Skrbi se kopičijo
Znani so rezultati o poHetnem gospodar-jenju v šišenski občini. Številke so v glavnem pokazale tisto, kar so strokovnjaki predvide-vali: celotni prihodek, dohodek in čisti doho-dek so se rellativno zelo povečali v primerja-vi z enakim ianskim abdobjem — za okrag tretjino, vendar ipa je to več ali manj le po-sledica zviševanja cen in inflacije, ne pa plod povečane produktivnosti in ekonomičnosti gospodarjenja.
Res je sicer, da so šišenske organizacije združenega dela posJovale bolj produktivno in bolj ekonomiono kot lani, toda res je tudi, da je realna stopnja rasti družbenega proiz-voda ]e okrog 4 odstotke, medtem ko je bila načrtovana rast s šestirni odstotki. To pa pomeni odstopanje od začrtanih planov, kar za seboj potegne tudi verižno reakcijo — takšno zaostajanje planskih predvidevanj bi se moralo v enaki meri poznati tudi v nego-spodarstvu.
Prav taiko tudi ne moremo biti zadovoljni z rastjo osebnih dohodkov. Le-ti sicer raste-jo v pianskih okvirih, saj zaostaja njihova rast za več kot deset odstotkov za rastjo dohodka, vendar pa rastejo hitreje kot se povečujejo življenjski stroški. To pa z dru-gimi besedami povedano pomeni, da se real-ni osefoni dohodki povečujejp, ikar pa .pomeni tudi večjo kupno moč iprebivalstva in s tem vpliv na rast cen.    ^.;.  , .         _
Izredno zaskrbljujoči pa so 'rezultati zu-nanjetrgovinske rnenjave. Izvoz se je pove-čal za četrtino v primerjavi z enakim lan-skini obdobjein, uvoz pa kar za 40 odstotkov. Tako bomo' v šišenski občini le stežka do-segili predvideno razmerje med izvozom in uvozom, saj naj bi izvoz pokrival celotni uvoz, pa čeprav bodo k izboljšanju stanja v dragem polletju pripomogle tudi nove, že spre^jete restrikcije v uvozu. S tem _ se bo uvoz nedvomno zmanjšal, zato pa je boJj zaskrbljujoče stanje v izvozu. Cene šurovin na domačem trgu neprestano rastejo, cene l^ončnih izdelkov naših tovarn so že tako ali tako večje od cen konkurentov na itujih trgih.
Tako za marsikatero OZD izvoz predstav-Ija prej obremenitev (kot pa možnost večje proizvodnje in večje prodaje. Izvoz pod pro-izvodno ceno seveda dolgoročno ne prinaša koristi, je pa hkrati nujen, če si hoče nekdo zagotoviti devize za nujno potreben uvoz. V prihodnjem letu, ko naj bi se spremenil tudi devizni sistem <nič več naj ne bi bilo devizne borze), pa bo pridobivanje deviz še težje in bo tako izvoz postal še nujnejši.
Ob vsem tem pa je edino razveseljiva no-vica, da po prvih podatkih uvozne restrikcije v šišenskih organizacijah združenega dela še niso povzročile večjih nevšečnositi.