Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. 8. jan. i febr. 1927. Cena številki 1 Dinar. Številka 1.—2. Nevtepeno PoprijetaDevica Marija I Pobožen mesečen list. v Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti : Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko.25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. Dari. Na podporo Marijinoga lista so daruvali sledeči v dinarah : Gruškovnjak Kata, Žižki 10, Horvat Štefan, Žižki 2-50, N. N. 2 srebernivi koroni i eden forintoš (40 Din) Balažic Ana, G. Bistrice 5, Tkalec Marija, G. Bistrica 4, Raj Kata, Črensovci 10, Stanko Martin, Trnje 5, Horvat Treza, Trnje 5, Bojšič Marija, Črensovci 5, Švab, orožnik, Črensovci 6, Zorko Marija 10, Cipot Katarina 2*50, Smej Vilma 2, Jerebic Štefan 2, Horvat N. (Raščice) 1, Slavič Štefan 5, Ambruš Arša 2*50, Glavač Jožef 3, Olaj Štefan 3, Paveo Ivan 2-50, Duh Katalena 2, Voroš Marija 2, Bernardi Janči 2. Tivadar Agota 2, Gruškovnjak Marija 2, Kar. Marija 2-50, Rous Ana 2, Červik Veronika 2, vsi iz Beltinec. K. F. Krog 10, Ljudevit Jahn, učit. Gor. Gorička p. Dvor. 10, Kolenko Verona Črensovci 10, Ko-lenko Ferenc Trnje 1, Sobočan Jožef Trnje 1, Petek Treza Trnje 2, Cipot Matjaš Trnje 2, Horvat Marko Trnje 2-50, Fratar Ana Gančani 5, Hranilnica in posojilnica v Črensovcih 750, Jerebic Orša 5, N. N. 5, Jerebic Štefan 4, Jerič Martin 4, Šuklar Jožef 3, vsi iz Gančan. Čenar Magda Raščice 5, Kous Andrej 3, Maučec Ivan 2, Jerebic Jožef 2, iz Gančan. Tiba.oth Mila Sr. Bistrica 2-50, Kožar Mihal Satahovci 50, Budim Gabrijel 5. Krapec Gejta Ižakovci 5, Zver Matjaš Ižakovci 5 Din. Skupno v čelom preminočem leti 3059-64 Din. Več stotin M. Listov smo brezplačno razdelili za to podporo, vnoga sirota je zročila svojega darovnika Mariji v obrambo. To včinimo tudi mi. Vse vas naj naplača v imeni sirot BI. D. Marija, dragi darovniki. __Vredništvo. V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. * Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov. POŠTA. Š. Sestre, Golnik. Hvala na pozdravi. Naročnino sprejeli, — Ž. J. Rakovnik. Za oba poslano Pozdravljeniva. Dragim naročnikom! Neskončna boža Dobrota me je obiskala z velikim betegom, pa niti ne samo z ednim nego z večimi. Mislo sam, da so zadnji v mojem življenji i jako sam želo k Gospodi iti po plačilo. Pa bili so samo peč za mene, v šteroj se je čistila moja duša, da bo mogla več dobroga i to popolnejšega spraviti sebi i deliti drugim, posebno tistim, ki so me ne pustili k Jezuši. Ja nešteto dosta diiš je molilo za mene, naj ostanem še v življenji i njim pomagam. Oda sem za to zvedo, sem s sv. Martinom odgovoro Gospodi: „Ce sam potreben tvojemi ljudstvi, ne bojim se trOda." Mojo želo po nebesah je premagala, dobre ddše, vaša ljubezen, ostao sam živ, čakam zdravje i delo za naše časno i vekivečno blaženstvo. Naj bo, kak Gospod žele. Zavolo mojega betega je novemberski i decemberski snopič skleno č. g. Franc Kplenc, bo-goslovec v Maribori. Marija njemi povrni trud. Te gospod je šteo i nadale vrejftvati M. List, ali nesam smeo po dflšnoj vesti dobroga mladenca s tem delom obremeniti. To pa zato, ar se mi je tožo, da ma zavolo lanske vojaške sltižbe dosta včenja, ar je meo lani betežne oči, predvsem pa zato, ar se zdaj pripravla za mešniško posvečuvanje. Ne sem ga smeo zdaj s tem delom obremeniti, ar je njegova prva dužnost zdaj, naj se poglobi poleg včenja v Jezusovo duhovniško Srce, ka po zgledi toga postane dober dflhovnik. V tom ga pomagati je vseh nas dužnost, posebno pa moja. Gda pride do svojega cila, te pa naj li spuni svojo dužnost i dela dosta za svoje domače ljudstvo. Mesto g. Kplenca sem si poiskao pomočnika pri vrejOvanji M. Lista preč. g. KOhar Alojza, plebanoša pri Nedeli. A te pobožen gospod so že dozoreli za nebesa i se v nje preselili ravno na sveti božični den. Mogo sem iskati drOgoga pomočnika mesto prijatla dragoga mi KOhara. I najšo sem ga v g. Faflik Ferenci dobro znanom dobrom duhovniki, plebanoši pri sv. Benediki. Te gospod domi pomagali pri vrejflvanji M. Lista, dokeč sam ne bom mogo. Naj njim nebeška Kraljica obilno povrne ves trud i vsem našim pisatelom i dopisnikom. Gda mi je čast to vam dragi naročniki naznaniti, i vsem od Marijine tople ljflbezni preveselo i blaženo noyo leto želeti, Vas prav prisrčno prosim sledeče: 1. Ostanite verni Marijinomi Listi i razširite ga za vsako kat. hišo! 2. Letos bo meo naš kaiendar Srca Jezušovoga 25 letnico i bo lepši kak dozdaj pa vekši, to povejte v vsakoj hiši i pridemte, ka te lepi kaiendar dobijo brezplačno, če si naročijo M. List. Cena M. Lfsta ostane kak je bila lani: na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalendarom Srca Jezušovoga skupno štiri dolare. Marija ostani z nami 1 M. Sobota, bolnišnica, 1927. jan. 20. na god sv. Sebeštjana mantrnika. KLEKL JOŽEF vp. plebanoš urednik M. Lista. Svetek očiščenja bi. Device Marije. „Kda so bili dnevi očiščenja dopunjeni, so prinesli jezuša vjeružalem i so ga postavili pred Gospoda." (Luk. 22, 2.) Marija, mati boža je bila bogata na vseh jakosti i je mela vse, ka je koli dragoga, ljuboga i plemenitoga v živlenji, zbrano v svojem srci; zavolo toga Maticerkev sveti Marijine svetke, da nam vsaki njeni svetek pred oči postavi kakšo posebno Marijino jakost i nas k nasleduvanji pobudjavle. Dneva 2. februara pa obhajamo svetek njenoga očiščtivanja i ž njim občudujemo njeno prečGdno pokorščino. Marija je bila najčistejša, najnedužnejša devica i vendar ide v tempel, kak druge grešne ženske, poklekne tam pred dOhovnika i prosi za sebe i za svoje dete blagoslov. Kak lepi zgled davle Marija i keliko lepoga nas vči s svojim oponašanjom! O kak srečni bi bili če bi naše'misli i naša dela bila takša, kakša so bila Marijina! če bi bila naša vola tOdi tak sklenjena z božov volov, kak je bila njena. Marija je v tempel prišla i svojega sina Jezuša Bogi darfl-vala. S tem nam pravi, ka moremo vse, ka mamo na dQši i teli Bogi daruvati i v njegovo čast obrnoti. „Ka maš, o človek, pita sv. Paveo, ka nesi dobo od Boga?" Što ti je dao zivlenje? Što ti tolikokrat sunce od gor pripela, da lehko delaš i svoje opravke oskrbuješ? Što razprestira noč i krnico nad zemlov, da lehko spiš i počivleš? Što ti je zemlo tak močno vtrdo, da te varno nosi? Što je zapovedao drevji i trsi, da ti more sad i vino roditi? Sto ti je dao pamet i dOšnovest? Što je stvoro tvojo nemrtelno dušo, i što ti je obečao nebesa i po smrti večno živ-lenje? Što drflgi kak naš dober Oča nebeški! i vendar se vnogi tak držijo kak da ne bi bili odvisni od Boga, kak da ne bi od Njega nikaj dobili, kak da bi vse, ka majo, meli sami od sebe i nebi bili dužni Bogi hvale pa časti. Večer idejo spat brezi križanja, zajtra stanejo brez molitvi, kak živina, ki jo majo v štali. Ne mislijo na dobroto božo, ki jim. je ^ dala priliko, da si svoje trudno telo v sladkom spanji okrepijo, ki jih je črez noč obdržala v živlenji i jim dala novi den, da morejo naprej urejevati svoje stvari, svoje delo, svoje gospodarstvo. O kelka Boga žaleča nezahvalnost je to? O kelka predrznost, vredna ostre kaštige, šteroj pa tGdi ne bo vujšlal K,da je pobožni Šimeon prišeo v cerkev i maloga Jezušeka v naroče vzeo, ga je takša sladkost prevzela, da je pun veselja proti nebi pogledao i na glas spregovoro: „Zdaj, Gospod! zdaj me ptisti v miri vmreti, ar so moje oči vidile svoje zveličanje." Šimeon je v veselji plavao, kda je zagledao bože detece; ka bodo pa občfltili verni slflžabniki boži i Marijini te, kda bodo Boga i Marijo gledali od lica do lica v nepopislivoj nebeskoj lepoti vso večnost! O moj Bog! daj mi milost stanovitnosti v svojoj slOžbi, da v tvojoj lubezni živem i vmerjem! Rogoslav. Mali greh. Spisao A. Beltrami. — Poslovenio J. T. I. Poglavje. Dostakrat mamo 'strašne predsodke od maloga greha. Tej predsodki so nam v veliko dOšno škodo. Misleč, da je malenkost, ga včinimo vsakši den i bi lehko pravo vsakšo voro, ne da bi 'pomislili na njegovo hOdobijo, žalostne posledice i kaštige, štere nam priprapvla pravičnost boža zavolo njega. „Je mali, odpOst-livi greh, — pravimo če ne z rečmi, pa z dejanji — je mala nepopunost, štero lehko operem z blagoslovlenov