gornji Petrovci aktivno deloval Aktiv žena. Zaradi želje po razširitvi dejavnosti in samostojnem delovanju se je aktiv preregistriral v društvo. Aktivno sodeluje na večih področjih družabnega življenja in sicer na področju druženja žena, ohranjajo kulturno dediščino - mikloževanje, organizira pustne maškarade, sodeluje pri ohranjanju čistega in zdravega okolja ter urejanju vasi. Vsako leto pa se organizira piknik in izlet po Sloveniji. Zelo dobro je tudi sodelovanje s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan, kjer so ob praznovanju njene 60. obletnice sodelovali z razstavo domače kulinarike in obrti. Z razstavo domače kulinarike so sodelovali tudi na strokovnem izobraževanju rejcev goveje živine ZLATO ZRNO. Udeležili so se tudi prireditve KAK JE INDA FAJN BILAU. Sedaj društvo šteje 49 članov, več čas pa ga uspešno vodi ga. Marija Došen. ga. Marija Došen je prejela diplomo za dosežene dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in razvoja turizma 10 OBČINSKI PRAZNIK SEPTEMBER 1999 - Prostovoljno gasilsko društvo Križevci, ki so diplomo osvojili zaradi izrednih dosežkov na področju gasilstva in odličnih rezultatov na gasilskih tekmovanjih tudi izven občine Gornji Petrovci in tudi v tujini. Prostovoljno gasilsko društvo Križevci deluje že od leta 1908, v tistem času je bilo 14. ustanovljeno društvo na območju Prekmurja. V vseh teh letih delovanja od ustanovitve opravljajo svojo gasilsko poslanstvo, to je pomoč pri naravnih in elementarnih nesrečah in pomoč ob morebitnih požarih. Ogromno je bilo storjenega pri včlanjevanju novih mladih članov in predvsem je bil dan poudarek na izobra- ževanje mladih kadrov. V vseh teh letih so skrbeli za gradnjo in obnovo gasilskega doma in lahko s ponosom trdimo, da ima prostovoljno gasilsko društvo Križevci največji dom v naši občini. Poleg doma pa še premore stolp s katerega se vidi daleč naokrog. Članice in člani, pionirke in pionirji dosegajo na tekmovalnem področju izjemne rezultate tako na domačih tekmovanjih, sektorskih vajah, občinskem gasilskem tekmovanju in vidno vlogo zavzemajo na mednarodnih tekmovanjih in na tekmovanjih zimaj Občine Gornji Petrovci. S tem predstavljajo našo občino in opravijo veliko promocijo. Tako se bodo tudi letos udeležili tekmovanja v Gornji Radgoni z vsemi ekipami z več kot 60 tekmovalci. Želimo jim čim boljše rezultate. Predsednik PGD Križevci g. Zdenko Hari je prejel diplomo Občine Gornji Petrovci za dosežene rezultate na področju gasilstva Plakete občine Gornji Petrovci pa so letos prejeli: - zlata plaketa: KUD Goričko za dosežke na kulturno-umetniškem področju V jeseni leta 1977 je bila ustanovljena folklorna skupina Gornji Petrovci pod strokovnim vodstvom gospe Marije Rituper, kateri je pri ustanovitvi skupine veliko pomagal profesor g. Mirko Ramovš iz Ljubljane. Leta 1993 pa se je folklorna skupina preimenovala v KUD “GORIČKO”. Prisrčna zahvala gre gospe Mariji Rituper, ki je v to skupino pritegnila staro in mlado iz Petrovcev in okoliških vasi, kateri so bili pripravljeni prihajati na vaje in tako so kot prvi iz severovzhodne Slovenije zaplesali izvirne goričke plese. Svojo ustanovitev pa so okronali s celovečerno televizijsko oddajo pod naslovom “GOSTOVANJE NA GORIČKEM” v mesecu februarju leta 1978, ki se je dogajalo na domačiji Kovačec-ovih, za katero so se pripravljali kar tri dni. V tej oddaji je sodelovalo tudi veliko domačinov, oddajo pa še večkrat predvajajo na Televiziji Slovenija. Skupina obstaja že 22 let z vmesnimi krajšimi prekinitvami. Podatki kažejo, da je skozi ta leta sodelovalo kar 18 parov oziroma 36 plesalcev. V tem času so opravili nešteto nastopov po celotnem Pomurju in Sloveniji, pa tudi v tujini so večkrat nastopali (Avstrija, Nemčija, Madžarska) ter prejeli veliko priznanj in pohval. Vodstvo si prizadeva in želi pomladiti skupino celo z najmlajšimi. Še posebej moramo poudariti in dati priznanje plesalcema, ki v skupini vztrajata že polnih 22 let, to sta DARINKA GRKINIČ in TIVADAR KOVAČEC, ki svoje izkušnje prenašata na mlajše rodove. Delo v taki skupini zahteva veliko odpovedovanj in požrtvovalnosti vseh članov skupine, zato priznanje pripada vsem prejšnjim in sedanjim članom skupine. Zlato plaketo Občine Gornji Petrovci je prejel dolgoletni član KUD Goričko g. Tivadar Kovačec - srebrna plaketa: NK Lesoplast Križevci za dosežke na športnem področju Nogometni klub Križevci deluje že od 4.10.1963. Vse od ustanovitve je glavna naloga igranje nogometa in vzgajanje mladine, ne samo za nogomet temveč tudi za nadaljnje življenje. Klub je v prejšnjih letih z ozirom na možnosti uspešno deloval in predvsem gre zasluga takratnemu upravnemu odboru, da se je klub obdržal. Z novo občino so se stvari bistveno spremenile, kajti s strani občine je nastalo razumevanje za posodobitev igrišč in ostale infrastrukture. Tako se je na novo uredilo glavno igrišče, pomožno igrišče, garderobe, klubski prostori, parkirni prostor in lepo urejena okolica. Skratka športni center v Križevcih je eden najlepših v Pomurju in v Sloveniji, saj mu je to laskavo oceno dala komisija Turistične zveze Slovenije v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista. Poleg lepo urejene okolice in prostorov pa imajo zelo velike uspehe tudi na tekmovalnem področju. V zadnjih letih je klub napredoval vsako leto v višji rang tekmovanja. Najbolj odmevna uvrstitev v višji rang tekmovanja pa je bila uvrstitev v tretjo državno ligo in lansko sezono osvojitev naslova prvakov. Uspešno tekmujejo tudi mladinci, ki so osvojili v prejšnji sezoni drugo mesto in zelo uspešni so bili tudi pri mladi selekciji, ki je osvojila drugo mesto takoj za Muro. Predvsem in zelo pomembno je to, da skrbijo v klubu 11 GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI ; PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI OBČINA GORNJI PETROVCI PRORAČUN OBČINE GORNJI PETROVCI Z IZHODIŠČI PROGRAMOV za leto 1999 in s posameznimi obrazložitvami in že z usmeritvami za naslednja obdobja do 1. 1. leta 2003 KAZALO stran 1. FINANCIRANJE OBČIN V REPUBLIKI SLOVENIJI............... 1 2. IZRAČUN PRIMERNE PORABE OBČIN IN ZNESKOV FINANČNE IZRAVNAVE ZA LETO 1999 .......... 1 3. IZHODIŠČE OBRAZLOŽITVE ZA IZRAČUN PRIMERNE PORABE........... 1 4. ODREDBA O ZAČASNI ZAGOTOVITVI DODATNIH SREDSTEV FINANČNE IZRAVNAVE OBČINAM, KI NE DOSEGAJO 75 % IZRAČUNANEGA OBSEGA PRIMERNE PORABE ZA OBČINO......... 1 5. SPREJEM ZAČASNEGA FINANCIRANJA IN SPREJEM PRORAČUNA ZA LETO 1999 •• • 2 6. PRIHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999...... 2 7. ODHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999...... 5 8. INVESTICIJSKA PORABA............. 8 Izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 1999 S sprejemom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona c financiranju občin (v nadaljevanju: ZFO-A, Uradni list, št 56/98) je Ministrstvo za finance dobilo nove pravne podlage za določitev zneskov finančne izravnave. Finančna izravnava se po prvem odstavku 14. člena ZFO-A zagotavlja občinam ki z lastnimi prihodki ne morejo zagotoviti svoje primerne porabe, o višini zneska finančne izravnave za prihodnje proračunsko leto pa mora biti po določbah četrtega odstavka predhodno navedenega člena posamezna občina obveščena najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Zaradi relativne kratkega časa, ki je bil na razpolago za pripravo izračunov, je vlada navedeno problematiko obravnavala večkrat. Ob obravnavi predloga proračuna Republike Slovenije za lete 1999 je vlada državnemu zboru predložila izračune, ki naj bi služili kot pripomoček za opredelitev dopolnilnih sredstev in določitev višine zneska primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji. To gradivo ni zajemalo podatkov o višini dodatnih sredstev, ki naj bi se zagotavljala posameznim občinam skladno z opredelitvami v predhodnih in končnih določbah ZFO-A. Pri tem je predstavljal poseben problem način možnega zagotavljanja dodatnih sredstev finančne izravnave tistim občinam, ki ne dosežejo 75 % izračunanega obsega primerne porabe za leto 1999. Zaradi relativno dolgega usklajevanja te problematike in iskanja možnosti pokrivanja ugotovljenih dodatnih obveznosti, je vlada predloge možnih rešitev obravnavala večkrat, končno rešitev je sprejela na seji, dne 4. 3. 1999. Priloženo vam pošiljamo gradivo s sklepi, ki jih je sprejela vlada. Iz gradiva je razvidno, da je morala zaradi zagotovitve dodatnih sredstev občinam, ki ne dosežejo 75 % izračunanega obsega primerne porabe, sprejeti “uredbo o začasni zagotovitvi dodatnih sredstev finančne izravnave občinam, ki ne dosegajo 75 % izračunanega obsega primerne porabe za občino”. S to uredbo se bo v proračunskem letu 1999 občinam omogočilo zagotavljanje dodatnih sredstev finančne izravnave v višini 100 % razlike med izračunanim 75 % obsegom primerne porabe za občino in razpoložljivimi prihodki občine. Ta uredba predstavlja podlago za nadaljnje izračune potrebnih sredstev finančne izravnave občinam. Natančnejši izračun za posamezno občino je razviden iz priloženega izračuna primerne porabe in zneskov finančne izravnave za leto 1999. Pri nakazovanju akontacij finančne izravnave na podlagi sprejetih izračunov bo moralo Ministrstvo za finance upoštevati sklep vlade pod točko 2, ker zaenkrat še niso zagotovljena dodatna sredstva za pokritje ugotovljenega primanjkljaja finančne izravnave po sprejetih izračunih za letošnje leto. Skladno z določbami drugega odstavka 23. člena zakona o 1 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 financiranju občin je Ministrstvo za finance izračunalo deleže dohodnine po posameznih občinah, po katerih Agencija za plačilni promet RS v letošnjem letu tekoče razporeja te prihodke v proračune občin. SPREJEM ZAČASNEGA FINANCIRANJA IN SPREJEM PRORAČUNA ZA LETO 1999 V občini se proračunsko leto zaključi z 31.12.. Zaradi nemotenega financiranja proračunskih porabnikov v novem proračunskem letu v občini moramo sprejeti sklep o začasnem financiranju. V naši občini smo takšen sklep sprejeli dne 21.12.1998. Zaradi učinkovitega gospodarjenja z javnimi financami na državni in na lokalni ravni, je potrebno sprejeti proračun, ki kot akt opredeljuje razpoložljive prihodke in njihovo razporeditev med uporabnike. V občini sprejema proračun občinski svet in z njim razporeja sredstva javne porabe (davkoplačevalcev) med proračunske uporabnike. V občini Gornji Petrovci pripravlja izhodišča in proračun za tekoče leto župan. Področje financiranja javne porabe je opredeljeno v sestavi v poglavju “javne finance” v določbah od 146. do 152. člena. Določba 148. člena ustave določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki lokalnih skupnosti zajeti v njihovih proračunih. V sistemskem zakonu, ki natančneje opredeljuje financiranje lokalnih skupnosti je proračun opredeljen v posebnem poglavju. Po zakonu o financiranju občin (v nadaljevanju: ZFO; Uradni list RS, št. 80/94,45/97 - določba UA, 67/97 -določba US in 56/98) je v 3. členu razvidno, da proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz naslova davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev, načrtovani odhodki in drugih prihodki ter odhodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem. Ob tem je potrebno v računu financiranja izkazati odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. Prav tako je zelo pomembna določitev 5. člena ZFO, da morajo biti v bilanco občin vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin (KRAJEVNE SKUPNOSTI). S sprejemom takega dokumenta na lokalni ravni se v določenem obdobju (proračunskem letu) zagotovi celovit pregled in nadzor nad javnimi financami v občini. Občinskemu svetu je tako dana možnost, da določi okvire in namene javne porabe občine. S temi rešitvami se lahko finančno realizira program, ki si ga je občinski svet skupaj z županom zastavil kot podlago za svoje delovanje. V proračunskem letu 1999 se bodo morale zaradi prenosa nalog na področju kulture z države na lokalno raven zagotoviti določena sredstva v proračunih občin. Nove naloge na področju kulture se bodo financirale iz proračuna lokalnih skupnosti od 1. 1.1999 dalje. Za ta namen se bo tudi povečal proračun za našo občino. Pri pripravi proračuna za našo občino za leto 1999 sem izhajal iz opravljenega dela v prejšnjem mandatu, usmeritvah in nalogah, ki so v sistemski zakonodaji nalagali županu in občinskemu svetu, da jih realizira po svoji najboljši možnosti. Vsekakor lahko ugotovim, da je obdobje od leta 1995 do 1999 bilo zelo uspešno. Uspešno zaradi tega, ker sem uspel na vseh področjih predlagati in usmerjati dela občine v pravo smer. Kljub temu, da v začetku mandata sredstva niso bila takšna, kot sem si želel, sem s svojim delom uspel do raznih ministrstev nadgraditi merila zagotovljene porabe in s tem popeljal občino do največje porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji. Za takšen uspeh nekaterim v drugih občinah ni bilo prav. Vendar sem pri svojem delu vztrajal in skupaj s člani občinskega sveta uspel. Vse člane prejšnjega sestava občinskega sveta moram še posebej pohvaliti, saj so podprli moj program in predloge proračuna za vsako leto. Moja ugotovitev je, da je sestava novega občinskega sveta, ki nadaljuje delo zelo uspešna in prepričan sem, da bomo uspeli nadaljevati že začeto delo v prejšnjem obdobju in da bomo našo občino vodili in razvijali tako, da bo ena izmed najboljših občin v Sloveniji. Pri tem je pomembno, da dobro deluje tudi občinska uprava. Spoštovane občanke in občani! Zelo pomembno za obravnavo in sprejemanje letošnjega proračuna je, da smo seznanjeni z nekaterimi programi in načinom njihove realizacije, kajti samo tako je potem moč razumeti, kako smo do določenih zadev prišli. Zelo važno pa je, da moramo tudi v nadaljevanju tega mandata občinskega sveta upoštevati določene kriterije, ki smo jih uveljavljali pri določenih programih. Če v prejšnjem mandatu ne bi upoštevali teh kriterijev in meril o že opravljenih programih, potem bi enostavno določene programe v posameznih vaseh prikrajšali za njihovo nadaljevanje in naš razvoj bi šel strmo navzdol oz. ne bi bil življenjski. Ob vsakem nadaljevanju dela in sprejemanju proračunov moramo izhajati iz predpostavk in znanih dejstev tekočega proračunskega leta, ker se zakonodaja menja in ker je samo od župana in njegovih sodelavcev odvisno, kako bo občina pridobila dodatna sredstva iz raznih natečajev iz ustreznih resornih ministrstev. Z dobrim sodelovanjem z odbori in člani občinskega sveta ter občinsko upravo uspeh ne more izostati. Dokaz, da je temu res tako, pričajo izvedene investicije in opravljeno delo pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev. Z novo sistemsko zakonodajo in uredbo vlade (uredba je v uvodu predstavljena) so zagotovljeni temelji razvoja naše občine skupaj z investicijskimi sredstvi, za katere se občina poteguje s prijavo na javne natečaje. Ob sprejemanju letošnjega proračuna sem se odločil za temeljito predstavitev po posameznih področjih z obrazložitvijo za tekoče letošnje proračunsko leto 1999 in ob vsaki postavki tudi za program obdobja do leta 1.1. 2003. S tem mislim nekako občinskemu svetu obrazložiti, da bi lažje sprejemal proračun za leto 1999 s predpostavko, da so že znane nekatere smernice našega nadaljnjega razvoja. Poglavje I PRIHODKI PRORAČUNA: V tabeli prihodki proračuna je najprej po novem kontnem planu za pripravo proračuna prikazana višina sredstev, s katerimi bi občina na podlagi zakonodaje in na podlagi sredstev investicij razpolagala. V nadaljevanju bodo prihodki razvidni iz tabele in prav tako analitično opisani po posameznih področjih prihodkov. 2 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Tabela I PRIHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI V LETU 1999 70+71 TEKOČI PRIHODKI 41.940.629,90 1. 170 DAVČNI PRIHODKI_____________________________________ 1.1. 700 Davki na dohodek in dobiček_______________________ 1..2. 701 Prispevki za socialno varnost_________________________ 1..3. 702 Davki na plačilno listo_______________________________ 1..4. 703 Davki na premoženje___________________________________ 1. 5. 704 Domači davki na blago in storitve __________________ 1. 6. 705 j Davki na mednarodno trgovino___________ 1 .7. 706 Drugi prihodki________________________________________ 2. 71 NEDAVČNI PRIHODKI________________ 41.940.629,90 Udeležba na dobičku in dohodki 2.1__ _710___ od premoženja________________________________________ 2.2. 711 Takse in pristojbine________________________________ 2.3. 712 Denarne kaznI 2.4. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev________________ 2.5. 714 Drugi nedavčni prihodki_________________41.940.629,90 3. 72 KAPITALSKI PRIHODKI_________________________________ 3.1. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev________________ 3.2. 721 Prihodki od prodaje zalog___________________________ 3 3 722 Prihodki od prodaje zemljišč in ____________ nemat.premoženja_______________________________________ 4. 73 PREJETE DONACIJE___________________________________ 4.1. 730 Prejete donaciie iz domačih virov__________________ 4.2. 731 Prejete donaciie iz tuiine__________________________ 5. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 237 802 000 00 5.1 740 Transferni prihodki iz dr.javnofinančnih institucij___________________________ 237.802.000,00 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 279.742.629.90 Analitična obrazložitev V zgornji tabeli smo opredelili vse prihodke po novi klasifikaciji po kontnem planu. V analitični obrazložitvi pa je potrebno za razumevanje opisati posamezna poglavja in postavke. Iz teh bo namreč razvidno, od kod izvira prihodek in tudi kakšno višino dodatnih sredstev za investicije je občina pridobila v letu 1999. Tako je na podlagi podatkov Ministrstvo za finance izračunalo primerno porabo po posameznih področjih. Tako znašajo prihodki po posameznih področjih 1. Skupaj prihodki po 21. členu Zakona o financiranju občin: -dohodnina 36.620.000 - davek na promet nepremičnin 1.717.000 - davek na dediščine in darila 617.000 - davek na dohodke od iger na srečo 193.000 - upravne takse 555.000 - posebna taksa na igralne avtomate 0 SKUPAJ prihodki po 21. členu ZFO 39.702.000,00 2. Skupaj prihodki po 22. členu Zakona o financiranju občin TABELA 2 - davek od premoženja 148.000 - turistična taksa 0 - ostale komunalne takse 0 - taksa za registracijo kmetijskih traktorjev 0 - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 695.000 - denarne kazni 0 - nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora 0 - prihodki upravnih organov in drugi prihodki 0 - nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 0 - odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča 617.000 - drugi prihodki za komunalno dejavnost 0 - komunalne takse .0 - požarne takse 821.000 - odškodnine od izkopanih rudnin 0 - prihodki od koncesij 0 SKUPAJ prihodki po 22. členu ZFO 2.281.000,00 Tako znaša ocena prihodkov po 21. in 22. členu ZFO 41.983.000,00 SIT. S predpostavko, da je skupna izračunana primerna poraba za Občino Gornji Petrovci 187.400.000,00 SIT in ker Občina Gornji Petrovci doseže le 41.983.000,00 SIT svojih lastnih prihodkov, to pomeni, da spada naša občina med občine, ki ne dosežejo 70 % prihodkov primerne porabe in seji s tem na podlagi uredbe Vlade RS zagotavljajo dodatna finančna sredstva. Na podlagi tabele, ki je že prikazana na prvih straneh.se zmanjšajo razpoložljivi prihodki z dodatnimi sredstvi finančne izravnave 140.610.000,00 SIT. Za skupni proračun pa predstavlja vsoto finančna izravnava in dodatna sredstva iz naslova investicij, kijih sofinancira država, izvaja pa Občina Gornji Petrovci. Iz prejšnjega pregleda prihodkov - TABELA 1, po 21. členu Zakona o financiranju občin je razvidno, da so prihodki iz tega naslova skromni. Iz postavke posebne takse na igralne avtomate pa je razvidno, da ni igralnih avtomatov oz. občina iz tega naslova nima prihodka. Iz pregleda prihodkov - TABELA 2 po 22. členu ZFO je razvidno, da občina nima sprejetih taks na naslednjih področjih: - turistična taksa, - ostale komunalne takse, - taksa za registracijo kmetijskih traktorjev, - denarne kazni, - nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, - prihodki upravnih organov in drugih prihodkov, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, - drugih prihodkov za komunalno dejavnost, - komunalne takse, - odškodnine od izkopanih rudnin in prihodkov od koncesij, V zvezi z opisanimi taksami, ki bi jih občina lahko uvedla, je moje mnenje naslednje. Vse dokler imamo krajevni samoprispevek, ki zelo obremenjuje naše prebivalstvo in dodatne dajatve gospodinjstev za razne investicije, ni umestno, da uvajamo vse te takse, ker bi s tem negativno in psihološko uničevalno delovali na naše občanke in občane. Kljub temu, da je v uredbi Vlade RS v 3. členu zapisano, da občina mora do 30.9.1999 uvesti takse, menim, da bomo morali, da ne bi izgubili določenih sredstev, uvesti predvsem takso na stavbna zemljišča. Zelo močno pa sem razočaran, da krajevne skupnosti ne nakazujejo krajevnega samoprispevka po sklepu občinskega sveta. To možnost nam daje Ministrstvo za finance s sklepom Vlade RS v točki 4. člena uredbe o začasni zagotovitvi dodatnih sredstev finančne izravnave. Ker krajevne skupnosti ne spoštujejo tega sklepa, bo Občina Gornji Petrovci v prihodkovni strani prikrajšana za nadaljnjih 13.000.000,00 SIT. 3 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Opomba: Krajevna skupnost Šulinci je dne 9.04.1999 nakazala 265.827,00.SIT, dne 15.04.1999 smo ji nakazali nazaj 265.827,00 SIT v skladu z dogovorom in drugič 10.05.1999 v znesku 326.267,10 SIT, vrnjeno 20.05.1999. Prihodki proračuna za Občino Gornji Petrovci so zelo pomembni v prihodkovni strani v zvezi z dodatnimi sredstvi iz naslova sofinanciranja po posameznih investicijah. Pripominjam in ocenjujem, da sem kot župan uspešno predstavljal občino in deloval pozitivno v smeri pridobivanja dodatnih sredstev ob pomoči vseh sodelavcev. Rezultat dodatnih sredstev v prejšnjih letih je del možnosti, da gre razvoj občine Gornji Petrovci v pravo smer, in sicer v razvoj za najlepšo občino. Dodatna sredstva in investicije v tem letu to tudi dokazujejo in nadaljevati je potrebno s takšnim tempom, predvsem pa z razumevanjem nas vseh. Analitično za našo občino to pomeni sofinanciranje investicij s strani ministrstev na naslednjih področjih v naslednjih vrednostih: - Ministrstvo za šolstvo in šport za obnovo šole 31.000.000 - Ministrstvo za šolstvo in šport za obnovo igrišč in telovadnice 1.500.000 - Fundacija za šport za obnovo igrišč pri osnovni šoli 2.000.000 - Ministrstvo za zdravstvo za izgradnjo garaž 3.850.000 - Ministrstvo za kulturo - Zavod RS za kulturno innaravno dediščino za obnovo mlina v Neradnovcih in 2.000.000 za obnovo evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih 3.000.000 - Ministrstvo za kulturo - Sklad za kmetijske dejavnosti v kulturi za obnovo vaške dvorane v Gornjih Petrovcih 1.000.000 - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj za cestno infrastrukturo 15.000.000 - Ministrstvo za kmetijstvo za kmetijsko infrastrukturo 3.500.000 - Ministrstvo za okolje in prostor za plaz Boreča 5.000.000 - Ministrstvo za okolje in prostor za sanacijo neurij 2.100.000 - Ministrstvo za okolje in prostor za sanacijo neurij po sklepu vlade 5.000.000 - Ministrstvo za kmetijstvo za melioracije 4.000.000 - Sredstva vernikov katoliške cerkve Boreča 500.000 - Sredstva Škofije Maribor 500.000 79.950.000,00 SIT Tako znašajo dodatna sredstva na podlagi sofinanciranj investicij s strani države skupaj 79.950.000,00 SIT. Pripominjam, da je usklajevanje in zavzemanje za ta dodatna sredstva zelo zahtevno in odgovorno delo. Med prihodke proračuna spadajo t.i. prihodki za druge namene. Ti so: - prihodki od obresti 400.000 - drugi prihodki 3.000.000 - prihodki za čiščenje krajevnih uradov 500.000 - prihodki od odplačil stanovanjskih kreditov 1.300.000 - prihodki od najemnin 2.000.000 - odkup parcele v Stanjevcih - Felkar Srečko 430.000 - prenos presežkov iz leta 1998 10.310.629,89 - refundacija za delavce javnih del - RZZZ 4.500.000 - nakazilo razlike od ekonomske cene od Občine Puconci Mestne občine Murska Sobota 1.000.000 - prispevki gospodinjstev za vodovod 2.000.000 Prihodki iz tega naslova znašajo skupaj 25.440.629,89 SIT. Med ostale prihodke lahko štejemo še krajevni samoprispevek v višini 13.000.000,00 SIT, kar pa ni prihodek za razporeditev med odhodke za porabo, temveč samo za vrnitev krajevnim skupnostim. Pri postavki Prihodki bomo morali povedati tudi kakšno besedo o zadolžitvi, to je o premostitvenem kreditu pri bankah. Kreditojemalec je v tem primeru izvajalec določenega dela na podlagi javnega razpisa in oddaje del in pogodbe. Občina v tem primeru nastopa samo kot porok pri garanciji vračila do izvajalca na podlagi pogodbe. Za letošnji proračun na podlagi primanjkljaja za normalno delo vseh proračunskih porabnikov se občina obveže za poroštvo za 50.000.000,00 SIT premostitvenega kredita pri izvajalcu, posebno z banko komitenta. Ta način razreševanja je edini, da se ohrani vse programe in da program v celoti realiziramo v letošnjem letu in da program v naslednjih letih teče nemoteno. Prijava na natečaj, uvrščanje v programe, izbor za sredstva in višino sredstev, predvsem pa usmerjenost, kaj sploh želimo obnoviti in izgraditi, mi vzame ogromno časa in moči. Vendar kljub vsemu temu ugotavljam, da smo na dobri poti in da nam bo uspelo na vseh področjih peljati razvoj naše občine v zadovoljstvo vseh občank in občanov. Kako so se izvajale posamezen investicije oz. kako bomo na podlagi prihodkov realizirali program za leto 1999 in ostala leta do konca mandata, pa bo posebej opisano s predlogi v poglavju Odhodki. ANALITIČNI PRIKAZ PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999 - PRIHODKI(predlog) 4 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Poglavje II. ODHODKI PRORAČUNA Tako kot prihodki proračuna, so v tabeli prikazani po kontnem planu odhodki. Iz tabele je po kontnem planu razvidno, kako se bodo sredstva razporejala med proračunske porabnike. V nadaljevanju pa sem se odločil, da bom analitično predstavil odhodke proračuna na naslednji način. V posameznih postavkah, ne pa v vseh, bom naprej na kratko obrazložil, kaj je bilo storjenega na tem področju, nato kaj in v kolikšni meri predvidevamo realizacije v letošnjem letu 1999 in kakšne so usmeritve za obdobje do konca našega mandata z izhodišči zakonodaje in finančnih zmožnosti, vsekakor pa potreb po porabi proračunskih porabnikov. Ne sme se namreč zgoditi, da bi programe, ki dobro funkcionirajo, prekinili in si izmišljali nekaj novega v škodo že dosedanjih zaradi nevoščljivosti,- Tabela II ODHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI za leto 1999 ODHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI V LETU 1999 Analitična obrazložitev V poglavju Odhodki bi rad pripomnil, da kljub temu, da v mesecu maju sprejemamo proračun, delovanje občine poteka normalno in bodo vsi sprejeti sklepi in odlok o proračunu sestavni del odhodkov, ki so tudi v naslednjih poglavjih obrazloženi. Med odhodke, ki so stalni proračunski odhodki v vsakem proračunskem letu, spadajo sredstva za delovanje občinske uprave in funkcionarjev. Med te spadajo: plače, prispevki, materialni stroški in sredstva za nabavo osnovnih sredstev. Stroški so se napram letu 1998 zmanjšali za skoraj 6 milijonov SIT. Pri postavki Sredstva za nabavo osnovnih sredstev smo pod nujno že morali nabaviti omare za arhiv, arhivski predalčnik, računalnik, printer, fotokopirni stroj. Na postavkah Drugi skupni stroški od 01.2. do 01.2.09. lahko tudi ugotovimo, da so se stroški iz poprejšnjega leta zmanjšali. Sredstva, ki sem jih opredelil v odhodkih za nujno potrebna, so pomembna za normalno delovanje. Sejnine se izplačujejo na podlagi maksimalnih zneskov na podlagi sprejetega pravilnika. Stroški reprezentance so neobhodno nujno potrebni. Stroški uradnih objav so različni, odvisni od količine objav. Med zavarovalne premije spadajo zavarovanja avtomobilov, stavb idr. Dnevnice za službena potovanja so dnevnice občinske uprave, gasilcev, civilne zaščite idr. Izdajanje glasila je strošek, vendar ugotavljam, da so pomemben informator za našo občino. Zelo primeren članek je o tem napisal novinar Vestnika g. Milan Vincetič, ko pravi da so naše “Novine” lahko vzgled drugim občinam. V postavki 01.2.10. Vzdrževanje občinske zgradbe so zajeti stroški urejanja zgradbe, zasaditev rož (občinska zgradba, zdravstvena postaja, šola križišče, pokopališče Gornji 5 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Petrovci-Šulinci, Mejni prehod Martinje, Boreča- cerkev, Spominsko obeležje Ženavlje). Z zasaditvijo rož moramo nadaljevati tudi v drugih delih naselij. Tako bomo z izgradnjo infrastrukture in za to določenih mestih zasajevali in urejevali rože. Okolico nameravamo urediti tako, da bo lepo za nas in za vse tiste, ki bodo prihajali k nam. Ker sta že tudi lepo urejeni gredici v Boreči, predlagam, da jim pokrijemo stroške v višini 20.000,00 SIT, prav tako tudi zaradi lepe ureditve vasi Križevci namenimo sredstva v višini 20.000,00 SIT. Ostali stroški v postavkah 01.2.11 - 01.2.15 so variabilni in so potrebni in odvisni od realizacije dela. Analitična obrazložitev je priloga h gradivu. V postavke, ki so opredeljene v točkah 02.1. - 02.2.3., spadajo sredstva za delovanje šole in VRTCA. Občina v celoti plačuje plače za vzgojiteljici. OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI Občina Gornji Petrovci pokriva stroške dela plač in materialne stroške na osnovi izračuna za delovanje vzgojnoizobraževalnega zavoda v Murski Soboti, ki vodi računovodstvo za šolo in vrtec in izračunava plače za zaposlene in vrtec. Nadalje Občina Gornji Petrovci pokriva stroške razlike stroškov, ki jih pokriva Ministrstvo za šolstvo, za namen, kot so materialni stroški in dodatni programi. Ker je tudi na zadnjem sestanku odbora za šolstvo bilo nekaj govora tudi o tem, koliko sredstev mora zagotoviti občina za delovanje šole, je potrebno pri tem povedati, da velja zdaj integralni proračun, ki pravi, da nam ni potrebno zagotavljati sredstev v takšni višini. Sam pa menim, da bomo predlagani znesek za materialne stroške za šolo podprli in podprli tudi dodatni program in ostale programe za dobrobit razvoja naše šole, učnega procesa in zdravja naših otrok, ki so naše največje bogastvo. V zvezi s tem predlagam sprejem sklepa št. 1 o financiranju in zaposlitvi kuharice na Osnovni šoli Gornji Petrovci. Vse to so le sredstva za dodatno delovanje šole, medtem, ko šola iz sredstev, ki jih zagotavlja občina, mora izvajati svoj program. Ostale investicije: občina skupaj z državo skrbi, da bodo objekti obnovljeni in funkcionalni. Podroben opis sledi v poglavju Investicije. VRTEC Za Občino Gornji Petrovci predstavljajo stroški za delovanje vrtca zelo velik strošek. Ta strošek pa v prvi vrsti nastaja zaradi stroškov plačevanja razlike do ekonomske cene. Ta znesek se giblje od 3.500.000 - 4.000.000,00 SIT. K tem stroškom je potrebno prišteti sredstva za plače v višini 5.000.000,00 SIT, amortizacijo 200.000,00 SIT in dodatna sredstva za malo šolo, ki so zajete v sredstvih šole. Ugotovitev, ki smo jo tudi obravnavali na odboru za šolstvo in nazadnje na Ministrstvo za šolstvo v Ljubljani, nakazuje možnost, da vrtec gradimo. Več o tem pod točko Investicije. V postavki 02.3. Sredstva za delovanje Centra za socialno delo, le-ta moramo zagotoviti, ker je naše sodelovanje in pomoč centra neobhodno potrebna. S centrom zelo dobro sodelujemo in rešimo ogromno primerov v zvezi s socialo naših ljudi, (denarna pomoč in nega na domu, urejanje okolice, sečnja drv, zamenjava kritine idr.). V postavki 03.01. Socialni transferji zavzemajo velik strošek plačevanja oskrbnih stroškov v domovih za ostarele. Na podlagi izročilne pogodbe vsak tisti, za katerega plačuje stroške občina, prepusti občini svoje premoženje. V zapuščinski razpravi občina vloži zahtevek za refundacijo stroškov pogreba in premoženje proda. V postavkah 03.02. so zajeti stroški, ki so tekoči in variabilni od leta do leta. Sofinanciranje tedna starejših občanov je postavka, s katero pokrivamo vse stroške v zvezi z izvedbo pogostitve. Po zadnjih podatkih pa sredstva, ki jih namenjamo, niso porabljena v celoti, zato je potrebno o tem spregovoriti na sami seji. Predvsem pa se sredstva iz naslova Financiranje delovanja krajevnih skupnosti prenašajo in ni razvidno, ali so porabljena v celoti ali so preusmerjena drugam. KAM? Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov je v porastu. Vsem tistim, ki niso zaposleni, plačujemo zdravstveni prispevek. V Občini Gornji Petrovci plačujemo prispevek za 83 občank in občanov (marec, 99). Posebno mesto med odhodki in v delovanju naše občine predstavljajo javna dela. Občina na podlagi programa in števila javnih delavcev, ki jih je sprejel občinski svet, izvaja javna dela na naslednjih področjih: KOMUNALA Program komunale je za naše območje zelo pomemben program, s katerim rešujemo stalne in zelo pomembne zadeve za ohranjanje in vzdrževanje infrastrukture in drugih objektov. Lahko zapišem, da smo z javnimi delavci storili ogromno. Marsikateri občan vsega ne vidi in marsikateri za vse tudi ni nikdar slišal. Moje delo pri tem je, da nemoteno skrbim za koordinacijo za izvajanje dela (ogled cest, objekta idr.). Ogled je potrebno opraviti tedensko, dnevno, da lahko razporejaš delavce. V okviru delavcev komunale bomo pristopili k investicijam, kot so: most v Šulincih, igrišča pri osnovni šoli in druga igrišča, cerkve, gozdne ceste, beljenje cest, košnja, vodovod (izgradnja črpališča) idr. DELA V GOZDU Sanacija snegoloma in čiščenje v gozdovih je program, ki sem ga predlagal v letu 1998. Ta programje bil edini v Sloveniji in je še danes neznanka za nekatere v Sloveniji. Da je temu res tako, je pokazal nedaven obisk revirnih vodij iz vse Slovenije. Skupaj z Zavodom za gozdove smo predstavili naš program. Ne samo, da čistimo gozdove, odstranjujemo drevesa po snegolomu, temveč storimo še marsikaj več. To pa je: na zadnjem ogledu odbora za infrastrukturo skupaj z revirnim gozdarjem g. Brankom Gombocem in izvajalcem del na gozdnih cestah g. Balekom smo si začrtali in dali smernice, kako posekati grmovje in drevesa, da bi obnova gozdnih cest prišla hitreje do realizacije. Lahko dam informacijo, da smo si ogledali predele gozda, kjer že več kot 6-8 let ni bil opravljeni prevoz z traktorjem in da je to območje v celoti ponovno zaraščeno. Takoj se je pristopilo k sečnji teh dreves in lahko pohvalim delavce v gozdovih, da delajo zelo dobro in pridno. Ne vzdrži več razlaga, da bi to opravljali vaščani, ker preprosto to časovno in zaradi obsega dela ni možno. Ostala javna dela se izvajajo po programu. Posebej naj omenim nego na domu. Izvajalke tega programa zelo dobro opravljajo svoje delo in za denar, ki ga dobijo, morajo postoriti marsikaj. Lahko jim samo čestitam. V poglavju 04.1. Dotacije so mišljene dotacije društvom, predvsem tistim društvom, ki niso zajete v sklepih občinskega sveta in jih lahko opredeli tudi odbor za kulturo 6 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 ali za šport. Ljudsko univerzo smo v prejšnjih letih sofinancirali v višini 350.000,00 SIT., S tem smo bili ena izmed redkih občin, naši občani pa so imeli popust pri določenih programih. V postavki 04.03. Dotacije po sklepu občinskega sveta: Na sami seji bodo predložene vloge, o katerih bomo glasovali in bodo sestavni del tega zneska. Za posamezne vloge so pripravljeni ustrezni sklepi z opredelitvijo zneska. Tam, kjer znesek ni opredeljen, pa se moramo odločiti o njegovi višini tako, da ne bomo presegli višine zneska, določenega v proračunu. Seveda je težko zagotoviti sredstva v višini sredstev, opredeljenih v vlogah. Za vsako vlogo si želim, dajo obravnavamo in da nekaj sredstev namenimo ter s tem pokažemo dobro voljo za razreševanje nalog, ki jih imajo posamezna društva ali ustanove. Postavka 04.04. Dotacije Rdečemu križu v naši občini: Odboroma Ženavlje in Gornji Petrovci namenjamo sredstva predvsem za delovanje s tem, da jim pokrijemo stroške pogostitve ob skupinskem darovanju krvi. V poglavju 05.1.1. je videti, da pokrivamo in vzpodbujamo delovanje kulturnih društev v naši občini. Tudi kultura in delovanje naših društev je pomemben dejavnik v vsakdanjem življenju. Kakšna bi le bila to občina, če ne bi namenjala nekaj sredstev tudi kulturi. Namenjamo tudi sredstva za nakup knjig Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in za nakup knjig v Osnovni šoli Gornji Petrovci (lani smo za šolo dah 150.000,00 SIT za nakup knjig). V poglavju 05.2.00. Otroško varstvo vidomo, da namenjamo sredstva za letovanje otrok 123.000,00 SIT (letos so otroci bili v Libeličah -obrazložitev lahko poda g. Ružič). Pokrijemo stroške za nakup igral v znesku 150.000,00 SIT v našem vrtcu in pokrijemo vse stroške za jelkovanje v višini 220.000,00 SIT. Tako smo tudi v letu 1998 kupili darila v celoti. Skupaj s krajevnimi skupnostmi in šolo pa smo izvedli program obdaritve. Poglavje 05.3.01. Prevozi šolskih otrok Za našo občino predstavljajo prevozi velik strošek. K temu je potrebno še prišteti stroške prevozov s kombiji. Pokazalo se je, da imamo zelo vzorno urejen prevoz šolskih otrok in tudi prevoze dodatnega programa. Vse te stroške krijemo v celoti. Pripravljamo tudi javni razpis za opravljanje prevozov za šolsko leto 1999/2000. Posebna razprava je potrebna v odboru za šolstvo. Šport V poglavju 05.4.01. so zajeti stroški delovanja klubov. Po zakonu o športu je občina dolžna pokrivati določene stroške za delovanje društev. Na podlagi tega zneska in že zneska za investicijsko vzdrževanje ima odbor za šport nalogo, da sredstva razporedi. Letos smo opravili razpis v glasilu “NOVINE”. Vsi, ki se bodo prijavili so deležni sredstev po kriterijih in zakonodaji. Subvencije v gospodarstvo, postavka 06. Za pospeševanje proizvodnje hrane bi tudi v letošnjem letu poskušali zagotoviti ta sredstva. Pripominjam, da je občina Moravske Toplice drastično zmanjšala ta znesek. Osebno mislim, da smo kmetijsko področje in da smo dolžni, da nekaj majhnega prispevamo za razvoj kmetijstva. Nalogo za trošenje sredstev opravlja odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predvidevamo, da bo tudi nekaj vlog iz gospodarstva. Naš prispevek je v tem, da regresiramo obrestno mero. V postavki 06.4. opredeljujemo sredstva za agromelioracijska dela za območje komasacije v Košarovcih. Na podlagi javnega razpisa za komasacijo smo dela oddali Geodetskemu zavodu Slovenije - obnovitev in parcelizacija. V ta namen smo pridobili sredstva Ministrstva za kmetijstvo v višini 7.590.000,00 SIT, ki jih je ministrstvo nakazalo direktno Geodetskemu zavodu. Za izvedbo agromelioracijskih del zagotavljamo sredstva v proračunu. Načrt za dela smo oddali na podlagi izbora in pogodbe. Postavka 06.5. opredeljuje izvedbo programa iz naslova spremembe namembnosti: Zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, da se sredstva pridobljena iz naslova spremembe namembnosti morajo porabiti za operacije v kmetijstvu oz. v programih za razvoj podeželja. Ker železniška proga poteka v naseljih Stanjevci, Gornji Petrovci in Peskovci, delno pa tudi Križevci, se v letošnjem proračunu zagotavljajo sredstva iz tega naslova za vas Križevci v letu 2000. Za vas Peskovci se pokriva investicija izgradnje vaških cest v višini 50 % v letošnjem letu in 50 % v letu 2000, prav tako za vas Gornji Petrovci 50 % v letu 1999 in 50 % v letu 2000, isto velja za program v Stanjevcih. V našem računovodstvu se bo na posebnih karticah vodila evidenca, iz katere bo razvidno, koliko in zakaj so bila sredstva porabljena. V primeru, da se sredstva ne izkoristijo v letošnjem letu, se morajo zagotoviti v proračunskem letu 2000. V zvezi s tem sprejme občinski svet sklep. Poglavje III. DRUGE JAVNE POTREBE IN REZERVE Postavka 07.01.Sredstva za požarno varnost Kot je vsem znano, je ustanovljena Gasilska zveza občine Gornji Petrovci. Ker pa še ni registrirana, poteka finančno poslovanje še vedno preko občine. Takšno poslovanje bo potekalo vse do konca leta. Med drugim naj pripomnim, da občina v celoti plačuje tehnične preglede gasilskih vozil, zavarovanje gasilcev, zavarovanje vozil idr. Za civilno zaščito porabimo denar tekoče. Postavka 07.03.Financiranje krajevnih skupnosti Pri tej postavki se pojavljajo določeni dvomi glede trošenja teh sredstev. Zato naj predsedniki krajevnih skupnosti posredujejo do obravnave proračuna poročilo o porabi sredstev za leto 1998 in 1997 iz tega naslova. Če bo razvidno, da so bila iz tega naslova sredstva porabljena za funkcionalno dejavnost, jim bomo sredstva odobrili tudi v tem proračunu. Pravilnost podatkov bo preveril tudi nadzorni odbor. Postavka 07.05. Stroški javne razsvetljave Za vso javno razsvetljavo, ki obratuje, plačujemo stroške električne energije. Tako bomo plačevali stroške tudi za vso električno energijo razsvetljav, ki bodo še izgrajene. Postavka 07.07. Druga javna poraba V tej postavki so predvsem zajeti stroški občinskega praznika in drugih javnih prireditev v občini (gasilske, občinske idr). Postavka 07.08.Požarni sklad Ta postavka je namenjena odboru požarnega sklada, ki deli sredstva na podlagi programa in vlog gasilskih društev. Postavka 07.09.Nadzor pri izgradnji Na podlagi zakonodaje mora biti nadzor stalno prisoten pri izgradnji cest, šole, mostov idr., nadzor se izvaja na podlagi pogodbe z izbranim izvajalcem. Postavka 07.12. Tehnična dokumentacija za vrtec Ker imamo željo, da bi izgradili vrtec, smo že v letu 1998 izbrali z javnim razpisom izvajalca za pripravo tehnične dokumentacije. Del stroškov smo že pokrili v letu 1998, del stroškov do dokončnega zneska pa v letu 1999. Tako smo se tudi o vsebini projekta za izgradnjo vrtca pogovarjali na Ministrstvu za šolstvo, dne, 07.05.1999, kjer je bi prisoten odbor za šolstvo v sestavi Ružič Aleksander, Kozar Ciril, Bagar Aleksander, ravnateljica Danica Čeh, s strani 7 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Ministrstva za šolstvo ga. Janja Barši, projektant Tomaž Lazar in jaz. Uskladili smo projekt in se pogovarjali o izgradnji. Nadalje bi rad obvestil vse občanke in občane, da so že izdelane naslednje projektno-tehnične dokumentacije: - za parkirne prostore: Martinje, Ženavlje, Lucova, Adrijanci, Stanjevci in Križevci, - za avtobusna postajališča: Šulinci 2 kom, Ženavlje, Kukeč, Stanjevci in Križevci, - za most v Šulincih, - za dom starejših v Občini Gornji Petrovci. Na osnovi dogovora se v tem trenutku pripravlja tehnična dokumentacija za ureditev vodovoda za priključitev za osnovno šolo. V zvezi s tem smo pridobili ponudbo. Samo ponudbo bomo obravnavali na seji občinskega sveta in po razpravi sprejeli sklep. Postavka 07.18. Razvojni center Sinergija Financiramo ga na podlagi že sprejetih sklepov. Postavka 07.19. Stroški volitev Nekaj stroškov v zvezi s tem pokrivamo v tem letu. Iz te postavke tudi pokrivamo zneske političnih strank na podlagi volilnih rezultatov na predlog že sprejetega sklepa. Postavka 07.20. Kmečke igre Igre so posebna prireditev. Naš strošek predstavlja pogostitev in nagrade ter priznanja. Poglavje 08. Rezerve V občinskem proračunu moramo zagotoviti tudi sredstva rezerv, in sicer predvsem za potrebe ob elementarnih nesrečah. V kolikor večjih katastrof ne bo, bomo iz te postavke kaj malega lahko sanirali, kaj več pa po programu države. Iz te postavke bomo proti koncu leta na osnovi pogodbe tudi pokrili delne stroške sanacije mostu v Šulincih. Tako se bo most v Šulincih, katerega predračunska vrednost znaša približno 5.000.000,00 SIT, financiral iz redne postavke in iz te postavke. Tako lahko zaključimo prvo poglavje Tekoča poraba občine B. INVESTICIJSKA PORABA Naslednje zelo pomembno poglavje je investicijska poraba. Kot prvo v tem delu opredeljujemo investicijsko vzdrževanje osnovnih šol; postavka 09. Pri tem bi rad poudaril, da v tem trenutku obnavljamo šolo. Tako je tudi ta poraba lahko manjša zaradi tega, ker je del šole že obnovljen in tu torej ni potrebe po večjih vzdrževalnih delih. Vsa vzdrževanja so v sklopu obnove šole. Za amortizacijo za vrtec bomo v letošnjem letu zagotovili 200.000,00 SIT. Na podlagi razprave in napačnih interpelacij s strani ravnateljice Danice Čeh je potrebno tudi ob sprejemu letošnjega proračuna povedati, da smo v letih obstoja te občine v celoti pokrivali zneske na podlagi meril Ministrstva za šolstvo, tako za amortizacijo kot za materialne stroške. V letu 1998 pa so se sredstva razdelila tako, da del sredstev pokriva direktno Ministrstvo za šolstvo, drugi del pa zagotavlja občina. Da obnavljamo šolo, smo že dokazali, da zagotavljamo sredstva 100 % za delovanje šole pa tudi. Zato razlage, da občina ne odgovarja na določene vloge, ne držijo oz. so neresnične. Pripominjam, da smo, ko enkrat sprejmemo proračunske postavke, dolžni le-te financirati do konca leta, to je do 31.12.1999 oz. drugega tekočega leta. Postavka 09.03. Amortizacija športnih objektov Športni objekti, ki so zgrajeni, rabijo za normalno nadaljnje delo tudi vzdrževalna dela in torej tudi finančna sredstva. Sredstva se morajo zagotoviti v proračunu na podlagi Zakona o športu. Sredstva prerazporeja odbor za šport. Sredstva za ta del in za delovanje bo odbor razporejal na podlagi vlog, ki bodo prispele na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen v občinskem glasilu “NOVINE”. V nadaljevanju prehajamo na področje cestne infrastrukture, ki jih posebej opredeljuje poglavje 10. Investicijsko vzdrževanje na področju gospodarske infrastrukture. Postavka 10.01.1. Vzdrževanje lokalnih cest Pri vzdrževanju lokalnih cest je potrebno vzdrževanje ločiti na zimsko vzdrževanje in letno vzdrževanje. Za zimsko vzdrževanje je občina podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Murska Sobota. V zvezi s tem vam posredujem informacijo o stroških za zimsko vzdrževanje: Datum izstavitve - mesec NOVEMBER 1998, znesek 844.035,00 SIT 30.12.1998 - mesec DECEMBER 1998, znesek 4.710.570,90 SIT 31.12.1998 - mesec JANUAR 1999, znesek 1.610.596,60 SIT 31.01.1999 - mesec FEBRUAR 1999, znesek 916.049,00 SIT 28.02.1999 - mesec MAREC 1999, znesek 72.924,00 SIT 31.03.1999 Pri tem velja omeniti naslednje: - Večkrat sem se odločil in se zapeljal za posipalcem in ugotavljal, koliko materiala je potrošeno. To sem storil večkrat. - Visoki stroški so posledica muhastega zimskega vremena. Odločiti smo se morali ali želimo ohraniti takšen standard, ker v primeru velikega obsega zimskega vzdrževanja ne bi mogli postoriti kaj drugega in tako je zimsko vzdrževanje v glavnem opravilo Cestno podjetje Murska Sobota. Drugi del zimskega vzdrževanja pa opravijo delavci javnih del, ki jih po potrebi dnevno razporejam za določeno delo. Tako opravljamo z javnimi delavci: - čiščenje pločnikov, - čiščenje košev na postajališčih, - čiščenje parkirnih prostorov (šola, občina, zdravstveni dom), vaško-gasilski domovi - čiščenje republiške ceste pri šoli, ročno posipavanje določenih zaledenelih cest, - odvodnjavanje (predvsem pri pločnikih). Ostala traktorska dela čiščenja in pluženja makadamskih cest opravlja s. p. Balek iz Neradnovcev. Letno vzdrževanje: Včasih slišim, ko ljudje govorijo, da letno vzdrževanje opravlja Cestno podjetje, pa temu ni tako. Vzdrževanje v občini poteka takole: • Vzdrževanje občinskih in ostalih cest je zelo pomembno. Nikakor ne smemo ostati pri tem in se zadovoljiti s tem, da smo ceste zgradili in s tem končali z delom. • Da bi bil čim bolj osebno seznanjen in da bi vsako jutro ob 7.00. uri oz. po telefonu izvajalcem in delavcem javnih del dal navodila za delo in jih razporedil, moram predvsem zvečer prevoziti kar nekaj km, da bi si ogledal stanje cest. Samo tako je delo opravljeno v zadovoljstvo vseh, tako udeležencev v prometu, kot tudi občanov. • Določena dela izvajamo na podlagi sprejetih sklepov občinskega sveta (Lucova-Adrijanci, Markovci-Adrijanci, Panovci-Kukeč-Bokrači), nekatera pa tudi po oceni inšpektorjev. • V zvezi z delom inšpektorja za ceste lahko seznanim vse občanke in občane, da je inšpektorica za ceste seznanila nekatere župane s tem, da naj vzamejo naš model vzdrževanja za vzor, kako morajo makadamske ceste biti urejene. • Večina del, tistih manjših in tudi večjih, opravimo z delavci javnih del (postavitev smernikov - če primerjamo naše ceste s cestami občine Šalovci, Puconci in Moravske Toplice vidimo, da so naše dobro opremljene s smerniki in znaki, tiste niso). Pravkar belimo sredinsko črto na cestah, 8 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 predvsem zaradi večje varnosti (za primer v Murski Soboti se v tem trenutku niti ne vidi, kje so prehodi in tudi črt se ne vidi), čistimo jarke, propuste, zamenjujemo propuste, čistimo koše, avtobusne čakalnice itd. • Košnjo opravlja po pogodbi s. p. Balek iz Neradnovcev, okrog smernikov, znakov in mostov pa delavci javnih del. • Ostala večja vzdrževalna dela prav tako opravlja s. p. Balek iz Neradnovcev. Da bi do sedaj opravljeno delo na področju vzdrževanja občinskih in gozdnih cest bilo razumljivo,smo skupaj z odborom za infrastrukturo opravili ogled dela občinskih cest in vseh gozdnih cest. Seveda vsega tega dne nismo moglo videti, kaj šele ugotoviti, kako izvesti določene posege.V koordinaciji z odborom za infrastrukturo, s katerim zelo dobro sodelujem, bom poskušal izpeljati tekoče vzdrževanje v letošnjem letu. • Takoj po zimskem obdobju smo navozili makadamske ceste s sekancem (Panovci-Bokrači, Križevci-Moščanci, Križevci - Berkovci, Markovci-Adrijanci). Po sklepu smo izvedli dela na cesti Lucova-Adrijanci. Pri tem bi rad poudaril, da je na tej cesti bilo kar nekaj pripomb, zakaj mostovi niso vstavljeni ob vsaki njivi. Ker se sosedje med seboj ne razumejo, bi po njihovem moral most biti pri vsaki njivi (most za 4 njive skupaj - in vrati). • Gramoz za izravnavo bomo na to cesto navozili iz domače gramoznice, nato pa bomo vse skupaj pokrili in izravnali z sekancem. • V vzdrževanje spada tudi popravilo čakalnic (pisanje) in popravilo po poškodbi z avtobusom (Martinje) in druga dela, ki se zgodijo iz malomarnosti in tudi kot morebitna nesreča, ki je sestavni del življenja. • Na določenih mestih boste videli, da bodo bankine utrjene bodisi z robnikom in muldo ali pa z betonom, da ne bi asfalt nadalje pokal pod tovorom težkih tovornjakov. Nekateri namreč kljub temu, da je cesta prosta, vozijo po bankini. • Na nekaj mestih bo potrebno postaviti zaščitno ograjo in še marsikaj. Vse to poskušam organizacijsko voditi in tudi izvesti. V veliko pomoč mi je odbor za infrastrukturo in vodja del samih oz. javni delavci. Ne glede na višino sredstev morajo določena dela biti opravljena. Z izvajalci se bomo o načinu pokrivanja stroškov v tekočem proračunskem letu dogovorili Ostala dela potekajo po potrebi in nujnosti. Pri tem bi še rad pripomnil, da nekateri prav uživajo, ko lahko vozijo po novem izkopanem jarku oz. izorjejo do konca jarka oz. uničijo in vozijo po obcestnih označbah (smernik, znak), primer je v Lucovi. Upam le, da jih bo čim manj in se bodo spametovali. Vsak zna povedati, kaj je potrebno narediti, pri tem pa ne stori nič. Naša naloga je, da skrbimo in da vzdržujemo naše ceste tako, da ni ogrožena varnost udeležencev v prometu. Ena od pomembnih nalog ki jih moramo opraviti, je, da moramo v zvezi z vzdrževanjem v letošnjem letu sprejeti odlok o vzdrževanju občinskih cest in v njem tudi opredeliti ostale ceste, kot so npr.javne poti. Odlok o kategorizaciji cest smo že sprejeli. V stavbi garaži Panonke, kjer je zdaj zadruga Gornji Petrovci, imamo naše garaže za tovorno vozilo, kombi in imamo shranjeno opremo za ceste in druga orodja. Postavka 11.01. Sanacija divjih odlagališč in odvoz posebnih in kosovnih odpadkov V letih, odkar skrbimo za odvoz in sanacijo odpadkov, seje pokazalo, da ljudje spreminjajo svoj donos do okolja in v veliki meri sodelujejo v akcijah in zbiranju, kar so pokazale vse dosedanje akcije odvozov. Zelo pomembne so sanacije divjih odlagališč in predvsem to, da se odpadkov več ne odmetava vsepovsod. Organizirani odvoz od gospodinjstev in na novo postavljenih kontejnerjev ob pokopališčih so dokaz, da je na tem področju storjeno ogromno (dobro opravljeno delo tudi KS). Postavka 12. Stanovanjska infrastruktura Področje stanovanjskega področja je področje, kjer v tem trenutku ne moremo storiti kaj dosti. Stanovanjski sklad smo ustanovili, le registracijo moramo še opraviti. lz sredstev, ki jih pridobimo iz naslova najemnin in odplačanih kreditov, nam sredstva komaj zadostujejo za investicijsko vzdrževanje blokov. Odbor stanovanjskega sklada se bo sestal in obravnaval nastalo stanje in pri tem sprejel ustrezne sklepe. Ker se opravljajo dela na ureditvi križišča v Gornjih Petrovcih, je smiselno, da se dogovorimo v stanovanjskem skladu, da se uredi v spodnjem bloku predvsem: - zamenjava kritine na strehi, - zaščita spodnjih kletnih prostorov zunanje stene, - ureditev greznice, - ureditev okolice z ozirom na ureditev ceste, - ureditev kanala, - določitev funkcionalnega zemljišča pri tem bloku in pri bloku, kjer je zdaj policija, ker je zemljišče spodaj v trikotniku naše. V okviru stanovanjskega sklada se je o tem predlogu potrebno dogovoriti. Tekoče pa je potrebno opraviti vzdrževalna dela. Prav tako je potrebno določiti funkcionalno zemljišče za blok pri šoli in blok v Križevcih. DOLGOROČNO ZA NASLEDNJA OBDOBJA V zvezi s stanjem blokov in stanovanj kaže razmisliti v naslednji smeri: • s sanacijo obstoječih blokov rešiti problem investicijskega vzdrževanja, • razmisliti o tem, kje in kako urediti stanovanjsko naselje za več individualnih hiš. Takšna oz. takšno naselje opredeliti v prostorskem planu in pričeti z gradnjo. Do leta 2001-2002 pripraviti spremembe prostorskih planov z opredelitvijo funkcionalnega zemljišča za tovrstno gradnjo. S tem bi pridobili: • več gospodinjstev, • več mladih družin, • več otrok v vrtcu in šoli • in večji razvoj. Po do sedaj znanih finančnih pokazateljih do 31.12.2002 ne bomo mogli oddvojiti sredstev za tovrstne namene. V tem trenutku pa se že pojavljajo interesenti za gradnjo stanovanjskih površin, kot tudi počitniškega naselja. Postavka V. Investicijski odhodki Za našo občino, ki v obdobju prejšnje občine Murska Sobota ni bila deležna večjih sredstev za investicijska vlaganja in nismo bili uvrščeni v programe takratne skupščine (vrtec, šola, ceste, zdravstvo itd.), smo si vse to morali izboriti sami in se za to zavzemati v prejšnjem mandatu nove Občine Gornji Petrovci. Tako lahko ugotovim, da mi je uspelo koordinacijo v razvoju naše občine voditi tako in programe začeti in nadaljevati v smer, kjer nobeno področje ne bo zanemarjeno. Postavka 13.01. Izgradnja mrliških vežic Če malo pomislimo nazaj, smo prvo vežico gradili v vasi Stanjevci še v bivši občini Murska Sobota. Od občine Murska Sobota nismo dobili nič denarja. Takrat kot predsedniku KS Šulinci mi je uspelo, da sem zaprosil g. Štotla, takratnega predsednika izvršnega sveta občine Murska Sobota, da se iz sredstev proračuna občine Murska Sobota asfaltira odsek 9 23 POMEMBNO - PREBERI - POMEMBNO - PREBERI - POMEMBNO SEPTEMBER 1999 Na podlagi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93,71/93 in 44/97), Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in na podlagi 7. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 6. redni seji dne, sprejel 15.07.1999 ODLOK O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA OBMOČJU OBČINE GORNJI PETROVCI SPLOŠNO 1. člen S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin ter posegi v prostor in dela, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje ter zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. POMOŽNI OBJEKTI IN DRUGI POSEGI V PROSTOR 2. člen Za pomožne objekte in posege v prostor ter dela iz 1. člena tega odloka štejejo: 1. Vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov, naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost, zmogljivost in njihov namen ter gradnja tercialnih komunalnih in infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe posameznega že obstoječega stanovanjskega ali gospodarskega objekta občanov, vse v skladu s pogoji upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav ter v skladu z omejitvami po tem odloku; 2. Odstranitev objektov ali naprav do bruto gradbene površine 30 m-, če s tem niso ogroženi sosednji objeti; 3. Lesene in zidane pritlične drvarnice, lesene vrtne ute, v brežino ali v teren vkopane kleti (lahko zidane, vendar zasute v celoti vsaj s treh strani), garaže za osebna vozila, če ne presegajo bruto gradbene površine 30 m² in so postavljene v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 4. Leseni ali zidani pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko. Pesjaki, če ne presegajo bruto gradbene površine 15 m² in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 5. Tople grede in zaprti rastlinjaki do bruto gradbene površine 40 m² in lesene lope za vrtno orodje (brez pasovnih temeljev), če ne presegajo bruto gradbene površine 10 m² 6. Zunanji bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do bruto gradbene površine 30 m², ribnik oziroma bazen za vodne biotope v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov do bruto gradbene površine 20 m², če voda ni odvzeta iz vodotoka in zbiralniki za pitno vodo, kapnico; 7. Stolpni ali koritasti silosi za shranjevanje krme, pšenice, do skupne prostornine 10 m² v sklopu obstoječega kmečkega gospodarstva in vgraditev sušilne naprave v že obstoječih gospodarskih poslopjih; 8. Leseni skednji, kašče, lope za shrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino (vse brez bivalnih prostorov in brez pasovnih temeljev) do bruta gradbene površine 40 m², če so namenjeni kmetijstvu - tudi izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva; 9. Gnojne jame in gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev v neprepustni izvedbi do velikosti 50 m’ na funkcionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov - hlevov, če niso locirane v neposredni bližini stanovanjskih objektov; 10. Čebeljaki na točkovnih temeljih (lesen, nepodkleten), z manj kot 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne presega 20 m² in 3,20 m višine prednje kapne lege nad nivojem tal objekta in ob predhodnem mnenju čebelarske družine pripadajočega pašnega katastra -tudi izven ureditvenih območij naselji za potrebe kmetijstva; 11. Postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj do višine 1,20 m pod pogojem, da niso grajena iz odpadnih materialov. V posebnih primerih se dovoli tudi postavitev višjih ograj (zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred nezaželenimi vplivi v okolje ipd.); Odmiki ograj odjavnih cest morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah; 12. Oporni zidovi terena do višine 1,50 m, izjemoma tudi do 2 m, če je podan ustrezni statični izračun, z obveznim odmikom odjavnih prometnic v skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih cestah, 13. Pergole, nadstreški nad obstoječimi trasami ter dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, vetrolovi in zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, če ne presega bruto gradbene površine 20 m² in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov. Če je objekt namenjen parkiranju, je potrebno ustrezno izvesti tlake; 14. Namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic, satelitskih anten, markiz, senčnikov, strešnih oken, gradnja dimnikov do višine 15 m, vse pri obstoječih objektih; 15. Postavitev zimskih vrtov ob že obstoječih, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m², 16. Zasteklitev balkonov, teras pri obstoječih objektih. Za večstanovanjske objekte in bloke je zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo; 17. Tlakovanje in ureditev dvorišč in parkirišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti, če ni potrebna dodatna komunalna ureditev; 18. Ureditev prostora za smetnjake in kolesarnice (stojala za kolesa z nadstrešnico); 19. Postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, korita za rože in grmovnice), dopolnilna oprema parkov in otroških igrišč ter ureditev otroških igrišč s površino do 40 m²; 20. Začasna postavitev pokritih razstavnih prostorov in ureditev sezonskih gostinskih vrtov do bruto gradbene površine 40 m², objekti namenjeni turistični in sezonski prodaji do bruto površine 15 m² ter postavitev odrov, nadstrešnice, šotorov ipd., za potrebe raznih prireditev, sejmov ipd.; 21. Reklamni, obvestilni in podobni pogoji, naprave, ki niso prometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, ograje in samostojni reklamni, obvestilni in podobni panoji, ki so v skaldu z Odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Gornji Petrovci in skladno s soglasjem lastnika zemljišča ali objekta; 22. Montažne nadstrešnice na že obstoječih avtobusnih postajališčih; 23. Verska obeležja (križi, kapelice, znamenja) do skupne tlorisne površine 6 m² in višine 4,50 m, spominske plošče, doprsni kipi, umetniška dela, spominska obeležja, vse skladno s soglasjem lastnika zemljišča. Verska obeležja so PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 ceste od pokopališča Gornji Petrovci do vežice Stanjevci. Ko smo začeli z delovanjem naše občine, sem predlagal program sofinanciranja izgradnje mrliških vežic. Skupaj z odborom za infrastrukturo smo spremljali samo izgradnjo. Program in finančna, predvsem začetna moč je pripomogla k temu, da so se začele vežice izgrajevati v sleherni vasi. Pripomnim naj, da je vas Gornji Petrovci takoj za vasjo Stanjevci začela z urejevanjem svoje vežice brez sredstev bivše občine Murska Sobota. Ker je tudi njihova vežica bila že izgrajena v času, ko smo mi začeli s sofinanciranjem, vas Gornji Petrovci ni dobila sredstev za I. fazo. Kljub temu, da še občani posameznih vasi dajejo denar za dokončno ureditev, sem mnenja, da brez začetnega kapitala 1.000.000,00 SIT za posamezno vežico, zadeva ne bi bila uresničljiva. Tako smo v letu 1996 financirali skupaj 2.750.000,00 SIT. -Adrijanci 250.000,00 SIT +500.000,00SIT +250.000,00 SIT -Šulinci 500.000,00 SIT -Gornji Petrovci 500.000,00 SIT -Martinje 500.000,00 SIT -Ženavlje 250.000,00 SIT V letu 1997 smo financirali skupaj 3.500.000,00 SIT. -Adrijanci 500.000,00 SIT -Martinje 500.000,00 SIT -Peskovci 500.000,00 SIT -Neradnovci 500.000,00 SIT -Šulinci 500.000,00 SIT -Sv. Trojica 500.000,00 SIT -Lucova 500.000,00 SIT V letu 1998 smo financirali skupaj 3.000.000,00 SIT. -Boreča - ev. pokop. 500.000,00 SIT -Boreča - Sv. Ana 500.000,00 SIT -Ženavlje 500.000,00 SIT -Stanjevci 500.000,00 SIT -Neradnovci 500.000,00 SIT -Košarovci 500.000,00 SIT V letu 1999 pa bomo po nadaljevanju programa sofinanciranja mrliških vežic sofinancirali naslednje mrliške vežice: - Stanjevci - Križevci - Boreča, ev. pokopališče - Boreča, Sv. Ana - Ženavlje V zvezi s tem se sprejema sklep št. 5. Tako lahko ugotovim, da imamo v naši občini zelo lepo urejene mrliške vežice in pokopališča. Pokopališča so redno vzdrževana, vežice pa so lepo urejene v notranjosti. Vse skupaj pa z zasaditvijo rož in urejenih zelenic kaže na visoko odgovornost župana, svetnikov in vodstva krajevnih skupnosti in vaških odborov, kakor tudi naših občanov. Ker bomo prej ali slej morali organizirati ustrezno službo in bo vzdrževanje pokopališč, urejanje zelenic idr. prišlo v upravljanje službe v okviru občine, je v zvezi s tem potrebno pristopiti: 1. K pripravi in sprejemu odloka o pokopališki dejavnosti v Občini Gornji Petrovci. 2. Na podlagi sprejetega odloka urediti podelitev koncesij za opravljanje določenih del in nalog v zvezi z urejanjem in upravljanjem vaških pokopališč. 3. Izvirni prihodek bo tudi plačevanje po posameznem grobu idr. Opomba: Kar nekajkrat smo na sejah občinskega sveta sprejeli sklepe o sofinanciranju vežic v Kukeču in Panovcih. Do realizacije ni prišlo zaradi tega, ker Občina Moravske Toplice ne nameni niti tolarja za izgradnjo mrliških vežic (zamislite se pri od 500.000.000,00 - 900.000.000,00 SIT proračuna!?). Postavka 13.03. Sofinanciranje vaško-gasilskih domov Tudi na tem področju je bilo storjeno ogromno. V prejšnjem mandatu smo se trudili, da bi v kar največji meri pomagali pri ureditvi naših vaško-gasilskih domov, ki jim pravimo tudi domovi kulture, saj služijo tudi temu namenu. Poleg denarja, ki je bil odobren za posamezno investicijo, je bil za določeno vas tudi poseben prihodek od prireditev, ki jih financira občina (kmečke igre, občinsko gasilsko tekmovanje, občinski praznik) namenjen v razvoj in obnovo domov. Po podatkih ta dohodek ni bil majhen. Sofinanciranje se je začelo v letu 1997 in tako smo v letu 1997 sofinancirali sredstva v višini 2.800.000,00 SIT. - Križevci 300.000,00 SIT - Ženavlje 300.000,00 SIT -Šulincii 300.000,00 SIT - Martinje 300.000,00 SIT - Peskovci 300.000,00 SIT - Panovci 700.000,00 SIT - Adrijanci 300.000,00 SIT - Lucova 300.000.00 SIT V letu 1998 smo sofinancirali naslednje obnove: Šulinci 300.000,00 SIT Ženavlje 700.000,00 SIT Peskovci 100.000,00 SIT Gornji Petrovci 1.000.000,00 SIT Križevci 400.000,00 SIT Kukeč 250.000,00 SIT Martinje 100.000,00 SIT Boreča 150.000,00 SIT SKUPAJ: 3.000.000,00 SIT Tako ugotavljam, da je bilo vloženo v obnovo vaško-gasilskih domov s strani občine v letih 1997-1999 skupaj 5.800.000,00 SIT. V letu 1999 predlagam sofinanciranje naslednjih vaško-gasilskih domov: 1. Vaško-gasilski dom v Stanjevcih: v tem obdobju niso bili deležni nobenih finančnih sredstev za obnovo doma. Ker je fasada dotrajana na zadnjem delu na čelih pa je ni, je potrebno fasado urediti. Objekt leži na zelo frekventnem mestu in zato kvari tudi ugled naše občine. Predlagam znesek za sofinanciranje v višini 600.000,00 SIT. 2. Gasilski dom Gornji Petrovci: dom gasilcev v Gornjih Petrovcih slovi po tem, da ima stolp in lepo urejeno okolico. V prejšnjem letu je doživel temeljito obnovo. Predlagam, da se pomaga s sofinanciranjem v višini 1.000.000,00 SIT. S tem bi bila investicija zaključena. 3. Izgradnja garaže v Boreči: pri vaško-gasilskem domu želi domače prostovoljno gasilsko društvo izgraditi prizidek k domu, in sicer garažo za gasilsko orodno vozilo. Predlagam, da sofinanciramo v višini 400.000,00 SIT. S tem bi bil rešen problem, parkiranja vozila doma na domačiji. 4. Vaška dvorana Gornji Petrovci. Ker se pristopa k obnovi vaške dvorane v Gornjih Petrovcih in ker je občina obnovo prijavila na Sklad za ljubiteljsko kulturo obnov, je iz tega naslova dobila sredstva v višini 1.000.000,00 SIT. Tako pripadajo vasi Gornji Petrovci sredstva v višini 1.000.000,00 SIT direktno. Sredstva 500.000,00 SIT pa prispeva Občina Gornji Petrovci direktno iz proračuna za ureditev terase in pokritje terase. S tem pripomoremo k lepšemu zunanjemu videzu. Ob tem, da se uredi cestišče z križiščem, je potrebno, da se lepo uredijo tudi drugi objekti, kar bi pripomoglo k lepši ureditvi kraja Gornji Petrovci in okolice občine. Obrazložitev programa obnove in smernice za naprej: 10 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Primerno z našim sofinanciranjem so že obnovljeni določeni vaško-gasilski domovi. Če hočemo naše vaško-gasilske domove dokončno urediti, moramo seveda namenjati več sredstev, saj gasilska društva in vaščani sami ne zmorejo tega bremena poleg vseh drugih obveznosti. Tako lahko ugotovim naslednje: - dom v Boreči obnovljen, - dom v Križevcih obnovljen, - dom v Kukeču obnovljen, - dom v Šulincih obnovljen. Za letošnje leto smo predvideli sredstva in tako bodo obnovljeni naslednji domovi: - Stanjevci, - Gornji Petrovci - gasilski, - Gornji Petrovci - dvorana, - Boreča - garaža, - Panovci - dom. DOLGOROČNO PREDLAGAM NASLEDNJE: Z ozirom na to, da je občina prijavila potrebo po investicijskih sredstvih v letu 2000, 2001, 2002 in 2003, je realno pričakovati, da dobimo sredstva za naslednje obnove: 1. Obnova stare šole - dokončna obnova v Šulincih 2. Obnova stare šole - dokončna obnova v Adrijancih 3. Obnova stare šole v Stanjevcih - celotna obnova 4. Obnova doma v Ženavljah - dokončna obnova Omenjene obnove sodijo v program obnov t.i. kulturnih domov in spomenikov, ki smo jih s sklepom sprejeli na občinskem svetu. Investicijo prijavi in vodi občina. V kolikor nam bo uspelo, bomo potem morali sofinancirati še ostale, in sicer glede na finančna sredstva. Posamezne ureditve iz občinskega proračuna v obdobju: 1. leto 2001 - dom Martinje - dokončna obnova 2. leto 2002 - dom Neradnovci in Lucova - dokončna obnova 3. leto 2003 - domovi Košarovci, Peskovci, Kukeč -dokončna obnova. S takšno dinamiko in prerazporeditvijo finančnih bremen in zavzemanjem mene osebno za finančna sredstva lahko ugotovim, da bi vsi naši objekti bili dokončno urejeni v našem mandatu. Predvsem bi s tem dosegli naslednje: - urejeni domovi, - lepši za tiste, ki jih upravljajo, - lepši za okolico, - kulturni domovi, - domovi za sestanke in zabavo. Postavka 13.04. Elektrifikacija-izgradnja transformatorske postaje Po programu se predvideva izgradnja transformatorskih postaj v Gornji Petrovcih. Zaenkrat predvidevamo sredstva za sofinanciranje. Če bo podan zahtevek in bo prišlo do realizacije, to pomeni za naše območje boljšo in kvalitetnejšo oskrbo z elektriko. S tem se bodo uredili določeni energetski kabli za naselje Gornji Petrovci, predvsem za naselje in ulično razsvetljavo. Postavka 13.05. Sofinanciranje izgradnje avtobusnih čakalnic Ko sem pred leti razmišljal in nato predlagal, kako urediti avtobusna postajališča in s tem mesto za čakanje potnikov,smo dosegli in sprejeli sklep o načinu izdelave lesenih čakalnic. Takšne čakalnice zdaj po našem vzoru postavljajo tudi v občini Puconci. V letih od 1995-1999 so bile izgrajene in postavljene naslednje čakalnice: - Boreča, - Martinje, - Ženavlje, - Lucova, - Adrijanci, - osnovna šola 2 kom, - Neradnovci. Pripominjam, da izgradnjo sofinancirajo posamezne krajevne skupnosti v višini 30 % od posamezne čakalnice na podlagi sklepa občinskega sveta. Predlog za leto 1999: Z ozirom na to, da se urejuje naselje Gornji Petrovci, kjer so predvidena štiri postajališča, je smiselno takoj ob dokončanju ureditve križišča, pločnikov in ulične razsvetljave namestiti še čakalnice. Prav tako se predvideva ureditev dveh avtobusnih postajališč v Stanjevcih z ureditvijo pločnikov in ulično razsvetljavo in v nadaljevanju ureditev naselja Peskovci z dvema avtobusnima postajališčema. Ker je v Gornjih Petrovcih pri Bagarju čakalnica izgorela je potrebno postaviti novo. V Martinju pa je potrebno čakalnico popraviti, ker je prišlo do poškodbe zaradi udarca avtobusa (voznik se je javil in opravičil - popustile zavore). Tako bi za leto 1999 bilo potrebno izgraditi in namestiti naslednje čakalnice: - Gornji Petrovci 5 kom, - Stanjevci 2 kom, - Peskovci 2 kom, - Križevci (pri Boroši 1 kom). Za postavitev ostalih čakalnic pa je potrebno v naslednjih letih upoštevati izgradnjo in ureditev avtobusnih postajališč. Za postavitev čakalnic je bil sprejet sklep št. 3. Postavka 13.08. Postavitev oglasnih panojev Vzporedno s postavitvijo avtobusnih čakalnic je potrebno postaviti še oglasne panoje. Predlog, ki smo ga že obravnavali, je, da bi postavili ob vseh čakalnicah takšen oglasni pano, kot je v Šulincih. Z ozirom na že izgrajene čakalnice in tiste, ki bodo izgrajene v letošnjem letu, je potrebno namestiti naslednje število oglasnih panojev: 1. Boreča 1 kom, 2. Martinje 1 kom, 3. Ženavlje 1 kom, 4. Neradnovci 1 kom, 5. Lucova 1 kom, 6. Stanjevci 2 kom, 7. Gornji Petrovci 5 kom, 8. Peskovci 2 kom, 9. Križevci 1 kom, 10. Adrijanci 1 kom. Vzporedno tam, kjer še niso nameščeni koši, se postavijo še koši za smeti. Za realizacijo tega programa je bil sprejet sklep št. 4. DOLGOROČNO: Na vseh avtobusnih postajališčih se postavijo in uredijo čakalnice tako in s takšnim tempom, kot bodo urejena avtobusna postajališča. Postavka 13.06. Izgradnja platojev za avtobusne čakalnice Z ozirom na to, da se kompletno uredi naselje v Gornjih Petrovcih, Stanjevcih in Peskovcih tudi vključno s platoji za postavitev avtobusnih čakalnic, nam na teh mestih le-teh ni potrebno izgraditi. Izgradnja platojev je strošek Direkcije Republike Slovenije za ceste. Iz občinskega proračuna tako financiramo izgradnjo naslednjih platojev: 11 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 1. Križevci 1 (Boroš) 2. Gornji Petrovci 1 (Bagar) Postavka 13.07. Izgradnja avtobusnih postajališč Ker se avtobusna postajališča uredijo v sklopu ureditve naselij Stanjevci, Gornji Petrovci in Peskovci , nosi stroške ureditve Direkcija Republike Slovenije. Iz občinskega proračuna pa bi v letu 1999 financirali izgradnjo oz. pripravo prostora za avtobusne čakalnice na naslednjih mestih: 1. Križevci: z ozirom na to, da je prostor asfaltiran, je potrebno postaviti robnike. 