vodov, z zna-menjom sv. križa, ali s kratkim zdihlajom. Ne smem biti preveč tenkovesten in strapezljivih! Vej se ga niti ne treba spovedati i mi ne vkradne milošče bože. Eja! či bi se mogeo varvati vsakše male laži, norčflvanja iz bližnjega, bi mi bilo živlenje neznosno. Vsigdar bi mogeo paziti na sebe. biti kisiloga i mraČnoga obraza, nazadnje bi pa ešče postao strapezlivec i zgObo glavo!" Tak modrflje dnesden posvetnjak ali sveči so inači modrii-vali. Meli so nezmerno sovražtvo do maloga greha. Napovedali so njemi smrten boj i bili pripravleni rajši mreti, kak pa da bi včinili eden sam prostovolen mali greh. Poslušajte harmonični koncert njihovih vzklikov, šteri se zdigavlejo proti nebesom v čast i jslavo božo i so popunoma v nasprotji z našim nesramnim obnašanjem. ,,Rajši se vržem — vzklikne sv. Edmund — na gorečo grmado, kak pa da bi prostovolno včino kakši greh proti svojemi Bogi." Drugi vzklik nam zveni na vOha iz cvetočih ligur-skih obrežij. Sv. Katanna >z Genove gledajoč sivozeleno ogledalo brezmejnega morja, se zmisli na ognjeno morje, štero zalevle pogublene v pekli tak, kak voda ribe. Pozdigne svoje misli k Bogi, ki je morje Iflbezni, premišlavle dobrote, štere je včino človeki, nato se pa njene misli stavijo pri hOdobiji greha i vsa iz sebe vzklikne: „0 moj Bog, pripravlena sam vreči se v ognjeni prepad, da bi se izognila najmenšemi grehi, če bi bilo potrebno, i bi rajši ostala tam na vse veke, kak pa včinila eden mali greh za svoje oslobojenje." Serafinska devica iz Siene, sv. Katarina, po nekom zamak-njenji, v šterom je gledala lepoto duše ki je v milošči božoj i nesrečo tiste, štero teži greh, piše: ,,Če bi dOša proti svojoj ne-smrtnoj naturi mogla vmreti, bi zadosttivao pogled na eden od-piistlivi greh, da bi jo vmoro." Slavni sv. Ignacij Lojolski je pogostoma razlagao svojim vu-čenikom: ,,Što se dosta trudi za čistost svoje vesti, se more sramflvati pred Bogom tfldi zavolo najmenših grehov, ar zna da tisti, proti šteromi so včinjeni je neskončno popun v svojih lastnostih i zatogavolo terši vsaki mali greh neskončna hOdobija." Sv. Alfonz Rodriguez dobro podkovan s temi načeli, napuni samostansko zidovje, gde je živo kak vratar s tov molitvov: „Rajši pretrpim — o Gospod — vse muke peklenske, kak pa da bi včino eden sam mali greh!'' Ta molitev bi mogla najti hvaležen odmev tQdi v vseh drugih dflšah, štere so v istini prepojene z žarom gorečnosti za čast božo. V zgodovini se srečamo večkrat z globoko mislečimi dušami, štere so rajši aldflvale svoje zemelsko živlenje, kakor da bi je odkflpile z ednov lažjov ali z ednim malim grehom. Vsem je poznan dogodek tistoga sveča, šteri je pogostio v svojoj hiši cesarske poslance, ki so ga iskali za morišče. Lepo je ravnao ž njimi, ponOdo njim je hrano i prenočišče. Drugo jOtro, kda so ga pitali če pozna krščenika, šteri ne živi po postavah cesarstva i je zato obsojen na smrt, je izpovedao brez obotavlanja, da je on sam tisti. Bio je pripravlen včasi iti z njimi na cesarski dvor. Vojaki pa puni zahvalnosti za doblene dobrote, so njemi tanačiivali naj odbeži i so ga zagotavlali, da povejo pri sodniji, da so ga ne mogli najti. Svetec je odločno odklono njihovo ponudbo, da ne bi bili prisiljeni lagati i je šo batrivno v mantrništvo. Tak so modrOvali i delali sveči. Što ma prav svet ali ti ^ junaki, šteri so šli za načeli svetoga evangelija ? Mi, ki presojamo stvari v svetlobi denešnjega časa, ali oni, ki so je presojali v nezmotlivoj svetlobi večnosti ? Mi, ki s svojim kratkovidnim pogledom vidimo samo zemlo z njenimi nikajvrednimi dobrotami, ali pa oni, ki so z orlovskov zenicov gledali onstranski svet in nesmrtno nebeško veselje? Na vsa ta pitanja bomo odgovorili v naslednjih poglavjih. (Dale) Kak se moremo Mariji priporočati? Neki mladenec je meo to lepo navado, da se je vsaki den Mariji priporočao i jo z malov molitvicov počastio, sam pa je dOšo z grdimi grehi zamazano meo i je razvOzdano živo. Zgodi si pa, da je mladenec šo neki den v log se sprehajat, pa, ar se je tam dugo mOdo i ne meo nikaj živeža s sebov, ga začne glad vznemirjati. Gleda okoli, kde bi kaj jesti dobo, ovara naednok da se njemi približavle blaga ženska, ki je v grdom i prav ne-snajžnom korbli mela obilno lepoga i dobro zreloga sada. Ženska pristopi k mladenci i jemi prijazno ponfldi' rekoč: Vzemi i jej. Mladenec pogledne i nazaj stopi, pa pravi: bi mi iz tak ne-snajžne posode jesti k teki šlo? Škoda da ste to lepo sadje položili v grdi korbeo. Ženska njemi odgovori: Glej mladenec ! ravno tak je s tvojimi preporočili i molitvami. Kak bi je mogla jaz bla-' gosloviti, če prihajajo k meni iz gnjusne posode, — iz grešnega srca? Kak te morem blagosloviti, če tak, razviizdano živeš? Idi, očisti svoje srce, operi dQšo, odpovej se razvOzdanosti, nasledflj-moje jakosti i veselo bom vzela tvoja priporočila i molitve. Izgo-vorivši te reči je ženska preminola. Mladenec se pa obrne, ide si poišče spovednika, se otkritosrčno spovej, pa se ves pobolša. Iz te zgodbe se včimo, da se što šče Mariji prav preporo-čati, more opravlati dvoje: srce vsega greha čisto držati i Marijine jakosti verno nasleduvati, »Domaii pogovori" Svečnica. Sveti Dflh po Šimeoni Meč naznanja Ti v Šioni Mati Jezusova. Ne odbila — si sprejela Reč od meča vsa vesela Mati Jezušova. V čelom žitki meč sedmeri V srci mela si z ljubezni Mati Jezušova, Srčen. Pobožnost do presv. Srca Jezušovoga. Svetniki boži, šteri so z vsem srcom lObili Boga, so se nikdar nej otrOdili moliti, nikdar so nej pravili pa niti mislili, ka so zadosta pobožni eli ka zadosta lubijo Boga. Oda so spoznali, kak sladko je lObiti Boga, kak prijetno je služiti Bogi, te so nej več miruvali. Spoznali so namreč dobroto, bogastvo, štero je več vredno kak ves svet i to je lObezen do Boga. Nego svetnikom je nej bilo zadosta pa so spoznali sladkost ljubezni bože, oni so sklenili, to bogastvo, to spoznano dobroto popolnoma do-segnoti, sklenili so Boga vsikdar bole spoznavati, da bi ga vsakši den, pravo bi vsakšo voro bole lflbili. Zato so ešče z vekšov gorečnostjov Boga molili i prosili za razsvetlenje, da bi mogli bole spoznati lastnosti bože, da bi se njiivo srce bole vžgalo v lflbezni do Boga. Zato so tej svetniki boži vsakši den premišle-vali božo dobroto, božo lObezen do lfldi, bože usmiljenje, božo svetost i premišlavali so tfldi ka je človek, kakši siromak je brez Boga, kak nehvaležen je človek dostakrat lubomi Bogi za telše dobrote, štere dobi ne samo vsakši den, nego vsako voro i vsako minoto. V takšem premišlavanji je Bog dao sebe spoznati vsakši den bole, i srce tej svetnikov je vsakši den bole gorelo za Boga i oni so presrečni vzklikali: „0 Bog, moja ljubezen! O Bog, neskončna dobrota! O Bog, moje vse!" Zaistino presrečna dflša, štera tak vzklika, štera samo za Boga živi i se je že tO na zemli pogro-zila v neskončno lubezen božo, ar taksša dOša ma že na zemli nebesa. I ti, draga diiša, ti delo bože dobrote, ti hčerka bože 10.-bežni, ali ne želeš tQdi ti že na zemli vživati malo nebeške sreče, nebeške radosti? Ali ne želeš spoznati i vzlflbiti svojega nebes-koga Očo, tistoga, ki ti je dao začetek življenja, tistoga, ki je tebe liibo prle kak je bio svet, tistoga, ki te je pri sv. krsti vzeo za svoje dete, tistoga ki ti je po svojem namestniki dOhovniki do-zdaj kazao pot v nebesa, tistoga, ki noč i den skrbi za tebe i je zato zapovedao svojemi angeli, naj bo vsikdar pri tebi, naj te vodi, naj te obvarje vsakše nesreče, najbole pa greha ? Draga dflša, znam ka želiš spoznati vsikdar bole svojega nebeskoga dobrotnika, svojega Boga. Da boš pa zaistino Boga mogla spoznavati, zato delaj tak, kak so delali svetniki. Moli stanovitno i kelko moreš, prosi Boga za živo vero, za lubezen do Boga, za raz-svetlenje; rada premišlflj o Bogi, da boš spoznala, kak Bog liibi nas ludi, kak liibi tebe, kelko je včino i šče včini za tvojo ze-melsko i nebeško srečo. I tak se bo tfldi v tvojem srci zbfldila lObezen do Boga, tudi ti, diiša boš živela samo za Boga, tQdi ti boš, kak svetniki, vsa presrečna vzkliknila: ,,Bog je neskončna dobrota, Bog je moja ljubezen, moje bogastvo i moje vse!" Resnično, Bog je neskončna dobrota, On je morje liibezni, On je edino i najvekše bogastvo za dOšo, štera Njega liibi i se Njemi posveti. Jezuš Kristuš je pravo: ,,Prineseo sam ogenj na zemlo i ka ščem če nej to ka naj gori?" (Luk. 12, 49.) Kakši ogenj je prineseo Jezuš na zemlo ? Vsak kristjan zna, ka je to ogenj svete liibezni bože. I Jezuš želej naj te ogenj lubezni raste, naj se širi po vsoj zemli, naj gori močno v vsakšem človeškom srci, da je očisti vsega grešnoga, da bo vsakše človeško srce s čistov 1Q-beznostjov lubilo. Tistoga, ki je te ogenj prineseo na zemlo i tisto Srce, iz šteroga šviga te ogenj svete liibezni. Jeli poznaš ti tisto Srce, iz šteroga se sipavle i šviga te ogenj ? O gvišno poznaš. To je Srce, ki je kralj vsej src, to je Srce bože, iz šteroga prihajajo vse milosti, vse dobrote za nas liidi, to je Srce našega Zveličara, našega Boga. Draga diiša, to je Srce, štero te je lubilo i te lObi bole kak tvoj oča ali mati, bole kak vsa tvoja rodbina i bole kak vsi tvoji prijateli, ar to Srce je dalo za tebe vse do zadnje kaplice krvi. Draga diiša, i ti ne poznaš toga bla-goga Srca, ar če bi je poznala, bi je bole lObila kak je lflbiš, če bi "ga poznala, bi gvišno Njemi dariivala svoje srce, svojo lObezen i vse svoje živlenje, Če bi ga poznala, bi goreo tOdi v tvojem srci tisti ogenj svete liibezni. I če bi te ogenj bio v tebi, te ne bi miruvala, te bi se trOdila, da bi širila te ogenj med Ifldmi, te bi širila kralestvo božega Srca na zemli. Eli želeš nekelko bole spoznati to bože Srce Jezušovo, eli želiš občutiti, kak sladko je lflbiti Jezuša, delati za Jezusa? Če želiš to, čti vseli ti i daj drOgim čteti, ka bo letos Marijin list pisao od pobožnosti Srca Jezušovoga. Presv. Srce Jezušovo bo zagvišno bogato poplačalo tvojo dobro volo. /xt I. Ž. (Nadaljuje) J Zdrava Marija. 5 Sveta cerkev nas vsakši den trikrat z zvonenjom opomina, naj mislimo na velko milost včlovečenja Sina Božega i da se zato zahvalim, i pri tom pa tQdi ne pozabimo na prečisto Devico Marijo, štera nam je prinesla to milost, i jo častimo. Zato naj nas ne bo nigdar sram z odkritov glavov i veselim srcem povzdigniti svoje oči proti nebi, gda zvoni „Zdravo Marijo" ali »Angelsko pozdravlenje. Reči te prelepe molitve so stare, kak naša sveta vera, nego navada opravljati to pobožnost pa šče ne. Kak je pa nastanola ta pobožnost? Kak znano je rimski pa-pa Urban II. navdGševao 1. 1095 na cerkvenom zbori v Clermonti krščanstvo za križarsko vojsko v Palestini, da bi rešili sveto deželo iz rok nevernikov. Že drugo leto (1096) je šlo 600.000 vojakov pod Gotlfriedom Bouillonskim, vojvodom Lothrinškim proti nevernikom. Od toga časa se je zvonilo po vseh cerkvah zajtra Vs vore prle kak sunce gor šlo i večer V2 vore potem ka je zaj-šlo, da bi ljudstvo molilo za vojake, ki se borijo za vero. Pri teh molitvaj se je posebno zazavala na pomoč Marija Devica. Okoli 130 let sledkar so zapovedali rim. papa, da se tudi opodne da edno znamenje z zvonom, da bi ljfldje molili. Nego zdaj je ešče ne bilo določeno, ka naj se moli pri tom zvonenji. To je samo sledkar nastalo. Leta 1300 okoli so rim. papa Janez XXII. zapovedali, da se večer zvoni i da verniki počastijo nebeško Kraljico z tremi Zdrava Marija-mi. I so podelili zato 10 dni odpOstka vsakokrat. Na cerkvenom zbori v Vaurensu (Concilio Vaurensi) 1368 leta se je določilo, da se tOdi zajtra pred sunčim vzhodnim i moli tri Zdrave Marije i sveti Oče so podelili 30 dni odpustkov za vsakokrat. I končno leta 1458. ob časi strašne vojne so rim. papa Kalist III. zapovedli, da se tfldi opodne zvoni „Zdravo Marijo." Rim. papa Benedikt XIII. so podelili 100 dni odpustkov za vsakokrat in ednok na mesec popuni odpustek če opravimo sv. spoved prejmemo sv. preč'ščavanje i molimo kaj po nameni sv. Očeta rim. papo. Žalostno je da je dosta lfldi sram, posebno pa moške, da bi se odkrili i molili to lepo molitev, štera je prišla z nebes. Po vnogih krajih pa šče majo to lepo navado da kak hitro zvon vdari, pustijo vse delo i molijo. Bog je takšo pripravnost z čii-dami poplačao. Bio je bogaboječi mlinar, ki je meo to lepo navado, da kak hitro je zvon vdaro za „ Angelsko pozdravlenje" je pusto delo. stavo mlin i molo. Ednok večer sta šla dva mala dečka rože nabirat. Te menši se posklezne i spadne v vodo Ta ga je z vel-kov silov gnala proti mlini, gde bi ga — mlinsko kolo gvišno raztrgalo. Nego ravno je začalo zvoniti. Mlinar stavi na prvi vdarec zvona mlin i dete je bilo rešeno gotove smrti. Mlinarski detič, ki je to vido, beži povedat mlinari i dete so rešili. Čido je bilo? Triletni sinek mlinarov. Podoben slučaj se je zgodo 1905 leta v Weitru na Spodnje-Austrijskem. Okrog podne je spadno 4 leta star deček v vodo pri mlini. Njegov 8 let star bratec skoči za njim, da ga reši, ar je voda ne bila globoka, nego močna da je podrla dečka in jiva vlekla skoro 20 metrov daleč. Že sta bila pri mliriskom kolesi i bi gvišno bila raztrgana, ravno te je pa podne začnolo zvoniti. Ar je pa bila ta lepa navada, da so stavili mlin i molili sta bila rešena smrti. Tem podobnih zgodb bi lahko vnogo napisali kak Bog blagoslavla tiste, šteri s tov lepov pobožnostjov Marijo častijo. Prisega princeze Elizabete.*) V začetki 19. stoletja je v Rusiji nastanolo katoličansko gibanje. Več vernih Rusov ino Rusinj se je združilo s katoličanskov cerkevjov. Kneginja (princeza) Elizabeta Galicin je bila rojena leta 1795 v Petrogradi. Oda je bila stara štiri leta, njoj je mro oča. Njena pobožna mati je po smrti svojega moža postala katoličanka. Leta 1810 je petnajstletno]' hčerki Elizabeti razodela, da je že deset let katoličanka. Elizabeta se je bridko razjokala. Od zdaj naprej je jokala večkrat cele noči, da je bila zagviišana, da je njena mati včinila velki greh, cela državna postava je prepovedavala najmre prestopiti v katoličansko vero. Bojala se je, da bi šče njo preobernola v katoličansko vero. Ta bojazen njoj je ne dala mira ne v noči i ne vudne. Sredi +) Iz nKraljestvo božje" I. C. noči je gor stanola ino se zaprisegnola, da se ne da zapelati nigdar, da bi vstopila iz svoje vere. S trepetajočov rokov je zapisala reč prisege, ki naj bi jo čuvala proti morebitnim maternim probam, da bi jo pridobili za katoličansko vero. Štiri leta je po-navlala svojo prisego, vsako zajtro ino večer. Z ednim se je v njej obudilo sovraštvo proti katoličanskoj veri, posebno proti jezuitom. Jezuitje so meli v Petrogradi veliki zavod v šterom so vzgajali sine najodličnejših ruskih družin. Bar neso nikoga nagovarjali na katoličanstvo, so se pod vplivom 5 njOvoga zgleda vendar vnogi Rusi pridružili katoličanskoj cerkvi. Pa le naj sama pripovedava. Elizabeta: Nekši talijanski duhovnik me je včio talijanski. Nepričakovano je zbetežao pa je tudi mro. Moja mati meje pozvala k sprevodi. ČGtila sam, da sam dužna pokojnomi dobromi vučiteli spoštovanje ino zahvalnost. Šla sam k sprevodi, da bi se pridružila k sprevodnoj božoj slOžbi v katoličankoj cerkvi. Komaj sam stopila vo s cerkvi, me je nekši znotrašnji glas opominao, da je sovraštvo greh, da ne smem sovražiti katoličanske vere i njenih službenikov. Či je to greh, tak sam odgovorila, te več ne-smem nadaljOvati toga, ali morem moliti za jezuite. Od toga trenutka sam začnola istinsko moliti za nje. Vsakši den po prisegi sem molila za jezuite ino se odpovedala vsakšemi sovraštvi. Poleti smo šli na vesnice. V tihoj samoti mi je Bog vzbuiao globoko lubezen. Moje falinge so mi vsikdar bile pred očmi. Cele noči sem jokala; med britkim skuzami se mi je večkrat vzbfljala miseo, da sam velika grešnica i nesam vredna, da bi ležala na mehkoj posteli. Gor sem stanola s postele ino se vrgla na tla. Čutila sam hrepenenje po pobožnom živlenji, bojala sem se istinske pobožnosti ino ostroga svetniškoga življenja. Na konci septembra sam se z materjov povrnola v Petrograd. Doma sam zvedila, da je edna mojih sestran, štera je bila tak trdokorna v pravoslaviji, postala katoličanka. Ta novica me je tak razčemerila, da se mi pali štelo obflditi sovraštvo proti jezuitom. Ali premagala sam se ino podvojila molitev zanje. Sestrani sem pravla: Če verješ, da je katoličanska vera prava si prav včinila, jaz