2. Za postajališči Kukeč in Stanjevci (pri Smodišu št. 6) pa bomo v letošnjem letu uredili zemljišče in prostor navozili z gramozom. Ureditev teh dveh postajališč bo končana v letu 2000. 3. Gornji Petrovci (Bagar) ureditev avtobusnega postajališča - postavitev čakalnice. Finančno to znaša skupno 1.000.000,00 SIT. V zvezi s tem sprejemamo sklep št. 6. Na podlagi zavzemanja za ureditev republiških cest in v zvezi s tem tudi ureditev infrastrukturnih objektov je v fazi izdelave projektno-tehnična dokumentacija za naslednja postajališča: 1. Šulinci 2 kom pri odcepu LC prod Lucovi 2. Šulinci 2 kom z ureditvijo naselja Šulinci pri gasilskem domu 3. Ženavlje 1 kom pri zadružnem domu Za postajališča v Ženavljah in Šulincih pri gasilskem domu se predvidevajo tudi pločniki in razsvetljava. Projekti se usklajujejo z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Ko bodo usklajeni, jih dokončno pripravi podjetje RATING, ki je bilo izbrano na javnem razpisu za pripravo tehnične dokumentacije. Ker je potrebno pridobiti soglasja v postopku od Direkcije Republike Slovenije za ceste, je realno pričakovati, da se bodo naselje Šulinci, Ženavlje in avtobusni postajališči v Šulinci - Lucova modernizirali v letu 2001-2002. Pri tem moram poudariti, da bo potreben tudi delež občine, ker država sofinancira samo določene zadeve. Za vsa ostala neizgrajena avtobusna postajališča pa velja, da se bodo izgradila ob izgradnji makadamskih cest. Tam pa, kjer so ceste izgrajene in avtobusna postajališča obratujejo, pa je realno pričakovati njihovo obnovo in zamenjavo v letih 2001-2002. Postavka 13.10. Izgradnja občinskih cest Ob dejstvu, da smo od bivše občine prevzeli občinske ceste skoraj v celoti v makadamski izvedbi, je bilo pričakovati, da bomo vse sile, finančna sredstva in vsa prizadevanja vložili za izgradnjo teh cest. Potrebno je pri tem povedati, da v začetku ni bilo dovolj denarja, proračun je bil premajhen za velike naložbe, pa še na natečaju demografsko ogroženih območij je bil odstotek dodelitve sredstev skromen, za našo občino pa bi lahko rekel, da je bil zelo dober. Trudil sem se, da smo bili uspešni. Drugi razlog, da smo lahko uredili toliko cest, pa je, da smo se lotili drugačnega načina izvedbe izgradnje cest in da smo skrbeli, da je cena izvedbe z izvajalcem bila ugodna. Za osnovni tampon pa smo koristili gramoz iz domačih gramoznic. Tako so bile v letih 1995-1999 izgrajene naslednje ceste: 1. Križevci - Križevci Nafta v dolžini 1,9 km in v vrednosti 25.189.824,50 SIT 2. Boreča - Šulinci v dolžini 5,14 km in v vrednosti 86.966.135.,20 SIT 3. Gornji Petrovci - Stanjevci hrib - Stanjevci, republiška cesta v dolžini 2,3 km in v vrednosti 43.213.740,80 SIT 4. Lucova - Čepinci v dolžini 1,100 km in v vrednosti 31.542.828 SIT 5. Stanjevci - Križarka v dolžini 0,550 km in v vrednosti 13.006.616 SIT 6. Adrijanci - Šalovci v dolžini 0,969 km in v vrednosti 22.414.431,32 SIT 7. Osnovna šola - Stanjevci pokopališče v dolžini 1,028 km in v vrednosti 35.143.282,00 SIT Skupna vrednost znaša 257.476.857,82 SIT. Pri tem je potrebno povedati, da je obseg izgradnje zahteval zelo veliko finančnih sredstev. Pritisk prebivalcev, ki so vplačali delež še bivši občini, je zahteval realizacijo izgradenj. V vseh teh letih sem vedno kot sestavljalec proračuna imel velike težave s financiranjem in plačevanjem izvajalcu Cestnemu podjetju Murska Sobota. Ker smo v letu 1998 pričakovali sredstva iz spremembe namembnosti, smo se odločili, da povečamo obseg izgradnje in zato smo se odločili za izgradnjo v letu 1998 za naslednje odseke: - Lucova - Čepinci v dolžini 1 km - Adrijanci - Šalovci v dolžini 1,1 km - Stanjevci - Križarka v dolžini 0,5 km Ker smo pričakovali iz naslova spremembe namembnosti približno 170.000.000,00 SIT, dobili pa smo samo 56.000.000,00 SIT, je bil za nas izpad prihodka očiten. Razumljivo je, da nismo mogli pokriti vseh obveznosti do izvajalcev in da so se določene obveznosti prenesle na letošnje leto. V tem času pa je državni zbor sprejel spremembo Zakona o financiranju občin in določil primemo porabo občine. Samo sreča je, da se določene investicije s strani države sofinancirajo v višini 70 % za našo občino, le za ceste to še ne velja. Zakon o regionalnem razvoju je še v obravnavi za sprejem. Tako so ostale obveznosti, ki jih moramo pokriti iz proračuna v letu 1999 in s kreditom v okviru premostitvenega kredita do izvajalcev Cestno podjetje in Pomgrad. DOLGOROČNA IZGRADNJA LOKALNIH CEST V letu 1999 ne bomo začeli z izgradnjo nobene lokalne ceste, tudi zaradi tega, ker imamo zaradi izpada prihodkov iz spremembe namembnosti zaostale obveznosti in bi nova naložba bila neodgovorno dejanje in tudi zato, ker je prav v tem trenutku pred sprejemom Zakon o regionalnem razvoju in pred sprejemom je tudi uredba vlade za sofinanciranje naložb v cestno infrastrukturo, kjer bi se tovrstne investicije sofinancirale v višini 70 % s strani države. To pa bi omogočilo Občini Gornji Petrovci, da normalno v naslednjih letih izgrajuje lokalne ceste in s tem ne zanemarja ostalih naložb in investicij, tudi zaradi tega, ker imamo skupno cesto, kot je cesta Križevci - Moščanci skupaj z občino Puconci. Po trenutnih cenah bi za izgradnjo še makadamskih cest potrebovali naslednja finančna sredstva: 1. Panovci - Bokrači 75.000.000,00 SIT 2. Križevci - Mačkovci 55.000.000,00 SIT 3. Adrijanci - Markovci 28.000.000,00 SIT 4. Neradnovci - Čepinci 30.000.000,00 SIT 5. Lucova - Adrijanci 45.000.000,00 SIT 6. Stanjevci - Križarka 112.000.000,00 SIT SKUPAJ: 345.000.000,00 SIT Z ozirom na znana dejstva; finančne zmožnosti, nesprejetje zakonodaje in ker predvsem obnova šola, izgradnja vrtca in druge tekoče obveznosti tega ne bodo dovoljevale in bi tudi bilo nesmiselno, da bi iz proračuna sofinancirali 60-70 ali 80 % investicije določene ceste. Zato je boljše, da počakamo na sprejem zakonodaje in bomo tako za investicijo dobili 70 % vrednosti investicije države in s tem bomo lahko ceste, ki jim 12 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 bomo določili prioriteto v naslednjem letu, lahko izgradili v letu 2001 in 2002 in v nadaljevanju v letu 2003 in 2004. Ker poznam finance naše občine do konca leta 2002, druge variante ni in tudi možnosti ne. Ker je v naslednjem letu potrebna še obnova šole v višini 100.000.000,00 SIT in v letu 2001 70.000.000,00 SIT in začetek izgradnje vrtca v letu 2000 in dokončanje v letu 2001 v višini 55.000.000,00 SIT, druge možnosti ni. Prosim vas, da to sprejmete z razumevanjem in realnostjo. Pri modernizaciji cest je zelo pomembno še to, da smo v prejšnjem obdobju uspeli z ureditvijo republiške ceste pri osnovni šoli, katere vrednost je bila več kot 65.000.000,00 SIT, ker smo v zvezi s tem uredili razsvetljavo do pokopališča v Adrijancih in uredili pločnike. (V zvezi s tem sem osebno imel veliko težav. Ko sem se zavzemal za denar drugod, so nekateri nagajali: klicali so inšpekcije). V zvezi s tem je propadel tudi projekt adrijanskega parkirišča. Zelo pomembno je bilo, da smo uspeli z modernizacijo ceste Martinje - Dolič, vrednost 88.000.000,00 SIT. Tudi te ceste so na našem območju in so zelo pomembne za zunanji videz in varnost v cestnem prometu. Z ureditvijo naselij Šulinci, Ženavlje, Martinje pa bo tudi področje republiških cest zadovoljivo. V naslednjih letih pričakujemo, da se pristopi k modernizaciji odseka republiške ceste od osnovne šole - do zdravstvenega doma, preplastitev v Šulincih, Ženavljah in Martinju. Postavka 13.11. Sofinanciranje izgradnje vaških cest Izgradnja vaških cest je dolga in v začetku zelo zanimiva zgodba. V začetku lahko zapišem, da smo ena od redkih občin, ki nam je uspelo skupaj z občani naše občine izgraditi toliko kilometrov vaških cest. Naj vas samo spomnim, da smo še v takratnih krajevnih skupnostih asfaltirali zelo veliko vaških cest; zelo malo v KS Križevci, nekaj v KS Gornji Petrovci,in sicer več in za takratne razmere ogromno. Sama sreča je bila, da je bilo toliko vaških cest asfaltiranih, kajti samo tako smo lahko nadaljevali asfaltiranje vaških cest uspešno. Pomembno pri tem je, da občina tovrstno izgradnjo sofinancira v višini od 50-65 %. Ogromno pa še vseeno morajo dodati občani sami. Lahko se jim samo zahvalimo, saj smo edina občina, ki sofinancira 50-65 %, ostale občine sofinancirajo le 30 %. Izgradnja v letih 1995-1999 je bila podrobno predstavljena in opisana v proračunih in objavljena v “NOVINAH”. Za informacijo naj napišem, da je nekaj nesporazuma prišlo v zvezi z izgradnjo v Neradnovcih. Pogodbe so bile podpisane s strani občine v letu 1997 in 1998 in s tem je bilo zagotovljeno financiranje Občine Gornji Petrovci. Pred lokalnimi volitvami pa je bilo govora o tem, da župan noče podpisati pogodbe, kar seveda ni bilo res. Tako je krivda za nerea-lizacijo asfaltiranja vaških cest v Neradnovcih nekje drugje. Vsekakor pa bo v nadaljevanju tako, da bodo morale vasi oz. Krajevne skupnosti najprej zbrati denar in šele potem realizirati asfaltiranje in podpisati pogodbo. Vprašanje tudi je, če so bili nakazani kakšni avansi. Ugotovitev je, da smo bili ena izmed redkih občin, kjer je bilo potrebno modernizirati ogromno vaških cest in ena izmed redkih občin, ki ji je uspelo modernizirati toliko vaških cest. Na to smo vsekakor lahko ponosni. Program, ki bi ga naj na podlagi podpisanih pogodb in že začetega dela realizirali v letu 1999, je naslednji: 1. Dokončanje vaških cest v Peskovcih 2. Dokončanje vaške ceste v Gornjih Petrovcih 3. Dokončanje vaške ceste v Stanjevcih Obrazložitev programa: Kljub temu, da smo imeli s predsedniki krajevnih skupnosti sestanek, na katerem sem jim povedal, da morajo za naslednje obdobje štirih let nekako predstaviti svoje želje po razvoju, in to ne samo cest, ampak tudi morda kaj drugega, nam vse do tega trenutka, ko to pišem (15.05.1999) niso poslale ničesar. Zato za realizacijo letošnjega programa (več ni možno) predlagam realizacijo programa naslednjih vaških cest na naslednji način: 1. Vaške ceste v Peskovcih: - Modernizacija vaške ceste se izvaja na podlagi podpisane pogodbe. Finančno pa se zadeve pokrivajo iz naslednjih virov: Finančna konstrukcija: Vrednost celotne naložbe Vrednost KS Gornji Petrovci Vrednost občine po kriterijih Vrednost občine iz naslova spremembe namembnosti v letu 1999 Vrednost občine iz naslova spremembe namembnosti v letu 2000 Po sprejetem proračunu se na podlagi sklepa podpiše aneks k osnovni pogodbi o načinu sofinanciranja s strani občine za sredstva iz naslova spremembe namembnosti. 1. Vaške ceste v Gornji Petrovcih: - Modernizacija vaške ceste v Gornjih Petrovcih se izvaja od katoliškega župnišča mimo cerkve Svete Trojice - do Pindže. Finančna konstrukcija: Vrednost celotne naložbe Vrednost KS Gornji Petrovci Vrednost občine po kriterijih Vrednost občine iz naslova spremembe namembnosti v letu 1999 Vrednost občine iz naslova spremembe namembnosti v letu 2000 Po sprejetju proračuna se na podlagi sklepa podpiše aneks k osnovni pogodbi o načinu sofinanciranja s strani občine. Prav tako je bil v občinskem svetu ob obravnavi tega gradiva sprejet sklep o izgradnji parkirnega prostora pri cerkvi Sv. Trojice v Gornjih Petrovcih. Vrednost del za gramoziranje bo cca 350.000,00SIT. Z izvajalcem Cestnim podjetjem se k aneksu k pogodbi opredeli finančno pokrivanje za ta parkirni prostor. Občina Gornji Petrovci se je obvezala s sklepom, da financira in izgradi parkirne prostore pri pokopališčih v celoti. Zato je bil sprejet sklep o modernizaciji tega parkirnega prostora. 1. Vaška cesta v Stanjevcih: - Tudi ta cesta v dolžini 200 metrov je bila v programu v letu 1998, vendar zaradi slabega - vremena ni prišlo do dokončne realizacije. S strani občanov je prispevek že nakazan na KS Šulinci. Finančna konstrukcija: Vrednost celotne naložbe Vrednost KS Šulinci Vrednost občine po kriterijih Delno pokrivanje iz naslova spremembe namembnosti ( takšno odločitev smo sprejeli v vasi Stanjevci) Ker imamo ogromno drugih finančnih obveznosti za leto 1999, več ni možno sprejeti dodatnega sklepa. DOLGOROČNO: Za vse ostale vaške ceste, tudi z ozirom na to, da nismo dobili programov KS, predlagam: 1. Z ozirom na že znano dejstvo, da obstaja možnost, da bodo v Neradnovcih zbrali denar, je realno pričakovati, da njihov program kljub velikim finančnim obveznostim občine v le- 13 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 tu 2000 izpeljemo. Krajevna skupnost mora do tega trenutka storiti vse, da se zagotovijo finančna sredstva. Za leto 2001, 2002 pa predlagam, da se za posamezna leta bremena za izgradnjo od strani občine porazdelijo, drugače izvedba ni mogoča. Ker je iz programa spremembe namembnosti deležna določenih sredstev tudi KS Križevci za vas Križevci, se naj dogovori, kateri vaških program (ceste) se bo izvajal v naslednjih letih, ker se bo delež iz spremembe namembnosti pokril za določeno investicijo izgradnje vaških cest. Ocenjena vrednost za vas Križevci znaša 1.500.000,00 SIT. Celotno sofinanciranje s strani občine iz naslova spremembe namembnosti je program celostne obnove in razvoj vasi. Če še bolj dolgoročno razmišljam, bom posebno v letu 2002 moral začeti program preplastitve vaških cest. V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo marsikatero cesto morali izgraditi na novo. Zato bo potrebno že zdaj razmišljati, kako in na kakšen način to izpeljati. Morda bo z ozirom na stanje določenih cest potrebno s programom začeti prej. V zvezi s tem sprejemamo sklep št. 7. Postavka 13.12. Obnova gozdnih cest Obnova gozdnih cest v našem prostoru se je začela intenzivno v novo nastali Občini Gornji Petrovci. Na podlagi zakonodaje in o zagotavljanju sredstev za obnovo in vzdrževanje gozdnih cest smo skupaj z Zavodom za gozdove Murska Sobota in Območno enoto v Gornjih Petrovcih začeli iz nič in vsako leto bolj in v večji meri uspeli z obnovo gozdnih cest. Vendar se je izkazalo, da smo pristopili pravilno in da so ceste, ki so se do sedaj izgradile, prestale uporabnike. Spomnim se, ko je izvajalec s. p. Balek iz Neradnovcev, ki je izvajalec vseh gozdnih cest kot najugodnejši ponudnik začel obnavljati prvo cesto, so nekateri govorili, zakaj to zemljo na cesto in kaj iz te ceste bo. S pravilnim odvodnjavanjem in pravilno tehniko izvedbe smo uspeli. Po zakonu (v prejšnjem mandatu), ko je sistem financiranja bil na podlagi meril, nam je bilo letno zagotovljeno s strani države okrog 600.000,00-800.000,00 SIT. Kaj kmalu smo videli da se iz tega ne bo dalo narediti nič. Zato sem predlagal, da povečamo postavko iz naslova obnova gozdnih cest in tako v doglednem času obnovimo in usposobimo čimveč gozdnih cest v zadovoljstvo tistih, ki jih uporabljajo. Kontrolo nad izvedbo del je imel župan skupaj z odborom za infrastrukturo in revirnim gozdarjem in skupaj smo usklajevali program za potrditev na Ministrstvu za kmetijstvo. Ocena za do sedaj izgrajene ceste: Na podlagi ogleda inšpektorja za gozdarstvo, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, PE Murska Sobota, g. Kovač Štefana, revirnega gozdarja g. Gomboca, izvajalca g. Baleka, župana in odbora za infrastrukturo pri občinskem svetu, je bilo ugotovljeno, da smo z obnovo gozdnih cest zadovoljili vsem kriterijem in standardom. Še več, naredili smo takšne ceste, kot jih nimajo v marsikateri občini. Takšno potrditev so izrekli tudi vsi predstavniki poslovnih enot Zavoda za gozdove iz vse Slovenije. Pri tem moram poudariti, da smo na podlagi sklepov občinskega sveta, dela izvajali na naslednji način: • posek grmovja so opravili občani v posamezni vasi. Pri tem smo imeli velike težave, saj v nekaterih vaseh to ni bilo storjeno in zato tudi dela niso bila v roku opravljena. Vmes pa je še nagajalo vreme. • gramoz za izravnalni ustroj se je vozil iz gramoznic v posamezni vasi oz. gozdu. Tudi pri tem so bile določene težave. A kljub temu lahko ugotovim, da je bila pomoč KS in vaških predsednikov zadovoljiva in potrebna. Na podlagi tega, da se je mandat prejšnjega občinskega sveta iztekel in ker so se člani odbora za infrastrukturo zamenjali v celoti, smo 26.04.1999 opravili ogled vseh gozdnih cest in gozdnih cest, ki jih je potrebno obnoviti v naslednjih letih. Pri ogledu smo pregledali do sedaj izgrajene ceste in v zvezi s tem je bil sprejet naslednji sklep o nujnih vzdrževalnih delih: ZAPIS JE OBENEM TUDI SKLEP ZA REALIZACIJO OBČINA GORNJI PETROVCI ZAPISNIK št. 101 Odbor za cestno infrastrukturo se je dne, 26.04.1999 ob 08.00. uri sestal z namenom, da si ogleda stanje cest v občini. Poleg članov odbora so ogledu prisostvovali g. Gomboc Branko, predstavnik Zavoda za gozdove in izvajalec del g. Balek Aleksander. Z ozirom na strukturo prisotnih, kjer seveda ni manjkal župan, smo osnovne poudarke dali ogledu izgrajenih cest in cest, potrebnih vzdrževanj. Naš namen je bil ugotoviti stanje gozdnih cest in pripraviti program sanacije. Ugotovitve: 1. Na relaciji ceste Adrijanci - Markovci je potrebno izdelati propust z desne strani cestišča v smeri vožnje proti Markovcem. Na tem delu občinske ceste je potrebno očistiti jarke v dolžini cca 30 m. 2. Potrebno je sanirati preostali del gozdne ceste v Adrijancih (GERKE). Potrebno je narediti poseko in del cestišča gramozirati. 3. Pismeno je potrebno obvestiti g. Bohar Franca. Odbor namreč obsoja dejanja, ki ga je omenjeni storil ob oranju njive in z neodgovornim delom prizadel in povzročil škodo na obcestnem jarku. 4. Na isti lokaciji je potrebno izgraditi dva dovoza na njive. 5. Na lokaciji iste ceste pod Belecovimi je potrebno izkopati odvodni jarek do potoka. Predhodno je potrebno dobiti soglasje od lastnikov. V jarek se položijo odtočne PVC cevi premera 30 in se jarek zakoplje. Odbor meni, da se s tem ne reši problem večjih izvirov vode in da se z dejanjem lastnikov zemljišč ne oškoduje. Na isti lokaciji je potrebno splanirati in zatraviti. 6. Na gozdni cesti Lucova (Šalov dol) je potrebno postaviti še eno cev na mostu z občinsko cesto. 7. Lucova - pri Neradnovcih je potrebno urediti izkop jarka do potoka (obstoječi jarek poglobiti). 8. Na občinski cesti Lucova - Neradnovci je potrebno očistiti propuste. 9. Na križišču občinske ceste pri Lenarčiču je potrebno postaviti pet cevi in tako omogočiti dostop na gozdno cesto. Na isti lokaciji je potrebno sanirati cca. 30 m gozdne ceste. 10. Na cesti nad gramoznico v Neradnovcih je potrebno problem prevoznosti sanirati z enim kamionom sekanca. 11.Sanirati - z gramozom je potrebno navoziti del cestišča Neradnovci (mlin - Lešče). 12. Gašpar Franca iz Gornjih Petrovcev je potrebno opozoriti o tem, da se ga obsoja, da je njivo izoral v obcestni jarek. 13. Pri saniranem plazu v Stanjevcih (Hopovi) je potrebno v nadaljevanju sanirati gozdno cesto. 14. Narediti je potrebno posek ob gozdni cesti pri sv.Ani v smeri proti Otovcem - neprehodno območje. 15. Na cesti Peskovci - Križevci, ki je v letošnjem programu sanacije, je potrebno narediti večji poseg in cesto sanirati - ta del ceste ima tudi zaradi rušenja poslovne zgradbe Kompas in izkoriščenja odpadnih materialov prioriteto. Nadalje smo si ogledali še območja, katerih že 5 let ni prevozil noben traktor ali skoraj ni stopila človeška noga 14 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 (področje od Stanjevcev - do Križarke). To področje je tako zaraščeno, da se več ne vidi, kje je bila cesta. In prav zaradi tega je potrebno, da storimo vse, da čim prej pridemo do spoznanja, da je potrebno vsem uporabnikom gozda omogočiti dober in normalni dostop. Zelo kritični pa smo lahko do tistih, ki v najslabšem vremenu, ko dežuje, v spomladanskih mesecih z velikim traktorjem uničijo skoraj vse tisto, kar smo z težavo obnovili vsi. Tako smo bili enotnega mnenja pri tem ogledu, da bomo storili naslednje: delavci javnih del ki delajo v gozdu bodo posekali vso grmičevje, les ob vseh gozdnih cestah. Ugotovim lahko in zelo pohvalim te delavce v gozdovih, da so že skoraj v celoti realizirali dogovor po ogledu. Tako je program za leto 1999 naslednji: 1. Sanacija že izgrajenih cest po zapisniku odbora za infrastrukturo, narejenem po ogledu. 2. Program za leto 1999 zajema naslednje ceste: 1. k.o. Peskovci št. ceste 720; Križevci- Peskovci-fazana-rija v dolžini 1350 m (posek izvršen do 26.05.1999) 2. k.o. Boreča št. ceste 800; Boreča - gramoznica v dolžini 550 m (posek gotov) 3. k.o. Boreča št. ceste 802; Boreča - Iber v dolžini 800 m (posek gotov) 4. k.o. Boreča št. ceste 803; Boreča Sv. Ana med pokopališči v dolžini 550 m (posek izvršen do 26.05.1999) 5. k.o. Stanjevci št. ceste 801; Otovci-Stanjevci (Haup) v dolžini 300 m (posek izvršen do 04.06.1999) 6. k.o. Stanjevci št. ceste 834; Stanjevci pri Ani v dolžini 900 m (posek gotov) Na podlagi zapisnika odbora z dne, 26.04.1999, pa se opravijo investicijsko-vzdrževalna dela na naslednjih gozdnih cestah: 1. k.o. Šulinci št. ceste 831 - mali jarek-veliki jarek 2. k.o. Križevci št. ceste 724 - pri Lutaru 3. k.o. Adrijanci št. ceste 832 - Adrijanci PVC 4. k.o. Neradnovci št. ceste 805 - Čepinci-Neradnovci 5. k.o. Ženavlje št. ceste 830- Ženavlje-Martinje Tako predvidevam, da bi z ozirom na čas in sredstva lahko porabili za gozdne ceste cca. 3.000.000,00 SIT. V zvezi z obnovo prosim vse predsednike KS in vaške predsednike, da dobro sodelujejo predvsem pri zagotavljanju in iskanju možnosti gramoza. S tem se izgradnja bistveno poceni, za najnujnejše sanacije pa bomo koristili gramoz iz Sotine in v poletnih mesecih izvedli grederiranje gozdnih cest. V zvezi s tem sprejemamo sklep št. 8. za sanacijo nujnih del na gozdnih cestah. Postavka 13.13. Izgradnja parkirnih prostorov Člane občinskega sveta sem obvestil, daje prejšnji občinski svet sprejel sklep, da občina v celoti pokriva stroške za izgradnjo parkirnih prostorov pri pokopališčih. Na podlagi tega smo na podlagi sprejetega sklepa že financirali naslednje parkirne prostore: 1. V sklopu modernizacije občinske ceste je bil izgrajen parkirni prostor pri pokopališču Gornji Petrovci in Šulinci. Ne samo po mojem mnenju, ampak tudi po mnenju vseh tistih, ki pridejo v našo občino, je kaj takega redko videti. 