pa toga nemo nigdar vervala. Ona mi je po-trdjavala, da ma prav, mi je ponujala nikša pisma. Bila sam tak vznemirjena, da nesam mogla spati. Boža milost me je nagibala, naj dobro premislim. ZagvOšala sam se, da je katoličanska vera prava. Ali moja prisega? Bila je nepremišlena ino grešna; ne smem več ponavlati. Dne 4. okt. 1815 zajtra sam materi razodela, da ščem postati katoličanka ino se spovedati pri katoličanskem duhovniki P. Rozareni. Sirota mati je bila ge-njena. Obe sve jokali. P. Rozaren me je opominao, ali sam si dobro premislila, ka me čaka, če zve vlada, ka sam včinila; zgObila bi premoženje ino živlenje. Odgovorila sam, da se vOpam božoj milosti. Dva meseca sledi je zvedo car od mojega prestopa v katoličansko cerkev ino od istih stopajaj vnoge moje rodbine. Dne 2. jan. 1816 so bili pregnani jezuitje iz Petrograda. Bili smo brez duhovnih voditelov. Komaj za pol leta smo se mogli obrnoti k domini-kancom, ki so prevzeli dflšno pastirstvo za jezuiti. Med tem je dozorevalo moje pozvanje za redovniški stan. Sveta ne sam ni-gdar liibila. Hrepenela sam po samoti ino zatajevanji. Tak piše knezinja Elizabeta od sebe. Gor na deset let je mogla čakati, da se njoj je spunila žela po redovniškom stani. Mati jo je ne štela pustiti pred 30 leti. Na konci leta .1826. je vstopila v samostan sester Presvetoga Srca v Meci na Francuskom. Dne 29. dec. 1828. je napravila slovesne redovniške obljube v Rimi. Tam je ostala do leta 1833. gda je bila pozvana kak generalna tajnica na Francuzko. Po tistom je bila zavolo izredne zmožnosti ino jakosti zvoljena za generalno asistentko za Amerko. L. 1840 je odišla v Ameriko, da je tam nadzoruvala redovniške hiše Presvetoga Srca. Bila je zvflnredno močna žena, krepke vole ino velke odločnosti. Po svojoj zvOnrednoj zmožnosti je mela velki vpliv na napredek svoje redovniške družbe. V Ameriki so jo imeniivali „kralico" ar je bila odločna v nastopi ino deli; znala je voditi ino vladati. Vsigdar je bila pripravlena se bojevati za čast božo ino za svoj red. V močnom betegi je den pred smrtjov dne 7. dec. 1843. pitala doktora, če bo mrla. Da se je doktor ogibao odgovora je pravla: Ne bojim se smrti, še hrepenem po njoj, če ie to boža vola, samo to ščem, ka je boža vola. Junaške sirote. Pušpek Mihael Herbingv je lansko leto v Petrogradi srečao dve sestri siroti, od šterivi je zvedo sledečo pretreslivo zgodbo. Bilo je v prvom leti ruske boljševiške revolucije. Hodile so šče v šolo; edna je bila stara trinajst let, druga pa štirinajst. Ednok ednoga dneva, gda sta prišle v Šolo, njima je dekla prestrašeno povedala, da so očo zgrabili, pa na cesti strelili, mati je pri je toj zgodbi znorela ino si je vzela življenje. Oča je bio general. Nevolnivi siroti sta spadnole na kolina pred podobov žalostne Matere bože. Potom so kušnole krvavo čelo mrtve matere ino so se vzele na pot, da poiščejo telo dragoga očo. Nedolžnivi deklici sta v kratkih oblekicaj bežale po varaši. Prišli sta do kasaren, kama so odpelali telo vmorjenoga očo. Po dugom prizadevanji se njima je posrečilo, da so njima odprli vrata na dvorišče, kde so kopali skupni grob. Bilo je osem krvavih kupov golih mrtvecov. Te je ešče bila velka stiska za gvant. Bolševiki so vsakšega mrtveca slekli do nagoga. Bolševiki so njima pravli: če spoznata svojega očo, ga smeta odnesti kama ščeta. Poglednole so, kup mrtvecov je bio strašen, ali njevi srce je bilo še močnejše. Ojunačile sta se ino so začnole pregledovati mrtvece. Pri petom kupi sta najšle svojega očo. Papa! Da! Pokleknile sta, kušnile sta roko, čelo. Moč jima je že opešala od iskanja ino žalosti. Probale sta zdigavati telo, iz rok njima je spadnolo na tla. Edna je omedlela, drOga je pa pokrivala očovo telo. Obe sta začnole jokati. To so bile prve skuze, kak sta prišle iz šole ino zvedele strašno novico. S skuzami se priporočita žalostnoj Materi božoj oblubila sta, da postaneta katoličanki, če posluhne njevi prošnji. Bile sta protestantske vore, kak pokojni stariši. V tom časi so menjavali straže. Vojakom so se nevolne deklice pomilile. Pomagali so njima odnesti telo nigdašnjega svo-jega generala, kamo sta želele. Zdaj sta obe katoličanki. Ne ravno vučene, gučita skoro vse eropevske jezike, živita od svojega dela, kak skromni nižjivi uradnici. Junaško prenašata zgflbo svojih staršev, živita pobožno. V gorečnosti za zveličanje dflš izvršavlata dela krščanskoga smi-lenja tQdi proti betežnikom bolševiških drflžin. Ne poznata ne sovraštva ne maščevanja. Vsigdar sta pripravleni s pomočjov bo-žov služiti na hasek bližnjemi ino dragoj ruskoj domovini. Kruh močnih. Oda so bolševiki predrli pred cerkev Kazanske Bogorodice v Petrogradi, da bi jo zagradili, se je zbrala vnožica vernikov, da bi branila cerkev. Med vnožicov neoboroženov je bila gospa Brusilova, dovica po pokojnom sini znanoga generala Brusilova. Med vnožicov je začnola kričati. Prišli so brezverci, da bi vple-nili Kristusovo telo. Vojaki so jo prijeli ino odpelali pred sodišče. Pred bolševiškim socliščom je ne tajila svojih reči. Znala je dobro, da-jo čaka smrtna sodba. Mirno je pravila sodnikom: „Vi mi lejko vzemete živlenje, ali nemrete mi pa vzeti srčnoga mira, dnes zajtra sam bila pri sv. prečiščavanji." Tak si je jemala zgled iz prvih krščanskih stoletij, ki so blaženim s svetim prečiščavanjom junaško mirali za sveto vero. Sveti Ciril i Metod.*) Svetiva brata sta bila iz imenitne solunske rodbine. Sv. Metod se je narodo okoli leta 810. Od sv. Cirila pa na podlagi staroslovenskoga življenjepisa zagvušno znamo, da je bio v februari leta 869. star 42 leti. Tak se je narodo na konci leta 826 ali v začetki leta 827. Letos smo obslOžavali 1100 letnico Cirilovoga rojstva. Sv. Cirili i Metodi so ponOvali visike časti, ali njeva sta se pred njimi skrivala v samostansko samoto. Kak je razbita naša Eoropa, tak je tildi v 9. stoletju trbelo krščanske poglobitve ino znotrašnje prenovitve. Zato sta se sv. brata predvsem potrOdila, da sta se najprle sebe prenovila v Kristuši, da bi mogla oznanjuvati krščanski evangeliom ne samo z rečjov, nego tudi z zgledom, V krščanskoj gorečnosti za zveli-čanje človečih dOš ino za pokristjanjenje vseh narodov sta premagala tisto bizantinsko vozkosrčnost. Radiva sta bogala prošnji moravskega hercega Ratislava, da sta šla krščansko vero naznanjat Moravanom ino panonskim Slovencom. Pred drflgimi misijonari, tistoga časa sta se odlikuvala po dobrom znanji slovanskoga jezika ino po velkoj ljubezni do predragih Slovanov. Bila sta IjObitela preprostoga ludstva. V ednom deli ino opravili svetih bratov sija duh z prvih krščanskih stoletij, krščanstvo iz časa velikih cerkvenih očakov, gda so bili vzhodni ino zahodni kristjani zdrOženi v ednoj dobroj krščanskoj drOžini. Ta v tisto veliko krščansko dobo se računajo tQdi voditelji dne-šnjega gibanja za krščansko prenovitev vsega človečanstva. Sv. Ciril ino Metod sta za istino velikiva apoštola krščanske prenovitve ino glasnika kraljestva božega. Na Moravskom sta delala posebno v okolici denešnjega Velehrada, med panonskimi Slovenci, pri Blatnom jezeri (Balaton) v denešnjem Prekmurji ino v shodnoj Stajerskoj. *) Iz lista »Kraljestvo Božje", šteroga toplo priporočamo. Cena 10 Din. Shaja šestkrat na leto. Dobi se v Maribori, glavni trg 7. Na Moravsko sta prišla leta 863. Leta 867. pa sta se mfl-dila med panonskimi Slovenci. Na konci tistoga leta sta prišla v Rim, kde je sv. Ciril mro dne 14. febr. 869. star je bio 42 leti, bole je bio zreli na jakosti, kak pa po letih, kak piše Leon XIII. Pokopani je bio v cerkvi sv. [(lementa, šteroga svete ostanke je prineso iz Hersona v Rim. Rimljani so ga včasi po njegovoj smrti častili za svetnika. Ešče dnes se najdejo v rimskoj cerkvi sv. Kjementa sledovje gorečega češčenja našega apoštola. Sv. Metod je bio postavleni za panonskega ino moravskoga nadpušpeka s posebnim dovoljenjom za razširjanje svete vere med vsemi slovanskimi narodi. Kak nadpiišpek je pretrpo vnogo težav ino preganjanja. Mro je leta 885 na Velehradi. Po njegovoj smrti so bili, njegovi vučeniki pregnani. Po zgledi svojih velkih apoštolov so Cirilovi ino Metodovi vučeniki širili krščansko