2. V celoti v vrednosti 1.283.582,00 SIT smo pokrili stroške za izvedbo parkirnega prostora pri pokopališču v Lucovi. Prav tako smo v Lucovi v sklopu modernizacije ceste Lucova - Čepinci na novo uredili odvodnjavanje z asfaltiranjem pri vaško-gasilskem domu v Lucovi na parkirnem prostoru. Na podlagi sprejetih sklepov, proračuna 1998 in finančno že opravljene realizacije za leto 1999, predlagam naslednje razreševanje v zvezi z izgradnjo parkirnih prostorov ob pokopališčih: 1. Priprava tehnične dokumentacije: • na podlagi javnega razpisa smo dela oddali podjetju RATING iz Murske Sobote. Projekti, ki so že pripravljeni: • projekt za parkirišče in pokopališče v Gornjih Petrovcih in Šulincih (parkirni prostor že izgrajen), • za parkirni prostor v Križevcih projekt narejen v sklopu modernizacije asfaltne ceste z izgradnjo pločnikov in ureditvijo križišča, • za parkirni prostor Stanjevci, • za parkirni prostor v Adrijancih. Parkirni prostor v Adrijancih nam je povzročil veliko preglavic. Kljub temu, da sem želel, da bi v sklopu modernizacije ceste mimo osnovne šole izgradili tudi ta parkirni prostor, so nekateri bili zelo proti. Še več, nagajali so tako, da so od stvarne realizacije odvračali še druge. Zato smo izgubili kar nekaj časa in denarja. Nekaterim tudi pred volitvami ni dalo miru in so obveščali vse možne inšpekcije. Odločali smo se, da parkirni prostor navozimo, da se lahko pred 1. novembrom normalno parkira. Inšpekcije so me obiskale vse, za to sem porabil ogromno časa in truda. Pri tem moram povedati, daje tudi za ta projekt pripravljal dokumentacije Rating in da so bila v tistem času pridobljena vsa soglasja s strani Direkcije za ceste in inšpekcij. Tako ni bilo zadržkov za izgradnjo ulične razsvetljave, parkirnega prostora in asfaltiranje pločnikov. In ker nekateri še kljub temu niso dali miru, smo se odločili, da takrat pred volitvami ne asfaltiramo pločnikov, ne gori ulična razsvetljava in ne nadaljujemo z asfaltiranjem parkirnega prostora. Vse še sedaj tako stoji. Nekateri in tudi tisti, ki so bili proti, se sprašujejo, zakaj je temu tako. V tem času je bila opravljena odmeritev. Pri tem ne smemo pozabiti na pokrivanje stroškov v zvezi z odmeritvijo (KS - občina). - za parkirni prostor v Ženavljah, - za parkirni prostor v Martinju. Ta dva parkirna prostora oz. njihova realizacija sta odvisna od soglasja s projektom s strani Direkcije, ker se bo urejevalo tudi naselje s pločniki in ulično razsvetljavo. V zvezi s tem predlagam: 1. Da se za vse tiste parkirne prostore, kjer ni tehnične dokumentacije oz. urejenih odnosov v zvezi z zemljišči (lastništvo) to uredi s Krajevnimi skupnostmi oz. lastniki. To velja tudi za tista parkirišča, ki so že izgrajena, pa teh zadev nimajo urejenih. 2. V letošnjem letu bi se obnovili, izgradili naslednji parkirni prostori: parkirni prostor pri pokopališču v Adrijancih (odmeritev, navoz gramoza) 350.000,00 SIT parkirni prostor v Lucovi (plačilo že opravljenega dela ) 1.300.000,00 SIT parkirni prostor v Stanjevcih (navoz gramoza in postavitev dveh kandelabrov za razsvetljavo) 270.000,00 SIT parkirni prostor pri evangeličanskem pokopališču v Boreči (navoz gramoza, planiranje) 250.000,00 SIT parkirni prostor pri katoliškem pokopališču (navoz gramoza, izravnava) v Boreči 150.000,00 SIT parkirni prostor v Neradnovcih - eventuelna razširitev 300.000,00 SIT parkirni prostor pri cerkvi Svete Trojice. Ta parkirni prostor se bo izgradil vzporedno z izgradnjo vaške ceste parkirni prostor v Ženavljah Za parkirni prostor v Ženavljah se uskladi tehnična dokumentacija z direkcijo za ceste. Zatem se pristopi k želenim delom in navozu gramoza za izravnavo in spodnji ustroj 300.000,00 SIT Parkirni prostor v Martinju. Prav tako se 15 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 za ta parkirni prostor uredi zemljišče in navoz gramoza. Pri tem parkirnem prostoru, ulični razsvetljavi in izgradnji pločnikov se bomo tudi pogovarjali z Občino Kuzma. 300.000,00 SIT parkirni prostor v Neradnovcih. Razširitev in navoz gramoza. Opomba: Po sklepu občinskega sveta morajo Krajevne skupnosti urediti lastništvo in Občini Gornji Petrovci dostaviti zemljiško knjižne izpise. V kolikor tega ne storijo, se ne bo pristopilo k razreševanju izgradnje parkirnih prostorov. Realno je pričakovati, da bi se lahko asfaltiranje pripravljenih in z dokumentacijo urejenih lastništev in gradbenim dovoljenjem začelo v letu 2001, 2002, 2003. Program za vsako leto bo sprejel občinski svet. Postavka 13.12. Ulične razsvetljave Tudi izgradnjo uličnih razsvetljav smo opredelili s sklepom občinskega sveta. Tako so že izgrajene ulične razsvetljave, za katere je bila narejena dokumentacija, naslednje: - pri parkirnem prostoru Šulinci - Gornji Petrovci, - od osnovne šole do adrijanskega pokopališča. V sklopu izgradnje križišča v Gornjih Petrovcih v spodnjem delu naselja, kjer se ureja tudi ulična razsvetljava nista bila predvidena dva kandelabra po projektu do gospodinjstva Jošar. Ker je smiselno, da se ureditev naselja zaključi, obstoječi projekt pa ne omogoča financiranja s strani države, predlagam pokritje teh stroškov v višini cca 700.000,00 SIT. Z ureditvijo križišč v naseljih Stanjevci in Peskovci se bo tudi kompletno uredila ulična razsvetljava. Za vse nadaljnje izgradnje uličnih razsvetljav pri avtobusnih postajališčih pa je potrebno doseči soglasje in pripraviti predlog v letu 2000 za izvedbo in po sklepih občinskega sveta v naslednjih letih postaviti razsvetljavo pri avtobusnih postajališčih. Za leto 1999 tako predvidevamo sofinanciranje v Gornjih Petrovci v višini 700.000,00 SIT. Razsvetljavo predvsem na parkirnih prostorih Ženavlje in Martinje pa bo potrebno urediti z ureditvijo projektov za ureditev naselij. Isto velja za naselje Šulinci. Postavka 13.15. Obnova mostov in plazov Neurja in elementarne nesreče prizadenejo tudi naše območje. Poleg toče, suše in pozebe, o kateri so nekateri imeli pred volitvami povedati ogromno, lahko z gotovostjo zapišem, da je bila škoda izplačana v skladu s kriteriji Ministrstva za okolje in državne komisije za sanacije, ki je škodo potrdila. O določenih primerih pa smo že seznanili občinski svet. Ker je naše področje zajelo tudi močno deževje ob neurjih, je nastala določena škoda na infrastrukturnih objektih (cestah). V zvezi s tem smo sprejeli sklep o najnujnejših delih na cesti Lucova - Adrijanci, Panovci - Bokrači in drugih cestah, ki jih je potrebno nujno sanirati. Dela se izvajajo. V naši občini smo najprej sanirali plaz v Košarovcih. Zdaj je območje lepo urjeno in več ne povzroča problemov. Naslednji plaz, ki ga urejamo, pa v tem trenutku še ni končan, saj je potrebno zravnati zemljo, je plaz v Stanjevcih. Vrednost opravljenih del bo okrog 18.000.000,00 SIT. V zvezi s tem smo že dobili sredstva v letu 1998, delno smo stanje pokrili, tako da nam za leto 1999 ostane še približno 8.000.000,00 SIT. V kolikor ta plaz ne bi bil saniran, bi se lahko zgodilo, da bi bilo v nevarnosti 5 gospodinjstev, ki bi se odpeljale s plazom v dolino (po domače Hopovi - Škerlak). Naslednji plaz, ki smo ga bili primorani sanirati, je bil plaz v Boreči pri domačiji Sukič. Nekateri člani občinskega sveta so si skupaj z mano ogledali drsenje tal okrog ene ure zjutraj po seji občinskega sveta. Ker je bilo hitro potrebno najti poti, da ne bi prišlo do katastrofe, ki bi lahko pustila posledice z več kot 150.000.000,00 SIT škode, smo se sanacije lotili, kljub temu, da še nismo imeli zagotovljenih sredstev sanacije. Med tem časom sem se močno trudil in uspelo mi je pridobiti sredstva za to sanacijo v višini cca. 5.000.000,00 SIT. Ker je končna vrednost večja, skoraj 7.000.000,00 SIT, bomo poskušali pridobiti dodatna sredstva in finančno do izvajalca pokriti stroške izvedbe, t. j. do Vodnega gospodarstva Mura iz Murske Sobote. Plazovi, ki so se prijavili na Ministrstvo za okolje in prostor: - plaz v Križevcih, - most v Šulincih, - plaz v Stanjevcih (pri Krajcovih). V zvezi s tem bi bil program realizacije s finančno konstrukcijo naslednji: - plaz v Stanjevcih- dokončno plačilo 8.000.000,00 SIT - plaz v Boreči- dokončno plačilo 6.700.000,00 SIT -most v Stanjevcih-dokončna situacija 100.000,00 SIT - zdrs zemlje v Gornji Petrovcih (Gišarini) 200.000,00 SIT - zdrs zemlje v Stanjevcih pri Boarnih 190.000,00 SIT - obnova mostu v Šulincih 1.500.000,00 SIT Za obnovo mostu v Šulincih pripravlja Vodno gospodarstvo dokumentacijo. Realizacija mostu bi bila izvedena: z deli in nadzorom vodnega gospodarstva, z javnimi deli, s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor. Izpostava Murska Sobota, sredstva za dokončno obnovo bomo realizirali iz proračunske rezerve. Vse ostale manjše zdrse zemlje bomo uredili v sklopu rednega vzdrževanja naših občinskih cest na občinskih cestah. Postavka 13.16. Ureditev območja Srebrnega brega Že nekaj časa sem razmišljal, kako urediti in priti do lepe ureditve Srebrnega brega. Ker je Srebrni breg na mestu tik ob izhodu iz naše države v Slovensko Porabje, je seveda še kako smiselno in Zaželjeno, da se ta okolica uredi. V veliko zadovoljstvo mi je, da sta se v ta projekt obnove vključila s svojimi predlogi Kozar Ciril in Kozar Metod. Zato smo se tudi na zadnjem ogledu dogovorili za realizacijo tega projekta. Tako bi na predlog g. Kozar Cirila in v dogovoru območje Srebrnega brega uredili na naslednji način: najprej je potrebno narediti mini skico izvedbe, pridobiti določena soglasja lastnikov na podlagi izjav (najbolje bi bilo overjenih), za letošnjo sezono očistiti del okolice kamna, ki označuje Srebrni breg, urediti okolico in jo označiti s tablo, opraviti buldožerska dela in izravnavo terena, v zvezi s tem pa so v teku naslednja dela: počistili smo križišče, urejuje se zelenica. V tej zelenici smo pustili nekaj borov vendar jih je nekdo posekal. Zakaj? V teku je zasaditev rož v križišču in počistili smo pot do mejnega prehoda ob cesti. Na mejnem prehodu smo zasadili več cvetličnih gredic. V nadaljevanju je g. Ciril Kozar zadolžen, da pripravi idejno skico ureditve Srebrnega brega, predvsem gre za staro kmečko hišo (predlog tudi lahko obrazloži). Predvsem bi v našem prostoru nujno potrebovali prostor za določene prireditve oz. muzejske dejavnosti, ki pa bi se lahko uporabljal tudi za turistične namene. Postavka 14. Investicije na področju družbenih dejavnosti To področje je zelo razgibano in tudi bogato. V teh letih mi je osebno in s pomočjo prejšnjih in sedanjih svetnikov uspelo narediti marsikaj. Podpostavka 14.12. Obnova šole Obnova šole v bivši Občini Murska Sobota ni bila v nobenem programu obnov in niti vzdrževanja, zato sem si že prvo leto mojega mandata močno prizadeval, da bi prišla v kakšen program oziroma, da bi dobili določena finančna sredstva za začetek nujnih vzdrževalnih del oz. obnove šole. V letu 1995 mi je tako uspelo pridobiti 3.500.000,00 SIT z Ministrstva za šolstvo, skupaj z našim zneskom iz proračuna je tako bilo 16 opravljeno delo v znesku 13.000.000,00 SIT. Takrat je bilo opravljeno: zamenjan je, bil inventar mize, klopi v učilnicah, zamenjane so bile luči, prvič od obstoja šole dobijo učenci in učitelji tekočo vodo v razrede, namestijo se zavese, ne novo se montirajo obloge in zamenjajo vrata v učilnicah, uredila se je računalniška učilnica, uredila so se najnujnejša druga dela. Ker sem zelo dobro sodeloval z državno sekretarko g. mag. Teo Valenčič mi jo je uspelo pridobiti, da je obiskala našo občino in s tem je bila dana zelena luč, da smo z obnovo šole za dokončno obnovo uvrščeni v program Ministrstva za šolstvo. Večkratni obiski, usklajevanja z obeh strani in zadnji obisk odbora za šolstvo, župana, ravnateljice in Tomaža Lazarja iz ZEU pri g. Janji Baršijevi na Ministrstvu za šolstvo je pokazal, da je program obnove na Ministrstvo za šolstvo verificiran in da smo se ob tej priliki pogovarjali o II. fazi in podrobnosti za dokončno izvedbo projekta. Naj navedem, da je v tem trenutku v šoli na podlagi javnega razpisa narejeno: kuhinja z vso opremo in opremo s priborom (vse novo), gospodinjska učilnica z vsem priborom in opremo, elektrifikacija z našim energetskim kablom in omaricami in FID- stikali idr., pisarni ravnateljice in tajnice, službeni vhod, jedilnica, garderoba, med počitnicami pa se še uredi stara kuhinja v učilnice. V okviru I. faze obnove sem zelo zadovoljen z do sedaj opravljenim delom. Tako I. faza obnove znaša: I. Gradbena dela, ki jih je na podlagi javnega razpisa dobil Gradbeni inženiring Gomboc v vrednosti 33.000.000,00 SIT, bodo dokončno opravljena do 25. avgusta, tako da bomo prostore normalno lahko z uporabnim dovoljenjem predali v obratovanje. Ker je delo pogojeno na ključ, dodatnih del ne priznavamo. Dodatna dela, ki pa so izvedena izven popisa, ki je bil na javnem razpisu opredeljen, pa so: okna v jedilnici, nadstrešek nad kuhinjo in shrambo in steza, vodovodna instalacija in instalacija za hidrantno omrežje. Tako na podlagi pogodb in aneksov znaša vrednost izvedbe I. faze 50.000.000,00 SIT. Za vsa ta dela so podpisani aneksi k osnovni pogodbi na podlagi predračunov in obravnave. S tem in na podlagi izvedbe II. faze se bo bistveno izboljšalo delo v naši šoli. Ker smo v programu financiranja Ministrstva za šolstvo, so zaenkrat predvidena naslednja sredstva: - v letu 2000 ................ 60.000.000,00 SIT, - v letu 2001 ................ 40.000.000,00 SIT Na podlagi tega ocenjujem, da bo v letu 2000 za obnovo šole potrebnih 100.000.000,00 SIT in v letu 2001 še nadaljnjih 60.000.000,00 SIT. Tako bi iz našega proračuna v letu 2000 in 2001 potrebovali še okrog 65.000.000,00 SIT. Ker je potrebno v letu 2000 začeti še z izgradnjo vrtca, realno ni pričakovati, da bi lahko odpirali kakršno koli veliko investicijo. II. faza obnove vsebuje: obnova strehe, strelovod, žlebovi, snegobrani idr., zamenjava oken, ureditev učilnic prve triade z otroškim igriščem, ureditev letne učilnice, obnova centrale kurjave, vse novo, obnova sanitarij v celoti, ureditev knjižnice, ureditev računalniške učilnice, izolacija temeljev šole, ureditev okolice in dvorišča, druga dela. SEPTEMBER 1999 Ker je arhitektura šole lepa, je smiselno ohraniti zunanjost šole. Z dokončno ureditvijo pa bo to najlepša šola v okolici. Upam, da bodo od primopredaje v šoli ravnali gospodarno, predvsem pa organizacijsko in da šole ne bodo zanemarili in prepustili stihiji. Celotno obnovo vodim sam s pomočjo odbora za šolstvo in ravnateljice. Postavka 14.04. Izgradnja vodovoda V sklop obnove spada tudi ureditev vodovoda in s tem preskrba s kvalitetno pitno vodo. Kot je vsem vam znano, smo pristopili k izgradnji vrtine. Vrtina je izvrtana v globino 220 metrov. Vrednost del je bila cca. 5.000.000,00 SIT. V tem trenutku se pripravlja mini projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za: postavitev vodohrama za črpalke, ureditev novega voda do šole, bloka in vrtca, ureditev ograj, priključitev za šolo. V nadaljevanju, ko bo opravljena priključitev na stari bazen in za šolo, je potrebno opraviti sestanek z gospodinjstvi za priključitev na ta vodovod. Ker stari sistem še obstaja, bo dana možnost: da gospodinjstva plačajo po sklepu občinskega sveta 20.000,00 SIT prispevka in se priključijo, eventualni novi naročniki in vsem montaža števca za odčitavanje porabe vode. V nadaljevanju pa pripravljamo projekt za izvedbo za vas Gornji Petrovci, morda širše in izgradnja novega bazena za vodo. Ker so to tako velike vrednosti (bazen in omrežje), je o tem predno se ne pripravi projekt brezpredmetno razpravljati. Samo projekt bi stal okrog 7.000.000,00 -10.000.000,00 SIT. Vse skupaj je potrebno pripraviti tako, da lahko sodelujemo na tečaju, za natečaj pa ne sme biti nobene napake. V tem trenutku smo v skupni prijavi projekta oskrba z vodo za goričke občine z razvojnim centrom SINERGIJA. Večino del za priključitev nove vrtine bomo opravili z delavci javnih del. Postavka 14.05. Izgradnja športnega objekta Križevci Na podlagi letošnjega proračuna za sofinanciranje športa in na podlagi usmeritev za naslednja leta, se investicija v Križevcih uvršča med projekt, ki vse bolj dobiva na svoji veljavi in uveljavitvi širom po Sloveniji in zunaj naše države. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je bila že odigrana meddržavna tekma Romunija - Škotska, reprezentanc do 19. leta in da je za 20.06.1999 predvidena prijateljska tekma ženskih reprezentanc Slovenija - Madžarska. To so dogodki, ki bodo zapisani v zgodovino občine Gornji Petrovci. Vse, kar pa se dogaja okrog tekmovalnega dela pri članih, mladincih, 14 letnikih, pa je pohvale vredno in na tem področju smo prekosili tudi centre, kot so Šalovci, Hodoš in drugi, ki so nekoč nekaj pomenili. V vse to je vloženo preveč truda, prostovoljnega dela, sredstev, da bi vse to zapustili stihiji in da bi nogomet v naši občini zamrl. Na ta objekt so zelo ponosni naši mladi, najmlajši se ne morejo pohvaliti, da imajo najlepši center in da smo tudi v vseh selekcijah med prvo uvrščenimi ekipami. Vse to pa nas obvezuje in zavezuje, da financiramo to dejavnost ne samo tu, temveč v vseh sredinah, kjer delajo in se trudijo. Vse zadeve pa smo dolžni tudi financirati po Zakonu o športu. V zvezi z izgradnjo mi dovolite, da vas seznanim z nekaterimi dejstvi, kako smo sploh realizirali izgradnjo takšnega objekta. V začetku, ko sem razmišljal, kako ustvariti boljše pogoje, sem iskal vse možnosti, kako cenovno in učinkovito najbolje realizirati izgradnjo. V začetku smo vsa sredstva zagotavljali iz sredstev kluba. Videlo se je, da celotnega bremena iz lastnih sredstev in iz sredstev sponzorjev in donatorjev ne PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI 17 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 bomo uspeli nositi. Ker se je v tistem času izkazalo, da smo z delitveno bilanco bivše občine Murska Sobota dobili športno igrišče in stari del objektov v lastništvo občine, sem takoj odreagiral in zadevo prijavil na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport. Z Ministrstva smo dobili blizu 3.000.000,00 SIT, in to je bila tudi osnova in pogoj, da mora sodelovati tudi občina. Tako smo vsako leto sofinancirali, kolikor smo pač mogli. Na koncu se je izkazalo, da je za dokončno ureditev zmanjkalo sredstev. Ker je bila že predvidena otvoritev in predaja objektov svojemu namenu, smo bili primorani poseči po reševanju finančnih sredstev za investicijo. Tako je bil najet kredit v višini 2.500.000,00 SIT. Klub je odplačal kredit v višini 700.000,00 SIT, tako da trenutno znaša obveznost do kreditodajalca 1.800.000,00 SIT. Kredit moramo odplačati v letošnjem letu. Drugi del, kije še neporavnan, je vrednost za ureditev parkirnega prostora. Vrednost celotnih del znaša 2.300.000. 00 SIT. Stroški, ki so že pokriti, znašajo 500.000. 00 SIT. Tako ostaja še obveznost v višini 1.900.000. 00 SIT. Ker bomo nekaj pokrili iz naslova sponzorstva, bi bilo potrebno pokriti stroške v višini 1.100.000,00 SIT. Celotna investicija tega športnega objekta JE ocenjena na 30.000.000,00 SIT. Vrednost del, ki smo jo opravili z novogradnjo, je vredna 20.000.000,00 SIT. Tako se lahko zavedamo, da nam je uspel velik podvig. Če procentualno primerjamo investicijo, ki jo občina sofinancira za klube malega nogometa (hišica, igrišče idr.), je razmerje popolnoma enako oz. je v prid klubom malega nogometa. Ker bodo vsa športna igrišča v naši občini prej ah slej oz. zelo hitro prišla v vzdrževanje občine, je smiselno in zelo odgovorno, da tako ravnamo tudi v bodoče. Vse svetnike sem prosil, da predlog podprejo in glasujejo za predlagano rešitev. V letu 1999 se zagotovijo sredstva za dokončno pokrivanje investicije v vrednosti 1.800.000,00 SIT in v letu 2000 se zagotovi 1.100.000,00 SIT. Tako se ne bo zgodilo, da bi lepi, izgrajeni objekti propadli in bili zapuščeni kot stare tovarne brez delavcev. Postavka 14.11. Izgradnja Športnega objekta igrišča v Šulincih Na podlagi lanskih sklepov in finančne realizacije igrišč v Adrijancih v znesku 700.000,00 SIT, v Šulincih v znesku 500.000. 00 SIT, v Košarovcih 1.000.000,00 SIT (za slačilnice) je prav, da obnovo igrišč za klube malega nogometa financiramo tudi vnaprej. Ker se igrišče v Šulincih obnavlja in ker smo se dogovorili, da bo v okviru občinskega praznika turnir v malem nogometu, mora biti igrišče pripravljeno in dela morajo biti pravočasno zaključena.Zato bomo v letošnjem letu financirali postavitev slačilnic v višini 1.000.000,00 SIT. Na igrišču v Adrijancih se uredijo zemeljska dela, zatravitev, zatem postavitev ograje, drenaže... V naslednjem letu se postavi slačilnica, financiranje občine v ta namen znaša 1.000.000,00 SIT .otvoritev pa je predvidena za občinski praznik leta 2000. Prav tako moramo v letošnjem letu zagotoviti 1.000.000,00 SIT za slačilnico na igrišču malega nogometa v Gornjih Petrovcih. V nadaljevanju je predvidena ureditev nogometnega igrišča v Stanjevcih, ki bi bila sofinancirana v letu 2000. V kolikor bodo še kakšne težave pri posameznih investicijah, bomo morali vsekakor prisluhniti. Postavka 14.14. Ureditev parcele v Martinju Na parceli, kjer je nekdaj stala stara šola, je zdaj igrišče. Ta parcela je last Občine Gornji Petrovci. Že na prejšnji seji občinskega sveta smo sprejeli sklep o odkupu zemljišča od KS Kuzma zaradi razširitve. Ker ta sklep že obstaja s strani občinskega sveta, bomo zemljišče odkupili, in to takoj, ko nam bo Občina Kuzma posredovala sklep o prodaji. V postopku je pridobitev lastništva za objekt pri igrišču. Ko bo pridobljeno lastništvo v korist občine, se bo začela obnova tega objekta. Predvidevam, da bo potekala v letu 2000. Namembnost objekta bo določena s programom. Smiselno pa je, da je tako športno igrišče, tako objekt kot okolica urejena vzorno tudi zato, ker mejimo na sosednjo občino in ker je v bližini mejni prehod in Slovensko Porabje. V letu 1999 bi tako morali zagotoviti 500.000,00 SIT - 700.000,00 SIT (odkup parcele, buldožerska dela, odmeritev). Postavka 14.15 Izgradnja garaž pri Zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih Izgradnjo garaž smo prijavili na natečaju Ministrstva za zdravstvo. Na podlagi sklepa, da Ministrstvo zagotavlja sredstva v višini 3.850.000,00 SIT, smo opravili javni natečaj. Odpiranje ponudb je bilo 19.05.1999. Za sofinanciranje bom poskušal pritegniti tudi občini Šalovci in Hodoš. Vsekakor pa bo sodeloval Zdravstveni dom Murska Sobota. V letošnjem proračunu se zagotavljajo sredstva v višini 5.500.000,00 SIT. DOLGOROČNO: V letu 2000 bi uredili parkirne prostore, razsvetljavo in ureditev okolice. Investicije prijavljamo na Ministrstvo. V letu 2001 bi kupili še avtomobil za potrebe zdravstvenega osebja in medicinsko opremo za dobro in nemoteno delovanje zdravstvenega doma. Z vsemi temi ukrepi bi bil zdravstveni dom lepo in vzorno urejen. V njem bi se lepo počutili delavci in tudi pacienti, ki bodo prihajali po zdravstveno pomoč. Postavka 14.16. Obnova evangeličanske cerkve V zvezi z obnovami vaških kulturnih in zgodovinskih objektov je seznanjen vsak od svetnikov. Program obnov sem si zamislil že v letu 1995 in takšen program poteka vse do sedaj. Res je, da mi je uspelo za vsako investicijo pridobiti velika sredstva, tako od države kot tudi od donatorjev. Prva investicija, ki smo jo sofinancirali, je bila obnova cerkve Sv. Trojice. Denar so prispevali Ministrstvo za kulturo, občina in verniki. Pri cerkvi Sv. Trojice smo uredili parkirni prostor in ga bomo asfaltirali v letošnjem letu. Ker ima g. Ivan Camplin v letu 2000 65. jubilej svojega dela, se bo uredila pot k cerkvi od ceste in okolica in opravila svečanost. Ko bodo tudi drugi objekti pripravljeni tako daleč, bo tudi ta cerkev vključena v turistično ponudbo Občine Gornji Petrovci. Nadalje smo sofinancirali obnovo evangeličanske cerkev v Križevcih v višini 2.600.000,00 SIT, binkoštno cerkve v Ženavljah v višini 2.200.000,00 SIT, kapelice v Martinju v višini 1.000.000,00 SIT in v letu 1998 župnišče evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih v višini 3.000.000,00 SIT. Za leto 1999 je predvidena obnova evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih. Občina je na Ministrstvo za kulturo prijavila obnovo te cerkve in zato dobila odobrena sredstva v višini 3.000.000,00 SIT. Na podlagi javnega razpisa, ki gaje objavila Občina Gornji Petrovci in na podlagi javnega odpiranja ponudb, kije bilo 19.05.1999, bomo z najugodnejšim izvajalcem skupaj s sodelovanjem evangeličanske cerkvene občine podpisali pogodbo o izvedbi. Višina del za izvedbo se določi v dogovoru. V letošnjem proračunu se zagotovijo skupna sredstva v višini 5.000.000,00 SIT. Z obnovo evangeličanske cerkve se zaključuje ciklus vseh obnov naših cerkva. Na podlagi opravljenega dela z moje strani in občine ocenjujem, da smo opravili veliko dejanje, ki bo za vedno zaznamovano. Predvsem pa velja dejstvo, da smo bili v našem prostoru ena od redkih občin, ki jim je uspelo obnoviti in sofinancirati obnovo vseh cerkva. Pri tem 18 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 gre zahvala prejšnjemu občinskemu svetu in tudi sedanjemu za razumevanje pri sprejemanju ustreznih sklepov in potrditev smernic, ki jih pripravljam. Postavka 14.17. Obnova Lenarčičevega mlina v Neradnovcih V prihodnosti Občina Gornji Petrovci želi imeti tudi turistično ponudbo na različnih področjih. Območje pri Lenarčičevem mlinu v Neradnovcih je območje, kjer se bo obiskovalec lahko zaustavil in imel tudi kaj pogledati. V tem delu se predvideva v okviru krajinskega parka ureditev ceste, otroškega igrišča in počivališča za kolesarje in pešce. Kot naročeno pa tu stoji Lenarčičev mlin. Občina Gornji Petrovci je na Ministrstvo za kulturo prijavila projekt za obnovo tega mlina. Za to obnovo smo dobili sredstva v višini 2.000.000,00 SIT. Z najugodnejšim ponudnikom se bomo dogovorili o izvedbi in višini stroškov izvedbe. Predvideva se obnovitev mlina, predvsem prostora, kjer je mesto za pogon mlinskih koles, streha in ob mlinu bi se uredilo jezero s primemo okolico, torej s parkom. Z ureditvijo bi ta prostor bil zelo privlačen za turiste. Zaenkrat v letošnjem proračunu predvidevam, z ozirom na javni razpis in dogovor z dne, 19.05.1999,da bi v letošnjem proračunu zagotovili sredstva v višini 5.000.000,00 SIT. V kolikor bi za obnovo potrebovali več sredstev, jih bomo zagotovili v letu 2000. Postavka 14.18. Obnova šolskih igrišč Pri večkratnem ogledu sem ugotovil, da bi bilo potrebno pri šolskih igriščih pri osnovni šoli opraviti nujna investicijsko vzdrževalna dela. Odločil sem se da, prijavimo obnovo na razpis Fundacije za šport in na Ministrstvo za šolstvo in šport. lz natečaja fundacije za šport smo dobili 2.000.000,00 SIT, z Ministrstva pa 1.500.000,00 SIT. Na podlagi pripravljenega projekta bomo takoj po odpiranju ponudb 19.05.1999 izbrali najugodnejšega ponudnika. Pri obnovi igrišč gre predvsem za: obnovitev in postavitev ograj, tribun pri rokometnem igrišču, ureditev odvodnjavanja, ureditev poti in stopnic, preplastitev. Ocenjujem, da bi ne glede na razpis, ker smo višino razpisa morali objaviti, za ta dela porabili okrog 6.500.000,00 SIT. Postavka 14.19.Obnova telovadnice Pri obnovi telovadnice gre predvsem za to, da bi opravili med počitnicami najnujnejša dela, to pa so: obnovitev parketa, postavitev oblog na stene, beljenje. Ker je bila v začetku predvidena tudi ureditev sanitarij v slačilnicah, prostora za učitelje in rekvizitov, smo se odločili za naslednjo varianto: obnovi se parket, obnovijo in na novo se namestijo obloge, opravi se beljenje. V nadaljevanju, ko bomo zgradili nov vrtec, pa se v prostorih, kjer je zdaj vrtec, uredijo slačilnice in sanitarije za potrebe telovadnice in bodoče športne dvorane. Računam, da bi za obnovo telovadnice letos porabili okrog 2.500.000,00 SIT. Kot je razvidno iz programa sofinanciranj države za leto 1999 in kot je razvidno iz podatkov za leto nazaj, lahko povem, da smo na tem področju zelo uspešni in da mi je uspelo do ministrstev vzpostaviti odnos, ki omogoča, da lahko določene projekte izpeljemo in pridobimo znatna finančna sredstva. Zelo pomembno pa je, da smo vsi skupaj sposobni vse to uskladiti in organizacijsko izpeljati. Če ste vse prebrali zelo pozorno, ste lahko ugotovili, da je temu res tako. Res pa je tudi, da na drugih občinah vse to opravijo referenti, ki jih je 5, 10 ali več, na naši občini pa sem sam z upravo in svetniki. Zato si štejem kot velik uspeh, da je razvoj naše občine takšen in uspešen. V občinskem svetu smo sprejeli tudi predloge za financiranje oz. sofinanciranje naslednjih programov: 1. Program obnove vaških kapelic. T a program sem imenoval “vsi zvonovi naj zvonijo”. Program bi začeli na podlagi sklepa občinskega sveta izvajati v letu 2000 in v nadaljevanju naslednjih let do dokončne obnove vseh kapelic. Osebno menim, da bi bilo zelo lepo tudi za tiste, ki ne vidijo, da bi jih zvon zjutraj in zvečer in tudi opoldan spomnil na uro. 2. V zvezi z ureditvijo naselij, krajev, označevalnih tabel v krajih, pred domovi in cerkvah, bomo v letu 2000 izvedb program označitve območij občine. Vsi vhodi in izhodi naših naselij in povezav bi bili označeni s tablami. Ko bomo zbrali ustrezne osnutke, se bomo v občinskem svetu odločili za izvedbo. Predlagam tudi, da razmislimo o usmerjevalnih tablah za označitev določenih naselij (recimo naselje BOARNI od štev. 94-103) in še vrsto drugih možnosti. Označitev v posameznih vaseh pa bi prepustili iznajdljivosti vodstva KS oziroma vaščanov. 3. V naslednjih letih predlagam, da spregovorimo tudi o spremembi prostorskih planov, ki se nanaša na ureditev jezer na določenih območjih. V posebnem programu, ki ga je potrebno pripraviti, bomo opredelili območja predvidena za jezera. Program izvedbe naj bi se izvajal od leta 2001 naprej. 4. V naslednjih dveh letih pristopiti k izgradnji kabelske televizije. Postavka 15. Odplačilo finančnih obveznosti in obresti Občina Gornji Petrovci je zaprosila kreditna sredstva pri Regionalnem skladu v Ribnici. Sredstva smo dobili v letu 1997 v višini 12.000.000,00 SIT. Polovico smo odplačali v letu 1998 in drugo polovico v letošnjem letu. Zaradi velikega izpada sredstev iz programa spremembe namembnosti v višini 120.000.000,00 SIT je potrebno z konsensom na občinskem svetu in v dogovoru z izvajalci in bankami pa tudi z Ministrstvom za finance uskladiti letošnje financiranje v obliki premostitvenih kreditov, kakor tudi financiranje v naslednjem letu. Prav zaradi tega je potrebno uskladiti program leta 1999 in leta 2000. Do sedaj opisani program proračuna za leto 1999 in za naslednje leto omogoča, da se bo tudi vse izšlo. Tako bi na tak način opravili veliko dela in zadovoljili vse porabnike našega proračuna. V primeru, da pa ne sprejmemo predloga in konsensov pa se seveda lahko zgodi, da razvoj občine obstane in bodo realizirani samo nekateri projekti. S tem dokumentom pa se zagotavlja kontinuiran razvoj občine. Lahko ga oplemenitimo samo še z dodatnimi deli in razvojem. ZAKLJUČEK Spoštovane občanke in občani Občine Gornji Petrovci! Zdaj ko ste prišli z branjem proračuna za leto 1999 in izhodišči programov za naslednja leta do konca, si lahko vsak sam pri sebi ustvari sliko in zaključek. V vseh segmentih se je potrebno navezovati na izhodišča, ki so narekovala takšno pripravo proračuna in izhodišča za naslednja leta s predpostavko, koliko finančnih sredstev bo občina imela in koliko jih bo sposobna pridobiti. V zvezi z vsem do sedaj opisanim sem pozval vse člane občinskega sveta, da enotno podprejo predlagani proračun in usmeritve našega nadaljnjega razvoja. Vsekakor bo prišlo še do kakšnih dodatnih in morda novih stvari, vendar trenutno obstaja možnost za uspeh tega programa. Tudi vsem Vam, kot tudi članom občinskega sveta se z željo, da bi proračunske postavke omogočile še večji razvoj in napredek naše občine, najlepše zahvaljujem za podporo in sodelovanje. ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber 19 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 SKLEP o sofinanciranju mrliških vežic na območju Občine Gornji Petrovci v letu 1999 I. Po tem sklepu bo Občina Gornji Petrovci sofinancirala: vežice na območju Občine Gornji Petrovci II. Vežice na območju Občine Gornji Petrovci se bodo sofinancirale na naslednji način: - 500.000,00 SIT (l. del) ob začetku gradnje 500.000,00 SIT (2. del) za dograditev in opremo vežice. III. Na področju novogradenj oz. prizidave ali dozidave bo Občina Gornji Petrovci sofinancirala vežice v naslednjih krajih oz. naseljih: l. Na območju Občine Gornji Petrovci: - Križevci IV. Na področju opremljanja bodo sofinanciranja deležne naslednje vežice: Ženavlje, Boreča - Sv. Ana, Boreča -evangeličansko pokopališče, Stanjevci, Lucova V. Sofinanciranje s strani občine bo potekalo: v skladu z II. členom (1. alinea) ob začetku gradnje na terenu v skladu z II. členom (2. alinea) ob koncu IV. gradbene faze. Dejansko stanje objektov oz. upravičenost do zgoraj navedenih sredstev bo ugotavljal Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo skupaj z županom, na podlagi pisnega obvestila o izpolnitvi določil VI. člena - prvi odstavek, nakar sledi ogled na terenu. Ne glede na gornje določilo se bodo sredstva krajevnim skupnostim za omenjeni program nakazovala iz proračuna Občine Gornji Petrovci v zadnji četrtini leta 1999. VI. Program sofinanciranj bo potekal tudi naprej po istem sistemu. VII. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave. Številka: 1526/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. SKLEP o vzdrževalnih delih na področju gozdnih cest v letu 1999 na območju Občine Gornji Petrovci i. Občina Gornji Petrovci in Zavod za gozdove RS bosta financirala vzdrževalna dela na področju gozdnih cest v Občini Gornji Petrovci po naslednjih kriterijih: - skupna dolžina gozdnih cest na posameznem območju, - dejansko stanje gozdnih cest - posameznih odsekov, - pomembnost določene povezave, - pomen zaključene celote v primeru vzdrževanih cest. II. Vzdrževalna dela bodo potekala na naslednjih cestah oz. odsekih cest: 1. k.o. Peskovci št. ceste 720; Križevci- Peskovci-fazanarija v dolžini 1350 m (posek izvršen do 26.05.1999) 2. k.o. Boreča št. ceste 800; Boreča-gramoznica v dolžini 550 m (posek gotov) 3. k.o. Boreča št. ceste 802; Boreča - Iber v dolžini 800 m (posek gotov) 4. k.o. Boreča št. ceste 803; Boreča Sv. Ana med pokopališči v dolžini 550 m (posek izvršen do 26.05.1999) 5. k.o. Stanjevci št. ceste 801; Otovci-Stanjevci (Haup) v dolžini 300 m (posek izvršen do 04.06.1999) 6. k.o. Stanjevci št. ceste 834; Stanjevci pri Ani v dolžini 900 m (posek gotov) Rok za dokončanje vseh del iz prejšnjega odstavka do konca leta 1999. III. Na podlagi izvedenega programa iz leta 1997 in 1998 do sedaj opravljenih del se za izvajalca del izbere Balek Alek- sander, s.p. iz Neradnovec št. 66. Z izvajalcem del se podpiše ustrezna pogodba. Na cestah, ki so bile obnovljene v letih 1997 in 1998 se opravijo investicijsko vzdrževalna dela na podlagi zapisnika odbora za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo z dne 26.04.1999. Zapisnik je priloga temu sklepu. Ceste so: 1. k.o. Šulinci št. ceste 831 - mali jarek-veliki jarek 2. k.o. Križevci št. ceste 724 - pri Lutaru 3. k.o. Adrijanci št. ceste 832 - Adrijanci PUC 4. k.o. Neradnovci št. ceste 805 - Čepinci-Neradnovci 5. k.o. Ženavlje št. ceste 830-Ženavlje-Martinje IV. KS na območju katerih se bo delo izvajalo mora zagotoviti: - brezplačno zagotoviti gramoz za navoz V. Za nadzor nad izvedenimi deli oz. pregled cest po končanih delih se zadolži Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo skupaj z županom in revirnim gozdarjem. VI. Ta sklep velja z dnem sprejetja. Številka: 1533/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 Ž U P A N Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 20 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 SKLEP o lokaciji; kjer bodo izgrajena avtobusna postajališča na območju Občine Gornji Petrovci v letu 1999 I. S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa lokacijo, kjer bodo izgrajena avtobusna postajališča v letu 1999. II. Avtobusna postajališča morajo biti grajena v skladu z normativi in standardi za tovrstne objekte. III. Glede na II. člen tega sklepa bodo v letu 1999 izgrajeni dve avtobusni postajališči na Kukeču in v Stanjevcih (pri hiši št. 6). Križevci: z ozirom na to, da je prostor asfaltiranje potrebno postaviti robnike. Za postajališči Kukeč in Stanjevci (pri Smodišu št. 6) pa bomo v letošnjem letu: uredili zemljišče in prostor navozili z gramozom. Ureditev teh dveh postajališč bo v letu 2000. Gornji Petrovci (Bagar) ureditev avtobusnih postajališč - postavitev čakalnic. IV. V letu 1999 se uredi dokumentacija in navozi gramoz. V. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta. Številka: 1529/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. SKLEP o lokaciji avtobusnih postajališč, na katerih bodo nameščene avtobusne čakalnice na območju Občine Gornji Petrovci v letu 1999 I. IV. S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa lokacijo oz. tista avtobusna postajališča, ki bodo opremljena z avtobusnimi čakalnicami (6. člen odloka o ureditvi avtobusnih postajališč) v letu 1999. II. Prednost pri postavitvi novih čakalnic bodo imela tista postajališča, ki so grajena kot avtobusna postajališča v skladu z normativi in standardi za tovrstne objekte. III. Glede na II. člen tega sklepa bodo v letu 1999 čakalnice postavljene na naslednjih lokacijah: - Gornji Petrovci 5 kom. - Stanjevci 2 kom. - Peskovci 2 kom. - Križevci pri Boroši 1 kom. SKUPAJ: 10 komadov Ker bodo v tem letu zaključene nekatere investicije, je prioriteta na teh lokacijah. V skladu z Odlokom o ureditvi avtobusnih postajališč (6. člen) bo Občina Gornji Petrovci izvedla postopek za ureditev novih avtobusnih postajališč po programu v naslednjih letih. V. Ta sklep velja z dnem sprejetja na seji občinskega sveta. Številka: 1528/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. SKLEP o ureditvi parkirnih prostorov pri pokopališčih v Občini Gornji Petrovci v letu 1999 I. iv. Ta sklep določa na katerih lokacijah se bo uredil parkirni prostor za določeno pokopališče. II. Lokacija parkirnih prostorov pri pokopališčih je naslednja: Ženavlje Martinje Stanjevci Adrijanci Boreča - evangeličansko pokopališče Boreča - katoliško pokopališče Neradnovci III. Na vseh teh lokacijah parkirnih prostorov se navozi gramoz in uredi planiranje z valjarjem. S tem se omogoči parkiranje in priprava za asfaltiranje v naslednjih letih. Za vse lokacije parkirnih prostorov morajo krajevne skupnosti pridobiti lastništvo in to izkazati z zemljiškoknjižnim izpiskom. V. Zemeljska dela in navoz gramoza se opravi v skladu s pripravljeno tehnično dokumentacijo. Za nadzor se zadolži odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo in župan. Vl. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta. Številka: 1534/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 SKLEP * o lokaciji avtobusnih postajališč, na katerih bodo nameščeni oglasni panoji na območju Občine Gornji Petrovci v letu 1999 I. -Neradnovci 1 kom. - Lucova 1 kom. S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa lokacijo oz. . Adrijanci 1 kom. tista avtobusna postajališča, ki bodo opremljena z oglasnimi . Košarovci 1 kom. panoji v letu 1999. II. Prednost pri postavitvi oglasnih panojev bodo imela tista postajališča, ki so grajena kot avtobusna postajališča v skladu z normativi in standardi za tovrstne objekte. III. Glede na II. člen tega sklepa bodo v letu 1999 oglasni panoji postavljeni na naslednjih lokacijah: - Gornji Petrovci 5 kom. - Stanjevci 2 kom. - Peskovci 2 kom. - Križevci pri Boroši 1 kom. -Boreča 1 kom. - Martinje 1 kom. - Ženavlje 1 kom. SKUPAJ: 17 komadov IV. Na vseh avtobusnih postajališčih, ki se bodo zgradila v letu 1999 se postavijo še koši za smeti. V. Ta sklep velja z dnem sprejetja na seji občinskega sveta. Številka: 1530/99 Gornji Petrovci, 28.05.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, štev. 72/93) in 7. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Ur. 1. RS, štev. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na seji dne sprejel SKLEP o sofinanciranju modernizacij vaških cest na območju Občine Gornji Petrovci v letu 1999 I. prevzemu ceste in končnih izmeritvah. _ .. „ , ., . , , Sama izvedba programa pod II. se bo izvajala po 30. juniju Obema Gornji Petrovci bo sofinancirala program moder- nizacij vaških cest po naslednjih kriterijih: skupna dolžina vaških cest v posamezni KS oz. naselju, dolžina že moderniziranih vaških cest v posamezni KS oz. jjj naselju, pomembnost določene povezave, Za nadzor nad izvajanjem posamezne investicije se zadolži - ^apljanje posamezne modernizacije v soroden projekt oz. pro- gospodarsko in jekt, ki je širšega pomena za Občino Gornji Petrovci. . „ 6 ’ , . „ cestno infrastrukturo skupaj z županom. jj Nadzorni organ mora pred asfaltiranjem predložiti poročilo o kvaliteti in količini navoženega tampona min 15 cm Sofinancirane bodo naslednje vaške ceste po posameznih KS vključno s trdnostnim preizkusom, oz.vaseh: 1. Nadaljevanje programa začetega v letu 1998 v naslednjih vaseh: ^ Peskovci Gornji Petrovci Sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občmskega sveta Stanjevci in se objavi v občinskem glasilu “NOVINE”. Košarovci D Številka: 1532/99 Program se izvaja na osnovi pogodb m finančnih obveznosti „ „ občine in krajevnih skupnosti. GornJ1 Petr0VCI- 30-05.1999 Pri realizaciji programa bo Občina Gornji Petrovci ŽUPAN sodelovala z deležem, ki znaša: Občine Gornji Petrovci 3.800.000,00 SIT/km 3 m širine asfalta, ki se plača po Franč Šlihthuber, l.r. 22 SEPTEMBER 1999 omejena zgolj na območja ali za potrebe obstoječih pokopališč ter v sklopu že obstoječih sakralnih objektov; 24. Vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na javnih cestah v upravljanju Občine Gornji Petrovci v skladu s predpisi o javnih cestah ter vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na nekategoriziranih cestah in poteh v skladu s pogoji, ki jih določi njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec; 25. Vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje terena na površini do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, skladno s soglasjem lastnika zemljišča; 26. Drenaže na posameznih zemljiščih do površine 1 ha, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča, nemoteče za sosednja zemljišča; 27. Posegi v zvezi z odpravljanjem arhitektonskih ovir za ljudi z omejeno zmožnostjo gibanja - gradnja klančin, ureditev prostora za dvigalo v obstoječih objektih ali ob njih; 28. Tipski mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do prostornine 5 m³ na funkcionalnem zemljišču objektov in izvedba priključka plinovodnega omrežja s priključno močjo do 50 KW od glavnega distribucijskega omrežja do posameznega porabnika in notranja preureditev kotlovnic za priključno moč do 50 KW, vse za potrebe občanov in njihovih družin (izključno za individualne stanovanjske objekte) s tem, da investitor k priglasitvi, razen dokumentacije iz 8. člena tega odloka, predloži tudi; tehnično dokumentacijo za gradnjo plinskih priključkov in za notranjo izvedbo plinsek inštalacije s priključitvijo plinskih trošil oziroma za notranjo preureditev kotlovnice, ki jo izdela projektantska organizacij ali distributer plina, ki ima na območju Občine Gornji Petrovci koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, soglasje koncesionarja k tehnični dokumentaciji, katere ne izdela koncesionar, soglasje dimnikarske službe. POGOJI IN OMEJITVE 3. člen Pri postavitvi pomožnih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje; upoštevana mora biti namenska raba zemljišč, ki je določena v prostorskih izvedbenih aktih, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno, posegi morajo biti skladni z drugimi splošnimi akti občine, zaradi postavitve objektov ne smejo biti prizadete pravice in interesi drugih oseb, zahtevana je skladnost z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, po-žarnovarstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambozaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. 4. člen Splošne omejitve pri postavitvi pomožnih objektov: Splošne omejitve pri postavitvi pomožnih objektov: zaradi postavitve objektov ne smejo biti poslabšani pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav, s postavitvijo ne smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in naprave, z odstranitvijo objektov mora biti možna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. 5. člen Arhitekture, oblikovane in druge omejitve; objekti po tem odloku so lahko samo enoetažni, oblikovno morajo biti objekti prilagojeni že obstoječim objektov in zasnovani tako, da se čimbolj vklopijo v okolje, isto velja za obnovo že obstoječih objektov; izbor gradbenega materiala mora biti prilagojen krajinskim in oblikovanim značilnostim območja; nakloni streh in smeri slemena morajo biti prilagojeni streham obstoječih objektov, skladna mora biti tudi vrsta in barva kritine; pomožni objekti (samostojni ali kot prizidki) se morajo glede na njihovo funkcijo locirati praviloma tako, da so umaknjeni pogledu s cestne strani (v notranjost parcele oz. zemljišča), le izjemoma glede na namen pa na obcestno (ulično) stran, vendar za “gradbeno” linijo in z ustrezno zasaditvijo oz. markacijo, tipi in materiali ograj naj bodo v naseljih čim bolj enotni in iz naravnih materialov, objekti ne smejo biti locirani tako, da ovirajo preglednost križišč ali cest, objekti ne smejo biti locirani na javnih komunalnih in energetskih vodih, razen ob izdanem soglasju in pogojih upravljalca posameznega komunalnega voda, odmiki od medposestne meje morajo biti vsaj 3 m, oziroma so lahko manjši skladno s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, predpisani odmiki ne veljajo za objekti iz 11., 12. in 20. točke 2. člena tega odloka, odmik za objekte iz 20. točke 2. člena tega odloka je minimalno 0,5 m od medposestne meje; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko ta odmik tudi manjši, objekti iz 11. in 12. točke 2. člena tega odloka so lahko postavljeni brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča do meje, če s tem ni ovirana normalna uporaba sosednjega zemljišča, na pare. mejo pa s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. 6. člen Posebne omejitve: skupna bruto gradbena površina pomožnih objektov (2 ali več pomožnih objektov), ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati 50 m², - vsi objekti za rejo živali so lahko postavljeni samo na območjih, kjer reja z drugimi predpisi ni prepovedana, za vse posege v večstanovanjskih objektih je zahtevano enotno oblikovanje in izbira materialov, za posege, ki bodo izvedeni v območjih in na objektih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, naravni in etnološki spomenik, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13., 15., 16., 20., 21. in 22. točke 2. člena si mora investitor posega pridobiti mnenje uprave Občine Gornji Petrovci, razen za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13. in 15. točke 2. člena odloka, na območjih, ki se urejajo s PIN-i (UN, ZN, LN), za katere si mora investitor pridobiti soglasje uprave Občine Gornji Petrovci o ustreznosti takšnega posega. V nasprotnem primeru organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, le-te ne more izdati. Posegi, za izvedbo katerih je določena pridobitev soglasja uprave Občine Gornji Petrovci, ne smejo biti v nasprotju z določili tan-giranih PIN-ov. PRIGLASITEV DEL 7. člen Investitor, ki namerava posegati v prostor skladno z določili tega odloka, mora pred pričetkom del, le-ta priglasiti. Odločbo o dovolitvi priglašenih del skladno s tem odlokom izda pristojni upravni organ, le-ta pošlje izdano odločbo v vednost upravi Občine Gornji Petrovci. 8. člen Vloga za priglasitev del mora vsebovati: kratko tehnično poročilo o nameravanem posegu v prostor (opis zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, opis materialov in konstrukcije), kopijo katastrskega načrta, vris predvidenega položaja objekta glede na obstoječi objekt v kopijo katastrskega načrta, oziroma situacijo objekta v ustreznem merilu 1; 1000 ali 1 : 500, razen za posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adapti-ranjem in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh objektov, zemljiškoknjižni izpisek ali dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal ali se poseg izvajal, potrebna soglasja skladno s tem odlokom, 24 SEPTEMBER 1999 - če gre za začasni objekt (sezonska postavitev), datum, do katerega bo ta objekt stal, urbanistično mnenje za posege na večstanovanjskih objektih in blokih iz 16. točke 2. člena tega odloka, soglasje upravljalca janve ceste za postavitev ograje v varstvenem pasu javne ceste, za postavitev ograje ob nekategorizirani cesti pa soglasje njenega lastnika ali upravljalca, če je odmik ograje od meje cestnega sveta manjši od 1,00 m. Pristojni upravni organ glede na vrsto objekta ali posega v prostor v postopku določi, katera mnenja in soglasja je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe. Kolikor zahtevana soglasja in mnenja niso izdana v zakonitem roku (ne glede na to, ali je zanje zaprosil naročnik ali upravni organ), se šteje, kot da je soglasje ali mnenje pozitivno. 