vero ino slovanske boguslflžne knjige med Horvati, Srbi ino Bolgari; odtistec so se tQdi prenesle v Rusijo. Vzhodni ino zahodni Slovani častijo sv. Cirila ino Metoda kak svojega apoštola. Jugoslovenski pušpecje nas v skiipnom pastirskom listi lepo opomirtajo, ka smo dužni spomini naših apoštolov. Apoštol Paveo je pisao Solunčanom, kak se je vu velkom hrepenenji pobrigao, da bi pogledno njihovo lice; sulunski kristjani so najmre njegova čast ino veselje. Da svetiva brata sta istinsko naša čast ino radost. Zavupajmo, da bole spoznamo njeva slavna dela in njeva sveto življenje, da mo v dflhi vidli njeva svetniško lice. Častimo svetiva apoštola v dQhi pušpeka A. M. Slomška da bi se vsi, ki ga častijo kak svoiga apoštola, zdrflžili vu veri ino liibezni sv. Cirila ino Metoda ino vzljObili edno cerkev KnstuŠovo: da bi se po prošnji ino zgledi naših apoštolov širilo kralestvo bože na zemli, da bi po zedinjenji vzhodnih kristjanov s katoli-čanskov cerkvov še lepše zasijala vesoljnost Kristušove cerkve. P. C. Po o. Kargu—Vogrin Št. Skrivnost male Marjetice. Na Nemškom je živela mala deklica Marjetica. Komaj 12 let je bila stara. Bila je jako vrla i bogavna, tak ka so se njoj vsi čOdivali. Nikda je ne bila taksa. Zajtra je tak žmetno vstanola i če-merila se je na mamo, zakaj jo ne niha duže v toploj posteli. Ždaj pa tak rada i vesela vstane. Kda se oblači, se ne čemeri kak inda, liki je vsa vesela: I kak rada moli zdaj jfltrašnjo molitev ! Sto jo vidi, kda ide v šolo ali v cerkev, pravi: To je pa zaistino vrlo i čedno dete. Kak lepo i modro guči, či jo što kaj pita. Inda je ne bila preveč vrla i pazliva v šoli. Ali zdaj je vsa inačiša. Vučitelca jo ma jako rada. Prle se je dostakrat čemerila zavolo včenja, zdaj se pa tak lepo i rada vči. * Dostakrat je delala svajo med svojimi pajdašicami, njim kvarila lepo igranje (špilanje). Tudi nevoščena je rada bila. Zdaj je ščista inačiša. Kama pride, tam je lepo i veselo. Nikda je Marjetica tfldi rada hodila s pajdašicami, štere so včasi tfldi kaj grdoga gučale. Zavolo toga jo je mogla mama večkrat opominati i karati. Zdaj je pa kak angelec. Čuva se kak kuge pred vsem, ka bi moglo zamazati lepoto njene duše. Stariše boga kaj šteč njoj zapovejo. Ednok je bilo senje. Pajdašice so jo prišle zvat, naj ide z njimi, ka do šle gledat ka vse je na plači. Pa mama jo je ne štela pOstiti. Inda bi se Marjetica zavolo kaj takšega drla na vse grlo i se najmenje par dni srdila na mamo. Tfldi zdaj njoj je bilo Žmetno, pa ne dugo. Pajdašice so odišle i ona je postala naskori vsa vesela. Nikaj je ne zamerila mami. Mama se je že večkrat čfldivala, kak je to, ka je postala Marjetica zdaj ščista inačiša. Zdaj jo je pa pitala: ,,Marjetica, povej mi, kak je to? Vej si pa inda ne bila tak vrla!" Hčerka se njoj je veselo nasmejala, svoje skrivnosti pa njoj ne povedala. In ka je bila ta njena skrivnost? To so bile reči: ,Jezuš, jaz te mam rada!" Vnogokrat med dnevom je ponavlala te reči. K.da njoj ne bilo kaj povoli, kda jo je kdo razžalo, kda je kaj trpela, vsikdar je ponavlala v srci: „Jezuš, jaz te mam rada!" * Zvfln Jezuša nišče ne znao za to njeno skrivnost. Marjetica je lflbila1 Jezuša — vej njemi je to sto i stokrat na den povedala — i zato je lflbo Jezuš tfldi njo. Marjetica je znala to i zato je bilo njeno srce vsikdar mirno i puno nebeskoga veselja, Sčeš meti tfldi ti mir i veselje v svojem srci? — Nasledflj malo Marjetico. Duhovnikovo maščiivanje. Najplemenitejša lubezen, štero nam je nebeški Vučenik tak dostakrat oznanflvao, je lubezen do neprijatelov. Ta nam najbole gotovo odpre bože srce i ma čuduvito moč, da opere tOdi grehe žalivca i odpuščajočega krščenika. Tisti, ki lflbi neprijatela, postane zednim rešiteo sebi i njemi. Na te krščanske navuke, nas spominja sledeča zgodba, ki se je zaistino zgodila v Parizi pred kakšimi 100 leti. Pred dveri vekše pariške cerkve je hodo že leta i leta vsa- ^ kši den prosit nevolen siromak, ki je bio že vsem liidem znam pod imenom ,,stari Jakob." Seo sije navadno na kamene stube pred cerkvov, žalostno je gledao pred sebe, skoro nikaj je ne gučao, samo nemo je migno v zahvalo, či njemi je što kal da-ruvao. Kda so se cote, v štere je bio oblečeni malo razgrnole, se je zablesketao zlati križec na šinjeki. V istoj cerkvi je navadno mešiivao nekši mladi duhovnik z imenom Pavlin. Skoro vsikdar, gda je šo v cerkev, je dao tudi kodiši kakši mali dar. Pavlin je bio z bogate plemenitaške rodbine i se je popunoma posvetio slOžbi Gospodovoj. Vse svoje imanje je ponOcao za siromake i betežnike. Ne da bi duhovnika bliže poznao, ga je začno tudi stari Jakob liibiti i pošttivati. Ednok je duhovnik zapazo, da kodiša nega več na svojem navadnom mesti. Duhovnik je postao znemirjeni; pozvedo je za njegovo stanuvanje i ga je šo po sv. meši obiskat. Ležao je pod strehov nikše hiže na slami, ves bledi pa gladen. „A, Vi ste, dOhovni gospod", zakriči iznenaden, gda za-gledne dflhovnika. ,,Jako ste smileni, ka pridete k takšemi za-vrženomi človeki, kak sem jaz Toga ne zaslužim." „Ka gučiš Jakob", njemi odgovori Pavlin, ,,pa ne veš, ka je duhovnik prija-teo nesrečnikov? No, miiva sva pa že itak stariva znanca." ,,Oh, gospod, či bi vi znali, koga mate pred seb^v, te zaistino ne bi tak gučali z menov. Ne, gospod, ne gučite tak lepo z menov; jaz sam zavrženi človek, prokleti od Boga i lQdi." „Od Boga prokleti? Ka ti pride na miseo? Ne guči tak, Jakob! Či si kaj hOdoga včino, obžalOj i spovej se! Bog je samo smilenje i spokornomi grešniki vse odpusti." „Oh ne," zaječi betežnik, ,,meni ne bo odpusto." ,,Pa zakaj ne? Ka nemaš nikšega obžaluvanja." i ,,či obžalujem, me pitate," pravi Jakob na glas, se zdigne na svojem ležišči i gleda z nadDtimi očmi, ,,či obžalOjem že i tresti let i itak bom prokleti." -i 1 - Duhovnik proba betežnika potroštati i ga opomina k zavtl-panji na bože smilenje, pa je bilo vse zaman. Strašna skrivnost je trla njegovo dOšo i dvojnost njemi je branila priznati svojo hudobijo. Zavolo prijaznoga i krotkoga dOhovnikovoga prigovarjanja se nesrečen Jakob li da pregučati i začne pripovedavati: ,,Med krvavov revolucijov na konci preminočega stoletja sem bio nadzornik delavcov na gradi vekše bogate družine. Moji gospodje so bili sama dobrota . . . grof, grofica, njenivi dve hčeri i sin. Njim sem se meo zahvaliti za vse, svojo vzgojo, dobro a službo i vesele dni. Kda se je pa začnola strahovlada revolucijonarov, sem jih izdao. Vsa družina je bila skrita i jaz sem znao za kraj njuvoga bivanja. Ovado sem jih, ar so bili krvoločni uporniki oblubili, da jaz dobim njuvo imanje. Vse so zgrabili, obsodili k smrti i vmo-rili, ostao je samo mali Pavlin, ki je bio ešče premladi." Tu je duhovnika nikaj steplo i mrzeo pot njemi je kapao s čela. ,,Oh, gospod", je nadaljuvao kodiš. O, gospod, to je grozno. Posliišao sem njflvo strašno obsodbo, vido, kak so vse štiri vrgli na kola i jih vlekli na morišče, vido tudi, kak so njOve glave spadnole pod krvnikovim morilnim mečom. Jaz pa sem zverina i ne človek. Od tistoga časa nemam mira ne pokoja. Jočem i molim za nje. Mam jih zmerom pred očmi. Glejte, tO so, za tem platnom." Pri tej rečaj je pokazao s tresočov rokov na pregrinjalo, štero je zakrivalo en del zida. „Te križ, šteroga vidite pri mojem ležišči," nadaluje nesrečnež, ,,je bio nigda last mojega gospoda, mali zlati križec, šteroga mam vsikdar pri sebi, pa je nosila moja milostivna gospa. O moj Bog, kakša hOdobija, kakša mržnja i kakše obžalovanje! Častiti gospod, mejte smilenje z menov, ne ločite me od sebe! Molite za mene, najvekšega hOdodelnika najbole nesrečnoga človeka." Duhovnik bledi, kak smrt je nemo klečao pri betežnikovim * ležišči. Tak je ostao skoro pol vore. Potem je mirno stano, se prekrižao i odgrno pregrinjalo z- zida. TO je vido dve fotografiji. Jakob je to videč na glas zakričao i spadno nazaj na svoje ležišče. Duhovnik je zajokao. , Jakob", pravi potem s tresočim se glasom, ,,ščem ti prinesti od Boga odpOščanje; ščem poslOšati tvojo spoved." Pri tej rečaj se je seo poleg postele i stari Jakob se je spove-dao. Qda je vmirajoči kodiš končao, njemi je pravo Pavlin: - Ifi - ,.Jakob, lObi Bog ti