9. člen Po prejemu zahtevka oziroma popolne vloge iz 7. člena tega odloka mora upravni organ v roku 30 dni izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. Investitor ne sme pričeti s priglašenimi deli brez odločbe iz prejšnjega odstavka. Izdana odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo veljavnost, če investitor ne prične z priglašenimi deli v enem letu po prejemu odločbe. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO 10. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pristojne inšpekcijske službe. KAZENSKA DOLOČBA 11. člen Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov \ prostor. KONČNI DOLOČBI 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin bivše občine Murska Sobota. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 2001/99 Gornji Petrovci, dne 15.07.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 6. redni seji, dne 15.07.1999 sprejel P R A V I L N I K O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 2. POLLETJU LETA 1999 V OBČINI GORNJI PETROVCI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu - pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo: iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci; iz drugih virov. 3. člen Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. 4. člen Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v : usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo; večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti; uvajanja kakovostnejših semen, sadik, plemenskih živali ter tehnologije ; ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti; celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja; druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva. 5. člen Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: podpore, regresi, premije. 7. člen Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto. II. UKREPI 8. člen 1. Analize zemlje - regres Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil. Višina regresa : 70% od cene analize zemlje. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca. 2. Analiza krme - regres Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov Višina regresa : 70% od cene analize. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom: - vzorce mora vzeti Kmetijska sveto- 25 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 valna služba Gornji Petrovci. 3. Nakup plemenskih krav in telic - regres Namen ukrepa: izboljšanje proizvodnje mleka in mesa, s spodbujanjem obnove plemenskih krav s kakovostnimi kravami in plemenskimi brejimi telicami. Višina regresa : 45.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. - plemenske živali morajo biti kupljene preko Živinorejske selekcijske službe SLOVENIJE; - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom; - plemenske krave so lahko stare največ 5 let; - priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov (Ur.list SRS, št.21/81). 4. Prašičereja - regres Namen ukrepa : spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. Višina regresa: nakup plemenskih merjascev 20.000,00 SIT po posamezni plemenski živali; - nakup pl.mladic-breje 15.000,00 SIT po posamezni plemenski živali; - nakup pl.mladic-ne breje 10.000,00 SIT po posamezni plemenski živali. - vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih; - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom; - priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov (Ur.list SRS, št.21/81). 5. Čebelarstvo - regres Namen: spodbujanje in ohranitev čebelarstva. Višina regresa: 1.000,00 SIT/panj. - lastniki čebeljih panjev prijavijo število panjev na upravo občine do 30.10.1999. 6. Raziskovalne naloge - regres Namen ukrepa : sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci. - prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 7. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - regres Namen ukrepa : sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah: - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 8. Sofinanciranje izobraževanja in podpora društvom - regres Namen : pomoč pri izobraževanju in podpora društvom. - zahtevki se vlagajo na upravo občine; - dejavnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci; - o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9. Apnenje zemlje - regres Namen ukrepa : izboljšanje rodovitnosti tal. Višina regresa : 4,00 SIT/kg. - regres se koristi v podjetjih na območju Občine Gornji Petrovci, v katere je občina dostavila sezname koristnikov regresa za nakup apnenca. - na podlagi originalnega računa, v kolikor je bil apnenec nabavljen od drugih prodajalcev -nakup more biti izvršen do 15.11.1999. 10. Zdravljenje mastitisa - regres Namen : kakovostnejša proizvodnja mleka. Višina regresa: 1.500,00 SIT/zdravljeni kravi. Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom. 11. Ureditev pašnikov - regres Namen: cenejša in smotrnejše raba travinja. Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine; - ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena. 12. Sadjarstvo in vinogradništvo - regres Namen ukrepa: spodbujanje investicij v razvoj intenzivnega sadjarstva in vinogradništva. Višina regresa: 100.000,00 SIT/ha nasada oziroma 30,00 SIT/ trsna cepljenka in sadika. - zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo; - površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha. 13. Jesenska setev - regres Namen ukrepa: spodbujanje kakovostnega semena pšenice, rži in ječmena. Višina regresa: 15/SIT na kg. Regres se koristi v podjetjih Občine Gornji Petrovci, v katere je občina dostavila sezname koristnikov regresa za nakup semena pšenice, rži in ječmena. - na podlagi originalnega računa, kolikor je seme za jesensko setev nabavljeno od drugih prodajalcev. - nakup semena mora biti izvržen do 30.10.1999. - zahtevki za regres morajo biti vloženi na upravo občine do 13.11.1999. 14. Stmišni dosevki - regres Nakup semena za stmišno setev se regresira v naslednji višini od maloprodajne cen in sicer: - MNOGOCVETNA LJULKA 30 % - KRMNA OGRŠČICA 50 % - SUDANSKA TRAVA 3 0 % - OLJNA REDKEV 50 % -FACELIJA 50% - LANSBERŠKA MEŠANICA 30 % - BELA GORJUŠICA 50 % - Nakup semena se mora izvršiti do 25.08.1999. - Zahtevki za regres morajo biti vloženi na upravo Občine Gornji Petrovci do 30.08.1999. 15. Obnova goveje črede - regres Namen ukrepa: obnova goveje črede z doma vzrejenimi telicami A kontrole. Višina regresa: višino regresa sprejme občinski svet na podlagi poročila in podatkov selekcijske službe ŽVZ Murska Sobota. 9. člen Zahtevki iz točk tega pravilnika Cl.,2.,3., 4., 6., 7., 8.,10.,11., in 12.) morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 21.12.1999. zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota; nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi. 10. člen Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci; vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 15.01.2000. 11. člen Podjetja, ki imajo sezname koristnikov regresa za nakup semenske koruze, strnišnih dosevkov in apnenca, morajo koristnika regresa pred izdajo blaga vpisati v seznam, njegovo registrsko številko osebne izkaznice, kar koristnik potrdi z lastnoročnim podpisom na seznamu. V kolikor se ugotovi, da podjetje ne izvaja v celoti ta člen, se mu takoj odvzamejo seznami za regresirani nakup in v letu 1999 ne more več izvajati regresiranja Občine Gornji Petrovci. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2.polletju leta 1999 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta, uporablja pa se od 01.07.1999 ter se objavi v občinskem glasilu “NOVINE”. Številka: 2004/99 Gornji Petrovci, 15.07.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 26 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95,63/95,73/95 in 26/97), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83,42/85,47/87,5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, in 66/93, 35/97), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 39/98) in 7. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 3. izredni seji dne, 29.07.1999 sprejel ODLOK o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Gornji Petrovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za območje Občine Gornji Petrovci opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje. 2. člen Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanji prostorov za grobove v najem. 3. člen Pokopališče je komunalno-sanitami objekt, katerega lastnica je občina oziroma krajevne skupnosti ali verska skupnost. Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno. 4. člen V Občini Gornji Petrovci imamo naslednja pokopališča: Adrijanci Boreča - evangeličansko, katoliško pri Sveti Ani Gornji Petrovci - evangeličansko, katoliško pri Nedeli Košarovci Križevci Lucova Martinje Neradnovci - Peskovci Stanjevci Šulinci Ženavlje Vas Kukeč in vas Panovci imata svoje pokopališče v Občini Moravske Toplice, v k.o. Kančevci. Vas Trdkova iz Občine Kuzma ima skupno pokopališče v Martinju. 5. člen Pokopališče ima pokopališki okoliš z območja, katerega se praviloma pokopavajo umrli. Okoliš predstavlja območje posamezne KS. 6. člen Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču. 7. člen O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na predlog župana, oziroma posameznega sveta KS - po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije. II. NAČIN IN ČAS POKOPA 8. člen Umrli leži v mrliški veži, razen v primerih, ki jih določa 5. člen zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84). Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalcev. Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. 9. člen Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena. Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma raz-trositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega. 10. člen Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki je opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je poteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah. 11. člen Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov. 27 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 12. člen Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 36. členu tega odloka. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi. Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa. Občan oziroma svojci umrlega lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan. 13. člen Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. 14. člen Pokopi so vsak dan. Uporabo vežice določa občina skupaj z vaškim odborom. III. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI 15. člen Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazilo o prijavi smrti matičarju. 16. člen Na pokopališču v Občini Gornji Petrovci se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljalci in svojci pokojnika. 17. člen Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ah željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj. Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti. 18. člen Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci. Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb. Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način. 19. člen Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu. 20. člen Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v skladu s prvim odstavkom 18. člena. 21. člen Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko verski obred, poslovilni govori predstavnikov sosedov ter društev. 22. člen Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se lahko opravi verski obred od mrliške vežice v cerkev in nato do groba. 23. člen Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ah njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori. Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih oblikovanj in priznaj godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njim ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ah žaro. 24. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ah žara s pokojnikom položi na grob. Ob grobu se zvrstijo: svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. 25. člen Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli ob pozdravu zastav in praporov pokojnika. Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote. 26. člen Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH 27. člen V območju pokopališča ni dovoljeno: nedostojno vedenje kot je; vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove, odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora, druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča, poškodovanje mrliške vežice, grobov, 28 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča, vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico, * vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču, odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča. Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču. Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi se lahko opravljajo le v soglasju izvajalca javne službe. 28. člen Izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti; ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa, skrb za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice, izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, oddaja grobne prostore v najem ali zakup in vodi register sklenjenih pogodb, določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, organizira in opravlja pogrebe, skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti, vodi evidenco o grobovih in pokopih, opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču, skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici, skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliških vežic in njenega funkcionalnega zemljišča, skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn na pokopališčih. 29. člen Izvajalec je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževnaje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so: odlagališče smeti in odpadkov, ograje in proti v območju pokopališča, zadrževalnik vode za zalivanje, osvetlitev pokopališča. 30. člen Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilo izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 45. in 46. člena. V. UREJANJE POKOPALIŠČA 31. člen Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča. Najpogostejša dela pri urejanju pokopališča so: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred, urejanje in obrezovanje žive meje, vzdrževanje poti, manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališč. 32. člen Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno ( zid, ograja, živa meja). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča na urejenem parkirnem prostoru. 33. člen Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj čuvanja oziroma na kraj upepelitve ah pokopa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali prepeljati tudi na drug krajevno običajen način. 34. člen Kolikor je mrliška vežica sestavni del pokopališča, se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo vanjo in tam čuvajo do pokopa. Če mrliške vežice na pokopališču ni, se lahko posmrtni ostanki umrlih čuvajo na krajevno običajen način. 35. člen Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. 36. člen Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina in širina), kraj in oblika zvrsti grobov. Na pokopališču so naslednje vrsti grobov: klasični grobovi (enojni, družinski), žarni grobovi, prostor za anonimne pokope, skupno grobišče. Gradnja grobnic na pokopališču je dovoljena s poprejšnjim soglasjem upravljalca, v velikosti družinskega groba. 37. člen Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi Občina Gornji Petrovci. 38. člen Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. 39. člen Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. Kolikor se žara shrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob. Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča. 40. člen Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja. Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5 29 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 OC. Izjeme so le izkopi na zahtevo pravosodnih organov. * 41. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove. V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času pokopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto. Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora ni dovoljeno. Odpiranje grobov pred rokom določenih v drugem odstavku tega člena je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka. 42. člen Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine. Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V odločitvi mora biti določeno: kdo upravlja opuščeno pokopališče, pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov, pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov, plačilo stroškov preureditve in prenosa. Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje. Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor. 43. člen Opuščeno pokopališče se sme po 10. letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov v druge namene pa šele po 30. letih od zadnjega kopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Vl. ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM 44. člen Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati: osebe najemnega razmerja, čas najema oziroma uporabe, vrsto, zaporedno število in velikost groba, višino najemnine in način plačevanja, obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov, ukrepe v primem neizvrševanja obveznosti pogodbe. 45. člen Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša. Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora izdajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšali. Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem. V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba pooblastilu izvajalec pokopališča. 46. člen I 47. člen Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča pozove, da jih izpolni v roku enega leta. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu. 48. člen Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora. Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu. Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljalca. Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov. 49. člen Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.V takem primeru se ukrepa v skladu s 47. členom. 50. člen Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Višino najemnine določi s posebnim sklepom občinski svet na predlog upravljalca pokopališča. Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav. VII. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA 51. člen Upravljalec pokopališča: deluje v skladu z veljavnimi pravilniki, ugotavlja pravilnost dokumentov, ki so osnova za pokop, vodi finančno poslovanje pokopališča, v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve, oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb, daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov, vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah, opravlja pokope in prekope, 30 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEPTEMBER 1999 opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama, opravlja investicijska dela na podlagi sklepa župana ali sklepa KS, določa mesto, dan in uro pokopa, skrbi za red in snago v mrliški vežici, sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom, pri pokopu ali prekopu ustrezno zavaruje sosednje spomenike, pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oziroma ravna v skladu s predpisi. 52. člen Najemnik je dolžan: spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe, dostaviti upravljalcu ustrezne mrliške dokumente, prijaviti upravljalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom, skrbeti in vzdrževati grob v smislu 49. in 50. člena tega odloka. VIH. UPRAVLJANJE 53. člen Za izvajane pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko lastnik pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o upravljanju. 54. člen Izvajalec pogrebne dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi pod izvajalske pogodbe, odda ustreznemu podizvajalcu. 55. člen Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o upravljanju in koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve, na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča. 56. člen Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na: čiščenje in odstranjevanje snega, košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred, urejanje in obrezovanje žive meje, vzdrževanje poti, manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra pokopališč. 57. člen Pokopališke storitve so predvsem: izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, zagotovitev uporabe mrliške vežice, prva ureditev groba, izvajane pokopališke dežurne službe, druge pokopališke storitve. 58. člen Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča: urejanje dokumentacije, ureditev pokojnika, prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih in zakupnih pogodb. 59. člen V primerih iz 54., 55. in 61. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje del, pokopališke ali pogrebne dejavnosti. 60. člen Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega odloka. Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan) koncesijsko pogodbo. Dela iz 56. člena tega odloka pa bo opravljala režijska služba Občine Gornji Petrovci. 61. člen Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz: najemnin za grobne prostore, prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja, sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe, drugih sredstev. IX. DRUGE DOLOČBE 62. člen Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba. 63. člen Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka oziroma javne službe opravlja občinska služba Občine Gornji Petrovci. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka pa pristojna državna inšpekcija. X. KAZENSKE DOLOČBE 64. člen Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če ravna v nasprotju z 26. členom. Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 27. člena. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 65. člen Z dnevom sprejeta tega odloka, za Občino Gornji Petrovci preneha veljati odlok o pokopališkem redu bivše Občine Murska Sobota. 66. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 2127/99 Gornji Petrovci, 29.07.1999 ŽUPA N Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. 