je odpusto. Pa to je ešČe ne vse, tfldi jaz ti odpOščen, z lubezni do njega. Tisti, štere si spravo v smrt, so bili najmre moj oča, moja mati i mojivi dve sestri. Betežnikove oči so se zvekšale od začOdenja, odpro je vfl-stnice, da bi gučao, pa je samo jeclao nikaj nerazumljivih reči i spadno znak na svojo slamnico. DOhovnik je stopo bliže — kodiš je bio mrtev. Mro je spokorjeni. K toj spokoritvi njemi je pomagao tisti duhovnik, šteroga stariše i sestre je on spravo na morišče. „Nemremo se nad neprijatelom masčOvati hOje, kak či njemi • odpGstimo," pravi sv. Bernard. Delo za zedinjenje pravoslavnih zkatoličanci*) Rim. Papa Benedikt XV. so med svetovnov bojnov čisto spoznali, da se vzhodno cerkveno pitanje približava k rešitvi. Zato so leta 1917. ustanovili kongregacijo za vzhodno cerkev, ki naj bi mela višešnje vodstvo vzhodnih katoličancov ino delo za zje-dinjenje. Predsednik te kongregacije so sami sv. oča, tajnik je kardinal Tacci. Leta 1925. so v kongregaciji postavili poseben ruski odsek; načelnik odseka je kardinal Sincero. Z ednim s tov kongregacijov so Benedikt XV. postavili papeški vzhodni zavod, da bi se v njem mogli dOhovniki temeljito izobraziti za apoštol-sko delo na krščanskom Vzhodi. Denešnji sv. oča so te zavod prenovili: 15. nov. 1926. se je zavod preselo v nove prostore na trgi pri cerkvi Marije Snežnice. Nove prostore je blagoslovo pušpek M. Herbigny. V prvom predavanji je povedo, da po želi sv. očo nede več predavo kak profesor, ali bo šče ostao kak ravnateo zavoda. Zavod preveč uspešno dela; vodava novine ..Orientalia Christiana." V tom istom hrami se bo postavo zavod za vzgojo ruskih duhovnikov. (Ruski kolegij.) V jesen 1926. je v Rimi mro Avrelij Palmieri, velki vučen-jak ino spoznavalec krščanskoga Vzhoda, ali nekelko čiidnoga značaja. Leta 1921. je bio profesor vzhodnoga bogoslovja v Za- " grebi. Po nekelkih mesecih se je povrno v Rim, kde je bio nastavljeni v zavodi za vzhodne krščenike Evrope. 10. jan. so sv. oča sprijeli zastopn ke katoličanskih visiko-šolcov ino njim posebno toplo pa široko priporočali, naj si prizadevajo, da do bole spoznavali vzhodno cerkev ino mogli delati *) Kraljestvo božje, 1. št. 1927. z njimi za delo za cerkveno zjedinjenje ; to delo je najmre posebno važno za naš čas. V Severo talijanskom mesti Bergami je bio septembra 1926 misijonski tečaj. V začetki je govorio nadpOšpek Roncalti, apoš-tolski vizitator v Bolgariji. Opominao je navzoče naj z Iflbeznosti obrnejo svoj pogled na krščanski vzhod, posebno na Slovane ; sv. oča sami to želejo ino izjavla, da smo katoličanci to duž-nost preveč zanemarjali. Nego nigdar ne nosimo ta svojih sebičnih političnih teženj, liki samo Kristušov svetlost ino liibezen ; naše delo za Boga bo potem hasnovitejše če mo podpirali njihovo lastno kulturo; v posodo njflve domače kulture, devajmo zaklade čistoga Kristušovoga navuka. Celo pohvalno je omenjao delo slovenskiva Apoštola sv. Cirila ino Metoda. Francija. Francozi so meli vsigdar žive stike z Rusi, Po bolševiškoj revoluciji je v Francijo vnogo ruskih vučenjakov pri bežalo. Pariz je svetovno središče ruskih beguncov. V Parizi so Rusi postavili 1. 1925. rusko višišo bogoslovno šolo; tam izhaja jedini ruski bogoslovni znanstveni časopis po imeni ,,Putj" ino več arGgih ruskih novin. S katoličanske strani se je v Franciji ustanovilo več podpornih društev za Ruse z ednim se dosta dela na cerkveno zjedinjenje. Pariz. Leta 1922. je bio msgr. Chaptal posvečeni za po-možnoga pariškoga pušpeka s posebnim namenom, da bi skrbo za tuhince, predvsem za Ruse. Pod njegovim vodstvom se je postavilo društvo za podporo ruskih beguncov. V začetki leta 1925 so napravili liturgični tjeden za cerkveno zjedinjene. V Parizi izhaja ruski katoličanski mesečnik Vera i Rodbina. L i 11 e. V tom mesti so dominikanci postavili rusko katoličan-sko semenišče. Ruskim dijakom so francoski katoličanci pod vodstvom redovnikov postavili malo zavetišče. V Niči, lepom primorskom varaši ino zdravilišči v Franciji, je bilo vsigdar vekši broj premočnih Rusov. Se so pribe-žali tfldi vnogi ruski begunci. L. 1922. so francozki, katoličanci na pomoč beguncom postavili driištvo „Edinost". Odbor fran-cuskih gospinj je 1. 1922. ustanovo šolo za rusko deco. Sledi se je ustanovila edna sirotišnica za ruske dečke, edna pa za deklice. 2. ino 7. marca 1926. so napravili tečaj za cerkveno zjedinjenje. Nemčija ino Austrija. Nemci iz Austrije ino z Nemčije so k risalom leta 1926. v Beči napravili velki shod za cerkveno zjedinjenje. Shod je pozvala ino vodila bečka Leonova družba v zvezi z nemškov Goresovov družbov. Na shodi so zvfln Nemcdv govorili tfldi ruski govorniki. Berlin je za Parizom najvažnejše središče ruskih beguncov. Za dušno pastirstvo med Rusi je nastavlen prof. Dr. L. Bery. Izdao je mirno ino nepristransko rusko knjižico ,,Rimska katoli-čanska cerkev ino pravoslavna Rusija." Pravoslavni Rusi so to knjigo pfijazno sprijeli. Napravo je lfldi obširni ruski zbornik (z vzhoda). Zbornik je v tiski. V nemških katoličanskih zavodaj ino samostanaj s^ brezplačno vzgaja nekelko ruske dece. Nemški redovniki ino redovnice se včijo ruski ino se pripravlajo da do v Rusiji ustanovili svoje zavode, kda de to dovoljeno. V bogoslovnom semenišči v Paderborni so vpelali v šoli ruski ino cerkvenoslovanski jezik. B e č. Bečka Leonova družba je ustanovila odsek za pitanje cerkvenoga zjedinjenja. Odsek ma namen, predvsem duhovnike pa tOdi svečke vernike spoznavati s krščanskim Vzhodom. Prirejao de predavanje ino izdavajo knjige za širjenje te misli. Med širšimi krogi je ustanovljen ..Josaphat Verein" Podoben namen ma mednarodna evharistična zveza, ki izdava časopis „Der eucharistische Volkerbund." Belgija. Slavni belgijski kardinal Mercier, vučen ino sveti mož, je med belgijskimi katoličanci zbiido telko zanimanja, za ruske begunce ino za cerkveno zjedinjenje, da je Belgija v ni-šterni oziri postala središče dela za krščanski Vzhod. To se je pokazalo posebno pri smrti kardinala Merciera, da so pravoslavni Rusi slavili velikoga kardinala ino so se njemi zavalili za njegovo velikodušno lObezen. Po kardinalovoj smrti je vcdstvo njegovoga glavnoga podpornoga dela prevzela belgijska katoličanska dijaška zveza, ta zveza vodi podporno akcijo za zdrževanje ruski akademikov. V belgijski samostanaj ino zavodaj se brezplačno vzgaja vekši broj ruski dečkov i deklic. N a m u r. V tom varaši je ruska šola ino zavod sv. Jurja. Šolo i zavod vodi ruski katoličanski duhovnik prelat Sipjagin, nigdašnji gimnazijski profesor. V namurskoj pOšpekiji se zanimanje za krščanski Vzhod, na poseben način širi med katoličanskim lflstvom. V septembri 1926 so se vnogi faraj priredili poljudni tečaj od vzhodne cerkve s katoličanskov mešov vzhodnega obreda ino s poljudnimi predavanji. Pri tej prireditvaj so delale mladeniške organizacije. V Louvanu, je slavno katoličansko sveučelišče; skupina visikošolcev je ustanovila drflštvo ,,Apostoljstvo za cerkveno zje- dinjenje" ki šče podpirati poznavanje vzhodne cerkvi ino delati za cerkveno zjedinjenje. A m a y. Tfl je velki benediktinski samostan, kde de središče benediktincev vzhodnega obreda, ki ščejo po zapovedi sv. očo ponoviti katoličansko vzhodno redovništvo. Izdajajo mesečnik Jrenikon". Beograd. Število katoličanov v glavnom mesti (varaši) naše države se naglo povekšava, ka tam vkGp ido katoličani s cele države. Farno cerkev v Imunski vilici so prezidali i povekšali i so A jo 31. oktobra 1. 1926. posvetili Kristuši Karali. Poleg cerkvi je dvorana (hiša) za katoličanske prireditve (gOleše). Fara izdaja no-vine „Glasnik katoličke crkvl" v Beogradu. Leta 1924 so se v Beograd naselili francuski katoličanski redovniki asumpcionisti i so zozidali cerkev za javno slOžbo božo ; v kratkom bo tam katoličanska fara (Matere bože). Francuske redovnice (nune) tistoga reda pa so ustanovile zavod i šolo za vzgojo ženske mladine; pri njih se vzgajajo (včijo) srbske deklice z bogših družin (falamj). Belgrački katoličanski nadškof (hercegpiišpek) P. Rafael Rodič je frančiškan. Ž njin so v Beograd prišli njegovi sobratje frančiškani. Lansko leto so zozidali samostan (klošter) i poleg njega kapelico svetoga Antona; to bo tretja katoličanska fara. Zidala se bo nova katoličanska cerkev sv. Antona. Katoličanski dijaki na beograškem vseučelišči so ustanovili dijaško (akademsko) „Driištvo sv. Cirila i Metoda" štera ma namen, gojiti (včiti) metodiško miseo i delati za zbližanje med katoličanskov i pravoslavnov cerkvov, Ciril metodijska miseo spodbuja dijake, da1 tem bole držijo dobro versko živlenje, da bi mogli s svojim zgledom kazati tOdi srbskim tivarišom. Eden naj-bolši članov toga dijaškoga drflštva je bio Pavel Šuman, ki se je lansko leto ponesrečo v planinaj. Spomini vzornoga pobožnega dijaka, punoga apoštolske gorečnosti v dQhi sv. Cirila i Metoda, so pod vodstvom belgraške dflhovčine i v navzočnosti « apostolskoga nuncija belgraške dijaške orgonizacije priredilo lepo crkveno i drGštveno slovesnost. V Beogradi se je večkrat očivesno pokazalo, na kelko izobraženi (vučeni) Srbi cenijo katoličansko cerkev i njeno delo. Nikaj nena-vadnoga pa je bila proslava sv. Frančiška Asiškega v beograskoj vse-učiliškoj dvorani, dneva 10. decembra 1926. Rektor vseučelišča Srb Pavel PopoviČ i srbski vseučeliški profesor Čorovič sta v drfižbi katoličanskih govornikov hvalila vrlost i zaslflžek sv. Frančiška i njegovoga reda, Kelko preganjanja je Kristuš pretrpo. Spomni se mojega siromaštva, pelina i žuča. Pobožna dQša, s temi rečmi te opomina Kristus, tvoj Odrešenik, da gda premišlavleš njegovo preprostost i siromaštvo, njegovo velko ItJbezen v bridkom trpljenji za naše grehe; pelin in žuč, to je, vso bridkost njegovoga groznoga trplenja. 1. Premišlavaj, da je Gospodnomi Bogi premišlavanje njego-voga svetoga trplenja jako dopadlivo. Kristuš sam se je prikazao ednok ednomi svojemi svetomi služabniki i njemi je pravo : „Znaj, da mi nemrejo IjOdje napraviti nikaj bole dopadlivoga, kak či majo moje rane i bridko trplenje vsigdar v srci i mišlenji. I sv. Bonaventura pravi, da nega Bogi bole dopadlive daritve za žive i mrtve, da nega pripomočkov, šteri bi delali vekše veselje angelom i vekšo čast presvetoj Trojici, kak či vsaki den premi-šlavlemo Kr's^L'šovo trpljenje. Ravno to je tOdi Kr'stuš sam nazvesto sv. Jederti, rekoč: Čiravno je što mlačen v pobožnosti, bo Bog vseedno gledao milostno na njega, či ne zapusti premišlavanja Kristušovoga trpljenja. 2. Premišlavaj, da si pridobiš s premišlavanjom Kristušovoga trpljenja velko zasliiženje. Bogaboječi Tavler pripovedava da je Kristuš ednomi svojemi slflžabniki, ki ga je pitao, ka si zasluži tisti, što njegovo trplenje pobožno premišlavle, etak odgovoro: Prvič si zasliiži, da se s takšim premišlavanjom očisti svojih grehov. Drugič vse, ka je zamfldo po nemarnosti, nadomesti zaslOženje mojega trplenja. Tretjič zadobi moč proti svojim sovražnikom, da ga nemrejo tak nahitroma premagati. Štrtič kelkokrat misli z obžalGvanim srcom na moje trplenje, telkokrat se ponovi v njem moja milost. Petič. Ne odpovem njemi niti edne prošnje či samo zaistino i kaj pametnoga prosi. Šestič pred njegovov smrtjov njemi dam ' milost, ka se more dobro na smrt pripraviti. Sedmič na smrtno voro njemi bom stao na strani, ga bom brano pred sovražniki i ga bom pelao v večno zveličanje. Zato pravi tfldi sv. Albert Veliki i z njim vred več drugi, da ; tisti krščenik, šteri tGdi samo kratek čas istinsko premišlavle Kristušovo trplenje, s tem več zaslOži, kak če bi se do krvavoga i bičOvao, ali se pošto s krGhom i vodov, ali pa vsej 150 psalmov molo. Ravno to je tudi Kristuš sv. Jederti etak povedao: Či što premišlavle ali molitev ali Stenje od bridkoga trpljenja, ma vekše zaslOženje, kak či kaj drOgo dela. je ne mogoče, ka tisti šteri z melov dela, ne bi postao beli, ravnotak ne je mogoče, ka tisti šteri premišlavle Kristusovo trpljenje — čeravno mlačno, — ne bi zajeo iz njega nikšega sada. Oda što kaj čte od bridkoga trplenja, konči to napravi, da je njegova diiša sposobna zadobiti kakši dober sad iz toga. 3. Premišlavaj, da je posebno dobro za vse grešnike pre-mišlavati Kn'stušovo trplenje. Poslušaj i vtisni si v srce to zgodbo: Siromaška duša, ki je bila na tom sveti velka grešnica, se je v strašnoj podobi prikazala, sv. Brigiti. ,,Jaz sem na poti božje smilenosti. Oda se mi je namreč bližao konec živlenja, sem premišlavala od Kn'stušovoga trplenja, da je bilo dosta vekše kak moje in da jaz po pravici trpim, ar sem dosta grešila. S tov mislijov sem zadobila spoznanje i žalost, da je Bog mene preveč liibo, jaz pa njega tak malo. Molila sem: Smiluj se meni Sin prečiste Device zavolo svojega bridkoga trplenja; vej bi zdaj rada pobogšala svoje življenje če bi imela čas za to." 1 v toj minuti se je vžgala v mojem srci iskrica liibezni božje, tak ka se mi je Kristušovo življenje videlo bole bridko kak moja lastna smrt. S tov mislijov sem umrla i hQdi dflhovje so mojo dflšo postavili pred sodbo božo. Na kričanje hOdi dflhov, da moram biti obsojena v pekeo, je pravo sodnik. ,,Jaz vidim iskrico božje lObezni v njenom srci, štera ne vgasne; zato jo obsodim v vice, da se popolnoma očisti." Vžgi, o Gospod, vžgi tOdi v mojem srci iskrico božje lObezni, da morem tvoje bridko trplenje prav pobožno premišlavati. Amen. 4. Premišlavaj, da naj, gda premišlavlemo Kristusovo trplenje, mislimo tOdi na Marijino sočutje i je premišlavamo. To je namreč Bogi prav dopadlivo i za nas hasnovito, če Marijine žalosti pogostoma pobožno premišlavlemo, kak nas vči sledeča prigodba. Velki posveten gospod, šteri se že dugo ne spovedao, je naglo zbetežao: sv. Brigiti se je milo i zato je molila za njega. Potem se nje je Kristuš prikazao i jej pravo: „Po-vej svojemi spovedniki, naj betežnika obišče i ga spovej." Oda je spovednik prišo k betežniki, njemi je pravo, da se njemi ne sila spovedati, ka je to že večkrat včino. Drflgi den po tem je Kristuš znova velo spovedniki, naj ide k njemi; zdaj je dobo ravno taksi odgovor. Tretji den je prišo spovednik pali k betežniki, kak njemi je bilo od Kristuša zapovedano, i njemi je pravo: Kristuš Sin živoga Boga ti dava na znanje, ka maš v sebi sedem hOdobni dOhov, šteri ti branijo, da se svojih grehov ne spoveš, zato delaj hitro pokoro, ar ti Bog ešče biti milostiven. Betežnik njemi odgovori: Kak me moreš tolažiti, da ešče smem viipati na zveli-čanje,|ar sem pred svetom včino telko grehov ? Spovednik pravi: ,,S prisegov te zagotavlam, da dobiš božo milost z obžalOvanjom i s pokorov; či ravno si ešče dosta vekše grehe napravo". Betežnik se je začno jokati i pravo: „Ne sam več meo vOpanja, ka bi se lejko zveličao zato ka sam služo hudomi duhi i celi šestdeset let ne sam bio niti ednok pri sv, prečiščavanji. Zaj se je spovedao, drOgi den bio pri sv. prečiščavanji i šesti den po prečiščavanji vmro. Te je pravo Kristuš sv. Brigiti: Te človek je služo ubijavci, to je hudobnomi duhi, šteroga slOžabnik je bio ; ali pobegno je od njega zavolo obžaluvanja i žalosti nad svojimi grehi; i zdaj je prišo k očiščenji. Ti bi znabiti pitao: Kak je zaslOžo te človek, da je mogeo obžaluvati svoje grehe, ka je bio tak zapleteni v grehe? 1 jaz ti odgovarjam : To je napravila prvič moja lObezen i moja smile-nost — ki sem do zadnje minute čakao na izpreobrnenje toga grešnika. Drugič se je to zgodilo po zaslOženji moje Matere ; či-ravno te človek neje srčno lubo Nje, se njemi je vseedno smilila, gda je mislo na njene srčne bolečine. Zato je ešče v zadnji dne-vaj Jjajšo pot zveličanja. Ali to neje čudna prigodba da se je grešnik, ki je šestdeset let služo hfldomi duhi, spreobrno i zveličao, zato ka je z Marijov vred čuto njeno žalost ? Zato ubogi grešnik osrči se i ne obvOpaj, nego misli pogostoma na Jezusovo i Marijino trplenje. Prizadevaj si, da boš čOto njevo žalost, žalost i obžaluvanje nad svojimi grehi i zagvišno znaj, da tudi pri Bogi zadobiš smilenje, či je zaistino iščeš. Či je pa tvoje srce trdo, prosi Boga naj je omeči. Kristuš je ednok pravo blaženomi Susoni: „Či nemreš s skuznimi očmi premišlavati mojega trplenja, premišlavaj je z veselim srcom zavolo velkoga haska, ki ga imaš od takšega premišlavanja. Či pa toga nemreš napraviti ne veseli i ne žalosten napravi s sOhim srcom meni v čast; s tem mi boš ravnotak slOžo, kak či bi skuze pretakao." Iz vsega toga lahko spoznaš, kak je Bogi dopadlivo i tvojoj dOši na hasek, či večkrat premišlavleš, šteš ali pa poslOšaš Kristusovo trplenje. Zato te prosim, šti naslednja poglavja ne samo, j v posti, liki tOdi inda, posebno pa po nedelaj i svetkaj. Tfldi ne i bodi s tem zadovolen, da samo po ednok šteš poglavja od brid-koga trplenja, nego prebiraj je večkrat. Te boš dobro premišla-• vao celo živlenje i trplenje Kristušovo. Ar čiravno dobro znaš, ka je Kristuš trpo, se vendar znova spomniš na njega; i tak se omeči tvoje srce k sotrplenji i pobožnosti. Zraven zmoliš kakšo pobožno molitev i daruješ Kristuši njegovo bridko trplenje, da se zbrišejo tvoji grehi, i da plačaš svoje duge. Zato je k vsakoj skrivnosti potrebna primerna molitev. Vupanje, da bo premišla-vajoča dOša molitve bele pobožno molila, gda njeno srce prle s stenjom zbralo, omečilo, se vužgalo k pobožnosti i tak se bole k molitvi pripravilo. Sv. pismo opomina vsakoga človeka: „Pred molitvov pripravi svojo dOšo i ne bodi kak človek, ki proba Boga.'