31 OBČINSKI PRAZNIK SEPTEMBER 1999 Po slavnostni seji je sledila še otvoritev prenovljene vaške dvorane v Gornjih Petrovcih, kjer so novi streha, strop in pohištvo, na novo je urejeno centralno ogrevanje s kurilnico, delno pa so uredili tudi parkirne prostore. Tako se je želja iz lanskega leta o ponovnem srečanju na naslednjem občinskem prazniku tudi uresničila. Bilo je lepo veseliti se naših skupnih uspehov in izpolnjenih načrtov, a tudi misel, da “občinski praznik 2000” zagotovo bo, nam vliva novih moči za naše skupno nadaljnje delo. Na svečani seji je pozdravil navzoče občane, občanke in goste predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem g. Jože Hirnök. Na svečani seji je goste pozdravil župan Gornjega Senika in predsednik Državne slovenske samouprave g. Martin Ropoš Na svečani seji občinskega sveta Občine Gornji Petrovci in otvoritvi dvorane v G.Petrovcih se je predstavilo TD Vrtanek s svojimi dobrotami. V PORABJU NE SPIJO Vsaj nekateri ne! Tudi to poletje so v Porabju pripravili kar precej prireditev, na katerih so se predstavile domače kulturne skupine in pa tudi skupine iz Slovenije. V Porabju že nekaj let organizirajo “vaške dneve”, na katerih se poleg kulturnih skupin ponavadi srečajo tudi gasilci z obeh strani meje. Naj posebej opozorim na tako srečanje na Gornjem Seniku, kjer so sodelovali tudi gasilci iz Martinja. Na tekmovanju s staro ročno gasilsko črpalko sta sodelovali moška in ženska desetina iz Martinja. Slednja je dokazala, da kljub navidezno slabši fizični moči kot desetina ni samo za okras. Osrednja prireditev v Porabju so bili Porabski dnevi, ki so bili letos na Verici. Poleg mene, ki z zborom Avgust Pavel že nekaj let sodelujem kot njihov organist, je na proslavi nastopil tudi Anton Sukič iz Boreče, ki je na diatonično harmoniko zaigral nekaj pesmi. Na prireditvi je bilo prisotnih kar precej občanov naše občine. Vsako leto na Porabskih dnevih podelijo dve priznanji. Letos sta priznanje prejela Karel Dončec, znani lončar iz Verice in up. župnik Ivan Camplin iz Martinja. Med najbolj dejavne skupine v Porabju prav gotovo spada MPŽ A. Pavel. Sombotel, Pliberk, Šentvid pri Stični, Podkum, Budimpešta in razne vasi po Porabju so kraji, kamor so letos poleti ponesli slovensko, porabsko pesem. Zelo sem bil vesel, pa ne samo jaz, da so se odzvali našemu vabilu ter nam zapeli tudi na naši osrednji prireditvi ob našem občinskem prazniku. V okviru sodelovanja s Porabskimi Slovenci in podpisom sporazuma med obema stranema lansko leto, smo letos nadaljevali v tej smeri. Naš župan in komisija za mednarodne odnose, smo bili na delovnem obisku v Porabju. Najprej smo se ustavili na Gornjem Seniku pri tamkajšnjem županu in predsedniku Slovenske manjšinske samouprave g. Martinu Ropošu. Potem smo si ogledali šolo in obnovljeno staro župnišče. Nato je sledil obisk pri Zvezi Slovencev na Madžarskem. Sledil je obisk pri lončarju na Verici in ogled šole v Sakalovcih. Kulturne skupine v Porabju res ne spijo, saj so vse bolj ali manj aktivne. Tudi vodilni v slovenskih organizacijah se trudijo. Toda, nekateri pa so le zaspali. Nekateri se pravzaprav sploh niso prebudili. Na mnogih področjih namreč še vedno ni tako, kot bi moralo biti, oziroma kot bi lahko bilo. Upajmo, da bo prišel čas, ko se bo celotna pokrajina prebudila iz sive zaspanosti in zadihala v sveže jutro, ko bo sosed sosedu voščil v domačem narečju: Baug daj saused, kak ste kaj!? Ciril Kozar 13 OGZ, CIVILNA ZAŠČITA APRIL 1999 PGD KRIŽEVCI PGD Križevci je lansko leto praznovalo 90. obletnico. Društvo je gonilna sila v vasi in šteje čez 100 članov; od najmlajših pionirjev pa do veteranov in žensk. Dokaz za to je tudi gasilski dom z lepo dvorano, garažami in gasilsko opremo.Društvo tudi nastopa na gasilskih tekmovanjih in drugih prireditvah. Na občinskem tekmovanju v Ženavljah je nastopalo s 6. desetinami in sicer s pionirji, mladinci, mladinkami, članicami, ter člani A in B. Po rezultatih, ki so jih dosegli na občinskem tekmovanju so se uvrstili na regijsko tekmovanje. To je bilo 12.09.1999 v Gornji Radgoni. Na tem tekmovanju je ženska desetina, ki je nastopala v skupini B dosegla 1. mesto in se s tem uvrstila na državno prvenstvo. To je dosedaj največji uspeh društva na tekmovalnem področju. Iskrene čestitke ženski desetini za dosežene rezultate in zahvala za trud, ki naj bo spodbuda za nadaljnje delo in še bolj za rezultate. Tajnik PGD Križevci Zoltan Gergar PGD Kukeč letos praznuje 70-letnico Pred 70-imi leti se je gasilskim društvom severovzhodnega dela Goričkega pridružilo tudi novoustanovljeno PGD Kukeč. Dogodkov, ki so zaznamovali začetke gasilstva v tej vasi, smo se spominjali v nedeljo, 17.7. letos. Zbrane člane prostovoljnih gasilskih društev iz vse občine so nagovorili župan občine Franc Šlihthuber, Predsednik OGZ Aleksander Bagar in poveljnik OGZ Aleksander Kerčmar. Najbolj zaslužnim gasilcem so bila podeljena tudi priznanja GZ Slovenije. PGD Kukeč ima danes poleg starejših tudi kar nekaj mlajših članov, ki dajejo velik poudarek razvoju na področju izobraževanja kadrov in tudi opremljenosti društva. Kukečki gasilci so praznovali PGD BOREČA PGD Boreča spada med najbolje opremljena prostovoljna gasilska društva v naši občini. Lansko leto so nabavili 5000 litrsko avtocistemo, ki je bila za ta del občine zelo potrebna, kajti omogoča hitro in uspešno intervencijo v primem požara. Ker pa se je v društvu pojavila tudi potreba po vozilu za prevoz posadke, so se člani PGD Boreča odločili za nakup orodnega gasilskega vozila. Svečani prevzem je potekal v nedeljo, 23.maja. Ob tej priložnosti se je pred lepo urejenim gasilskim domom v Boreči zbralo kar 87 predstavnikov večine prostovoljnih gasilskih društev naše občine. Zbrane so pozdravili predsednik PGD Boreča Anton Kozar, član sveta KS Šulinci iz Boreče Stanko Ficko, župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in predsednik Občinske gasilske zveze Aleksander Bagar. Vlogo botra novega orodnega vozila sta prevzela Karel in Dragica Balek iz Neradnovcev. Prireditev so s kulturnim programom popestrile članice KUD Martinje. PGD MARTINJE V soboto, 12. junija je v Martinju potekal slovesni prevzem nove motorne brizgalne, znamke Ziegler- Ultra power, ki jo je prostovoljno gasilsko društvo nabavilo že sredi lanskega leta. Na prireditvi se je zbralo kar 80 gasilcev iz društev po vsej občini, prisotne pa so pozdravili tudi župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, predsednik Občinske gasilske zveze Aleksander Bagar, njen poveljnik Aleksander Kerčmar. Delo in opremljenost društva v preteklih letih pa sta predstavila podpredsednik Ciril Kozar in tajnik Metod Kozar. Prireditev je s kulturnim programom popestrila skupina KUD Martinje. 14 OGZ, CIVILNA ZAŠČITA APRIL 1999 PREDSTAVITEV GASILSKE OPREME V PEKRAH Dne, 20.04.1999 smo člani predsedstva Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci v Pekrah sodelovali pri predstavitvi gasilske opreme. Predstavitev in demonstracijo je organizirala firma WEBO d.o.o, iz Maribora. Do potankosti nam je bil razložen potek izdelave gasilske cisterne, kjer je trend narediti čim bolj praktičen in lahek avto.Zato sama proizvodnja konstrukcije cisterne teži k izbiri lahkih materialov ( aluminij ). V nadaljevanju smo si podrobno ogledali avtocisteme, za katere bi lahko rekli, da so prave lepotice. Po predstavitvi in ogledu avtocistern smo se odpravili v predavalnico, kjer so bili predstavljeni dihalni aparati. Prikazan nam je bil film o najnovejšem dihalnem aparatu firme Drager, kjer je bilo razvidno, da je zelo praktičen in enostaven za uporabo. Navzoče je seveda najbolj zanimalo, kolikšna je cena teh dihalnih aparatov, vendar je bil trud za poizvedbo cene zaman.. Zatem so bili še predstavljeni razni merilniki strupenih snovi in plinov ter zaščitna obleka. Najbolj je bila zanimiva predstavitev, pri kateri je bilo prikazano gašenje gorečega avtomobila, gum in pa razrez vozila. Gašenje avtomobila in gum je bilo prikazano z impulznim gašenjem. Ob sami demonstraciji se je pokazalo, da uporaba impulznega gašenja ni primerna za velike požare. V nadaljevanju je bila prikazana uporaba V. OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE OGZ GORNJI PETROVCI Letošnje občinsko gasilsko tekmovanje je potekalo 31.7. v Ženavljah. Sodelovala so vsa prostovoljna gasilska društva v občini Gornji Petrovci, ki imajo tekmovalne ekipe. Novost na letošnjem občinskem gasilskem tekmovanju so bili sodniki tudi iz drugih gasilskih zvez, ne le iz OGZ Gornji Petrovci. Tekmovalne ekipe so se pomerile v trodelnem suhem napadu in v štafetnem teku na 450 m. Rezultate si lahko ogledate v tabelah. Najboljše ekipe so bile nagrajene s pokali in praktičnimi nagradami, vse ekipe pa s priznanji, ki so jih podelili poveljnik OGZ Aleksander Kerčmar, predsednik OGZ Aleksander Bagar in župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Veselje ob dobrih rezultatih je trajalo dolgo v noč, saj so domači gasilci iz Ženavelj poskrbeli, da pijače in jedače ni zmanjkalo. nastavka na ročniku za pridelavo pene, raznih sredstev za omejevanje izteka strupenih snovi in sredstvo za odstranjevanje olj. Na koncu predstavitve same smo bili tudi pogoščeni. Tajnik OGZ Gornji Petrovci Simon Perš Podelitev pokalov, nagrad in priznanj (se nadaljuje na naslednji strani) 15 OGZ, CIVILNA ZAŠČITA APRIL 1999 (občinsko gasilsko tekmovanje - nadaljevanje s prejšnje strani) REZULTATI -TEKMOVANJA: PIONIRJI MLADINCI MLADINKE ČLANICE ČLANI A ČLANI B 16 Tekmovanje... OGZ, CIVILNA ZAŠČITA APRIL 1999 Srečanje gasilk pomurske regije v Gornjih Petrovcih, 28.avgusta 1999 Na rednem letnem posvetu za članice v Prostovoljnih gasilskih društvih in Gasilskih zvezah Pomurja, ki so se ga v Gornji Radgoni udeležili Simon Perš, tajnik OGZ občine Gornji Petrovci, Nada Hari, članica PGD Križevci in Nataša Kuhar, članica PGD Martinje, je bilo sklenjeno, da letošnje srečanje gasilk pomurske regije pripravi OGZ občine Gornji Petrovci. Tako je srečanje potekalo v soboto, 28. avgusta popoldne. Na novem športnem igrišču v Gornjih Petrovcih se je tako zbralo kar 15 ekip članic PGD iz celotnega Pomurja, od tega so sodelovale tudi vse tri domače ekipe: Gornji Petrovci, Martinje in Križevci. Gasilke so se med seboj pomerile v štirih igrah, in to v odbojki na mivki, vlečenju vrvi, štafetnem teku s prenosom ročnika in v sestavljanju sesalnega voda. Rezultate tekmovanja si lahko ogledate v tabelah. Po podelitvi priznanj in pokalov najboljšim ekipam v vseh disciplinah je zabava s skupino Black&White iz Maribora trajala pozno v noč. Članice PGD Križevci; od leve proti desni v zadnji vrsti Vida Kerčmar, Zdenka Rituper, Milena Könye Bobič, Ana Malačič, Jasmina Berke, Darja Sabo, Klavdija Barbarič, Adrijana Hari Članice PGD Gornji Petrovci; od leve proti desni v zadnji vrsti Vlado Kardoš, Tanja Lazar, Suzana Pondelek, Aleksandra Šebjanič, Alenka Pondelek, Andreja Šebjanič, Tanja Balek, Renata Koltaj, Monika Kovačec Članice PGD Martinje; od leve proti desni v zadnji vrsti: Tadeja Sukič, Aleksandra Sukič, Danica Sukič, Danijela Kuhar, Mateja Sukič, Vlasta Sukič, Marjeta Sukič REZULTATI SREČANJA ČLANIC POMURSKE REGIJE 28.08.1999 17 OSNOVNA ŠOLA APRIL 1999 SPREJEM ODLIČNJAKOV OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI * Dne, 24. junija 1999 je župan Občine Gornji Petrovci imel že tradicionalni sprejem odličnjakov, to je učencev Osnovne šole Gornji Petrovci, ki so šolsko leto 1998/99 zaključili z odličnim uspehom. Svečanega sprejema se je udeležilo 33 učencev odličnjakov. Iz posameznih razredov so se sprejema udeležili naslednji učenci: 3. razred 1. Goran Gorenji 2. Nina Hozjan 3. Urška Lepoša 4. Jani Pirc 5. Denis Sukič 6. Mitja Štefanicki 4. razred 1. Štefan Časar 2. David Časar 3. Gvido Gašpar 4. Tomaž Gomboc 5. Jernej Hari 6. Niko Kučan 7. Staša Svetec 5. razred 1. Patricija Bočkorec 2. Jasmina Čer 3. Nada Ivanič 4. Maja Kalamar 5. Sara Malačič 6. Katjuša Micevski 7. Urška Žujs 6. razred 1. Vojko Kerčmar 2. Monika Pondelek 4. Danijel Grah 3. Matej Trplan 5. Daniel Lepoša 7. razred 1.Valentina Dervarič 2. Rok Grkinič 8. a razred 1. Melita Filo 2. Tina Kerčmar 3. Kornelija Smodiš 8. b razred 1. Simon Bagar 2. Sabina Bagar 3. Damjan Črnko Od učiteljskega kolektiva so se sprejema udeležili: 1. Danica Čeh - ravnateljica, 2. Irena Horvat - učiteljica, 3. Helena Žalik - učiteljica. Župan je vsem odličnjakom čestital na doseženem uspehu in jim podelil družinske enciklopedije in kemične svinčnike. Biserka Kuronja Preverjanje znanja ekip PP Pomurja Regijski odbor Rdečega križa Slovenije za Pomurje ter Uprava za obrambo Murska Sobota sta v Gornji Radgoni pripravila že peto izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, in sicer v soboto, 12.junija letos. Sodelovalo je kar 17 prekmurskih ekip in 4 ekipe iz sosednje Madžarske, po dve iz županije Zala ter dve iz županije Vas. Največ, maksimalno število točk med prekmurskimi ekipami, je dosegla ekipa prve pomoči Civilne zaščite občine Šalovci, in sicer 300 točk, pred prvo ekipo občine Gornji Petrovci, ki je dosegla 291 točk ter pred ekipo občine Beltinci z 290 točkami. Druga ekipa občine Gornji Petrovci je z 245 točkami bila štirinajsta. Med madžarskimi ekipami je največ točk osvojila ekipa prve pomoči iz Monoštra, in sicer 250 točk, pred ekipo Tomyszentmiklosa (241 točk), ekipo iz Sarvara (210 točk) ter ekipo iz Redicsa, ki je zbrala le 183 točk. Občina Gornji Petrovci je zbrane članice obeh ekip pod vodstvom Marije Došen po končanem tekmovanju povabila na skupno kosilo, kjer jih je pozdravil tudi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Skupaj s poveljnikom in načelnikom štaba Civilne zaščite v občini Gornji Petrovci pa so se tekmovalke udeležile tudi slovesnega prevzema gasilske motorne brizgalne v Martinju. 18 OSNOVNA SOLA, ŠPORT APRIL 1999 ŠOLA SE JE ŽE ZAČELA S prvim septembrom so se šolska vrata znova odprla tudi na Osnovni šoli v Gornjih Petrovcih. Šoloobvezna mladina je s polnimi nahrbtniki dragih knjig in zvezkov stopila v šolsko leto 1999/2000. Okrog 180 učenk in učencev je razporejenih v osem oddelkov, zraven pa je še oddelek podaljšanega bivanja, mala šola in vrtec. Za teh nekaj nad dvesto mladih glavic skrbi petnajst učiteljev in vzgojiteljev ter šest ljudi tehničnega osebja. Število učenk in učencev je v zadnjih desetletjih nenehno upadalo, prva leta novega tisočletja pa kažejo neko stabilnost rojstev. Tako se nam ni treba bati, da bi tudi ta šola morala nekoč zapreti vrata in iti po poti nekaterih šol v naši bližnji okolici. Je pa preživela neko obdobje in kliče po obnovi in svežini. Vsako leto se lahko poveselimo nekaterih novosti in izboljšav. Tako so z začetkom letošnjega novega šolskega leta učenke in učenci sedli na nove stole in za nove mize v novi jedilnici, ki je urejena v prenovljenih prostorih avle, največja pridobitev pa je moderna, z vso novo opremo in stroji opremljena kuhinja ob njej. Zmogljivost kuhinje, ob zaposlitvi druge kuharice, presega sedaj potrebe šole, tako da je možno malice ali kosila naročiti tudi pri nas, kar se v manjši meri že koristi. V sklop teh prenov spada tudi povsem nova, z moderno opremo in aparati opremljena učilnica za gospodinjski pouk, kjer lahko učenke in učenci izvajajo poleg teoretičnih še vse praktične dele tega pouka. Manj opazna, vendar pa prav tako pomembna je bila nadaljnja posodobitev električne instalacije, še bolj pa je pomembna obnova vodovoda. Javni delavci so očistili stara zajetja vode in njihovo okolico, tako da seje oporečnost vode zmanjšala. Ta voda bo še letos odklopljena in bo služila kot rezerva in za potrebe novega hidrantnega omrežja, kajti že se pripravlja prenova obstoječega vodnega bazena, katerega bomo predvidoma v letošnjem oktobru napolnili z neoporečno pitno vodo iz nove vrtine, globine 250 m. Razdelilno omrežje s potrebnimi črpalkami in napravami je urejeno v prenovljeni zgradbi nekdanjega studenca, ob bazenu pa je v zaključni fazi izgradnja strojnica nove vrtine, ki bo služila še potrebam široke okolice, za kar je v vasi Gornji Petrovci in v sosednjih vaseh precejšnje zanimanje. Bolj je urejen prevoz otrok v šolo in domov, saj je zares poskrbljeno za varnost. Res pa je tudi, da otroci vsako leto hodijo peš vedno manj. Nekateri potrebo po telesni aktivnosti izkoristijo na športnih igriščih. Le malo je danes takih otrok, ki bi jih starši obremenjevali s kakšnim pretiranim delom. Mnogo pogosteje je tako, da posedanje pred televizorjem obremenjuje in slabi njih. Za večje možnosti telesnih aktivnosti naših učencev bomo poskrbeli v kratkem. Opravljene so odmeritve šolske okolice, tako da bomo kmalu začeli obnovitvena dela na zunanjih šolskih igriščih in nadaljnjem urejanju šolske okolic, kjer se pripravlja pričetek izgradnje novega vrtca. To, kar je bilo narejenega v prejšnjih letih, tukaj ni našteto. Potrebno pa je našteti nekatera nujna prenovitvena dela, ki čakajo na nov finančni zagon. To so predvsem obnovitev telovadnice s pritiklinami, zamenjava vseh oken, ureditev sanitarij, povsem nova ureditev centralnega ogrevanja, ostrešja in strešne kritine. Mimoidoči, ki te šolske zgradbe ne pozna bolj podrobno, dobi predstavo o dobri opremljenosti zgradbe. Resnica pa je, da se je šola v času svojega petintridesetletnega delovanja nekako iztrošila, zato kliče po nujni prenovi. Ta je v teku. Upajmo, da se korak ne bo upočasnil. Predsednik odbora za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo Aleksander Ružič Veterani Moto-kluba na obisku v občini Gornji Petrovci V soboto, 5. junija so člani Moto-kluba veteranov iz Murske Sobote organizirali 8. mednarodni rally, ki so se ga udeležili domači člani in tudi gostje iz Avstrije, Madžarske in tudi iz Švice. Na svoji progi so imeli več postankov, ena od takih postaj je bila tudi na športnem igrišču v Martinju. Član omenjenega kluba, Mirko Jelen, namreč že kar nekaj časa živi v tej vasi. Rally je bil tudi tekmovalnega značaja, saj so tekmovalci za prevoženo progo v določenem času dobili tudi točke, pomerili pa so se tudi v spretnostni vožnji. Tako smo imeli priložnost videti kar nekaj zanimivih in tudi starih motorjev in avtomobilov, vozniki pa so se med našim ogledovanjem njihovih jeklenih konjičkov okrepčali, saj so za pogostitev poskrbeli člani ŠD Srebrni breg. Naslednja postaja v naši občini je bila pri spominskem obeležju v Ženavljah, kjer je Turistično društvo Vrtanek iz Gornjih Petrovcev pripravilo stojnico in pogostilo tekmovalce. 19 ŠPORT APRIL 1999 DRŽAVNO KOLESARSKO CESTNO PRVENSTVO ZA DEČKE IN POKAL OBČINE GORNJI PETROVCI, KI JE BILO V KRIŽEVCIH 4.7.1999 Pokrovitelj prvenstva je bila Občina Gornji Petrovci. Organizator pa Kolesarski klub Tropovci v sodelovanju z NK Lesoplast Križevci. Proga je bila krožna v dolžini 6 km, start in cilj pa pri klubskih prostorih NK Lesoplast Križevci. Častni direktor dirke: Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci. Direktor dirke: Štefan Titan K.K. Tropovci Državno prvenstvo, ki je bilo po oceni generalnega sekretarja Kolesarske Zveze Slovenije, sodniškega zbora in mednarodnega komisarja, organizirano in izvedeno vrhunsko, brez napake in zato je bila prejeta ocena več kot odlično, k čemur so prispevali tudi marljivi delavci občine Gornji Petrovci in predstavniki nogometnega kluba Lesoplast Križevci ter disciplinirani krajani Križevcev, ki so upoštevali navodila redarjev in s tem omogočili, da je dirka potekala brez težav. Sodelovalo je 106 kolesarjev v treh kategorijah in sicer: A, to so dečki do 14 let, B dečki do 13 let in C do 12 let. Med nastopajočimi je bilo tudi 8 kolesarjev kolesarskega kluba Tropovci, ki so na zelo težki progi osvojili naslednja mesta: Državni prvak Simon Špilak (dečki B KK Tropovci) Pri najmlajših dečkih je bil Uroš Jančar 20., Kupan pa 21. Pri dečkih B se je ponovno izkazal Simon Špilak, ki je z veliko prednostjo obranil lanski naslov prvaka in tako že drugič v svoji zelo kratki karieri (trenira samo tri leta) potrdil, da spada med najbolj perspektivne kolesarje v državi. 18. je bil Zelko, ostala tekmovalca pa sta se uvrstila: Činč na 20. in Kofjač 21. mesto. Največja negotovost je do konca dirke vladala v kategoriji najstarejših dečkov, ki so morali progo prevoziti kar šestkrat. Vse do zadnjega kroga je dirko vodila skupina osmih kolesarjev, med katerimi sta bila oba favorita lanski prvak Bole z Bleda in domači kolesar Červek, ki je prav tako sodil med favorite. Žal je na zadnjem ovinku pred ciljem Červeka zaneslo na bankino in je s tem izgubil možnost osvojitve naslova, kar je omogočilo Boleju, da je že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Kolesarja KK Tropovec pa sta zasedla: Blaž Gjoha 6. mesto in Tilen Červek 8. mesto. Vsi kolesarji so prejeli malico, najboljši pa pokale in medalje, državni prvaki pa tudi majice “DRŽAVNI PRVAK”. Dirka je uspela tako na organizacijskem kot tekmovalnem Prihod Špilaka v cilj področju. Kolesarski klub Tropovci se zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli k uspešnosti dirke, še posebej pa prebivalcem vasi Križevec in okolice, ki ste strpno ubogali redarje, posebna zahvala velja županu občine Gornji Petrovci za nesebično pomoč pri organizaciji, Občini za prevzeto pokroviteljstvo, članom in vodstvu NK Lesoplast Križevci za nemoteno vodenje dirke, saj so nam njihovi klubski prostori bili ves čas na razpolago. Hvala hišniku za opravljeno delo, še posebna zahvala pa velja delavcem občine, ki so pripravili celotno progo, jo očistili in zagotovili varnost na startu in cilju. Tudi deklicam, ki so pri razglasitvi popestrile sam potek razglasitve rezultatov, se zahvaljujemo. Vsi ste nam pomagali, da je bila organizacija dirke brezhibna in s tem prispevali k temu, da je kolesarski kljub Tropovci dobil ponudbo za organizacijo državnega prvenstva za člane amaterje za leto 2000, ki bi bila na isti progi, tekmovalci in vodji ekip pa so spoznali kraj, kjer se je rodil predsednik države in seveda lepo Goričko pokrajino. Organizacijski odbor Mladi voznik v cestnem prometu Občina Gornji Petrovci se je vključila v akcijo Mladi voznik v cestnem prometu. V zvezi s tem smo prejeli posebno brošuro Mladost naj bo radost - tudi za volanom. Brošuro smo poslali v Osnovno šolo Gornji Petrovci in našemu občinskemu svetu in odboru za preventivo v cestnem prometu, da se z brošuro seznanja. Občina Gornji Petrovci skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že več let vodi in usmerja akcije ob začetku šolskega leta, da bi zagotovili varnost šolarjev in še zlasti tistih, ki se prvič podajajo na šolske poti. Eno izmed pomembnih opozoril in obvestil za voznike, da so v prometu otroci, ki še ne zmorejo vseh zahtevnih nalog za varno sodelovanje so rumene rutice. Tudi za letošnje šolsko leto smo naročili 40 rutic. 20 VAŠKE IGRE APRIL 1999 OBČINSKE VAŠKE IGRE OBČINE GORNJI PETROVCI Letošnje vaške igre občine Gornji Petrovci,ki so potekale v nedeljo, 18.7.1999, so bile že pete po vrsti in so kot vsako leto minile v dobrem razpoloženju, navkljub tekmovalnemu duhu, ki je vladal v času tekmovanja ekip. V uvodnem delu nas je v Križevcih, kjer je prireditev potekala, prijazno pozdravila domačinka Renata Temlin in v svojem nagovoru opisala vas, ki je gostila letošnje vaške igre, torej vas Križevci. V kratkem programu smo se lahko nasmejali še humorju, ki ga članoma Starih pajdašev iz Martinja prav gotovo ne manjka. Zbrane tekmovalne skupine iz vseh vasi občine Gornji Petrovci in obiskovalce sta pozdravila še predsednik KS Križevci Štefan Kutoš in župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, ki je pete občinske vaške igre tudi odprl. Rezultate vseh sedmih iger, letos je namreč bila dodana igra presenečenja, si lahko ogledate v spodnjih tabelah. Vlečenje vrvi; močni so bili tudi tekmovalci Najbolj poskočni so se pomerili v teku v vrečah Tudi v Peskovcih imajo lepo pokošene zelenice. Zagotovo drži, da ima naš svetnik moko najraje v kruhu 21 VAŠKE IGRE (občinske vaške igre..., nadaljevanje s prejšnje strani) APRIL 1999 V Martinju se še najde kak star kmečki voz, kar se je videlo pri sestavljanju Križevčarov zagotovo pozimi ne bo zeblo, saj so nažagali drva dovolj hitro Podelitev priznanj, pokalov in nagrad, na sliki ekipa Košarovcev Prireditelji-zmagovalci v vlečenju vrvi so si prislužili vsak po sodček piva VEDI Nocoj bi ti rad zašepetal nekaj lepega, a ne morem, ker te ni. Dejala si, da za mene ne obstajaš več, da za mene mrtva si. Nisi zlomila mi srca, ne duha. Nisi ugasnila življenjske mi luči. Vedi, dokler se kri po žilah mi pretaka, dokler srce mi bije, za mene nekje še nekdo živi, za mene kot rožica cveti. Vedi, da tudi mene zate ni, ampak obstajam in sem živ. Milan Gašpar Če rabite pridne roke za luščenje koruze, se oglasite v Stanjevcih 22 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani reševalci križanke! Izključno originalne nagradne kupone izrežite iz Novin in pošljite na naslov: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci, do 29.10.1999. Nagrade: J. Občina Gornji Petrovci - denarna nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT 2. Gomboc Silvester, Križevci 137 - dva zaboja jabolk 3. Cifer Jože, Kukeč 16 - en zaboj jabolk 23