-Molitev naj se glasi! Hvalen bodi Jezus Kristuš, za svoje bridko trplenje na veke! O najbole dobrotlivi Jezuš, jaz ščem misliti na tvoje siromaštvo i težave i na bridkost tvojega trplenja. Zato mi daj pomoč svoje bože milosti, da bom tvoje grozne bolečine z žalost-jov premišlavao i prav pobožno častio. Opominaj me i krepčaj, da zavolo tvojega svetoga živlenja ne opešam na poti jakosti nego, da se do krvi bojujem zoper grehe i liibezni ostanem v tvojoj stanoviten do konca. Recept za vsakšo rano. Spominam se, da sam ešče kak mali, na dveraj nekšega staroga frančiškanara vido prikeljeno, že žuto kartico, na šteroj je bio zapisani jako dober recept. Pisali so ga velki dOhovni doktorje i slavni vučenjaki Sv. Bernard i sv. Frančišek Šaleški. Znam, da sam te tisti recept prepisao, občiito sam da pred-pisflje jako dobro vrastvo za vsaki duševni beteg. Zdaj mi je prišlo na pamet naj te recept pošlem v Marijin list naj ga predstavi svojim naročnikom. Mogoče, ka de komi na velki hasek. Recept se glasi: Vzemi korenje trdne vere, zeleno listje trdnoga vtipanja, rožo goreče lubezni, lubezen globoke ponižnosti, lelijo prelepe čistoče, pelin resnoga požalOvanja, kadilo večkratnoga zatajflvanja, drevo trdoga križa. Vse to spleti v edno kito i zveži z koncom samozatajOvanja; potomtoga deni kito v lagev molitvi i jo segrevli v ognji lGbezni. Na to prilejvli vino svete radosti i zdravo vodo treznosti. Nazadnje lagev zapri z mučanjom i ga do zajtra premišlavli. Od te zmesi vzemi vsakše zajtro i večer po edno ka-vinsko žlico. Što de se toga zdravila redno držao i niicao posebno zdaj v tom postnom vremeni bo zagvišani ka ostane na dOši jako zdrav. (Z „Gospa Sinjska") Kak se je šatan spovedavao. Bilo je, pravijo, nekdi med svetom. Nekši dober plebanoš je spovedavao svoje farnike. Skoro vsi so prišli, da spunijo svojo dužnost pogledom na vflzemsko spoved. Med tov napetov slflžbov opazi plebanoš, ka vstopi v cerkev nekši čisti, črnkasti neznanec pa se meša med njegove vernike. Bio je očevidno tOhinec, ar v ničem neje bio spodoben h krščenikom tistoga kraja. TOhinec neje šteo pokleknoti, nego je več kak edno voro stoječki čakao, dokeč tOdi na njega pride red, da se spove. Što bi ga pogledno, bi včasi spflsto svoje oči k zemli, pred njegovim obračajočim pogledom. Bio je zadovolen, gledajoči tolike grešnike okoli sebe; ali ves nemiren, videči vesele obraze od spovedalnice idočih. Plebanoš je bio radoveden, pogledom na tflhinca, ali ne se je dao zmešati v svojoj slflžbi. Kda so se vsi spovedali, ovo ti tflhinca pri' spovedalnici. Plebanoš kak da bi čakao na njega. — Se želete spovedati? pita plebanoš tflhinca. — Želem! odgovori tflhinec s hrapavim glasom. — Teda, prosim izvolite pokleknoti! jemi pravi plebanoš. — To ešče dozdaj nikdar nesam včino! . . . odgovori tuhinec. Te odgovor je bio spodoben kačjemi sikanji. Plebanoš je mislo, da je človek betežen i nemre pokleknoti, zato ga oprosi, da se bar nagne k rešetki i začne spovedno molitev. — Nemrem niti to, ar jo nevem, pravi grešnik. — Pa što ste vi? ga pita plebanoš. — To, ka me vidite! je bio odgovor. — Kflk se zovete? — Jaz nemam imena ! — Odkod ste ? ga pita dale plebanoš. — Či vam glih povem, nete znali. Sunce nerazsvetlavle tistoga mesta! odgovori tuhinec. Dober plebanoš je mislo, ka te čflden spokornik prihaja nekdi iz severnih, ledenih krajov, kde noč kralflje nad dflšov i telom. Milo se njemi je tflhinec, pa je že naprej čOto vso slast takšega spreobrnenja dflše, za štero boži Zveličar prelejao svojo dragoceno krv. Ne njemi je prišlo niti na pamet, da opita tflhinca, či je krščen, nego ga včasi začne spitavati grehe. Tflhinec je našteo strašne grehe, toliko razbojništva, toliko nečistih grehov da je plebanoš ves zvfln sebe skričao: Ali ne- srečen prijateo, či je vse to istina, ka ste mi povedali, bi mogli jezero let živeti i vendar bi komaj meli toliko časa, da izvršite toliko strahote. — Pa tfldi živem več kak jezero let, odgovori tflhinec i nesam vam ešče niti polovico povedao od vsega toga, ka teži mojo dušo. — Povejte mi teda, što ste vi? jemi pravi plebanoš. ^ — Oh ! jaz sam eden od onih, ki so z Luciferom pregrešili. — Zakaj ti je potem spoved? pita prestrašeno spovednik. — Potrebfljem jo! odgovori šatan. Opazo sam, da prihajajo k vam vnogi, šterim je dflša obteršena z velikim terhom greha. A kda od vas idejo so vsi tak lehki, veseli, potolaženi i živejo v viipanji bodoče sreče v nebesaj. Tfldi mene je to pripelalo k vam. Po kratkom mučanji pravi zburkani dflhovnik: — Bog odpflsti vsakomi, ki svoje grehe i požalflje. Nam dfl-hovnikom je dana oblast, da odvežemo vsakomi grehe, ki je požalflje. Tak je dobo tudi razbojnik na križi odpuščanje . . . Tfldi te tvoj stopaj je velika milost boža. Ali jaz ti nemrem dati odveze, či mi ne obečaš, da verno izvršiš pokoro, štero ti naložim. — Pripraven sam, oča, odgovori vrag. Kajkoli hočete, vči-nim : či te me do sodnjega dneva pekli na žerjavici, to me mate, samo me rešite velikih mojih grehov. Plebanoš genjeni od take priprave, pravi: — Bog je pun dobrote, neščem ti za pokoro dati to, ka spominaš. Tvoja dobra vola te čisti, či je prava. Naložim ti samo malo pokoro. Skoz leto dni poklekneš trikrat na den, obrnovši se proti vzhodi zmoliš sledeče: — Stvoriteo i Bog moj! ovo mene nesrečneža pred tvojim Veličanstvom; žao mi je, ka sam Tebe, mojo najvekšo dobroto 4 razžalo; odpflsti mi! Prečista Devica, moli za me! Vrag je na to zamučao kak nemi. — Ka je? ga opita dober plebanoš. — Ka je! odgovori vrag, i gizdavo začne zdigavati glavo ; pokora, štero mi nalagaš, je takše poniženje za mene, da jo nemrem sprejeti! I odide . . . brez odveze. > t. Iz K. S. I. — posloveno: Bogo s lav. Kristusova obleka. Velika je larma na Golgoti. Edni z velikov brekov pogajanje držijo. Drugi svoje bližnje do zemle psiijejo. Farizeušje i pismo-znanci gizdavo hodijo semta med šeregom lGstva. Z obrazov se njim smeje radostno čutenje njihove zadosta včinjene hfldobije. Na njihovo hujškarijo se razdaja kričanje: — Raspi ga! Raspite izdajalca! — Le dobro ga pribite ta, na drevo, ar zna ge dolskočiti pa si prebije glavo ! — Naj prejde neistinski mešijaš! Divji smeh je nasleduvao to preklinjanje . . . V peklenskoj larmi se topo čfijejo vdarci hamrov, šteri so pognali grobjanske cveke skoz Knstušovoga sv. Tela. I naednok kak da bi odrezali vsaki gut, se je na par minot pretrgnola divja praska, veliko psiivanje s preklinjanjom vred i vsako oko je na edno točko zabilo svoj pogled ... Velike križe zdigavlejo v višino . . . Nekaj malo časa se samo čflje guč hoherov, kak eden ovomi ravnajo, da bi trije križi trdno stali v zemli . . . Trije raspetniki se pa tam med nebov i zemlov mantrajo. Zdaj nekše strastno čutenje zmaga nad dušami okoli stoječih i kak šumeča, bur vničeča voda se sOnjavle njim iz vust pstlvanje. Duše je odurnost, srd, brezbožnost dobila v svojo oblast... Pa je tam na križi včlovečeno svestvo, neskončena dobrota i nebeška nedužnost vmirala . . . Samomi poganskomi, rimskomi stotniki se je preodflrila ta živinska praska, zato je pa šteo rasploditi orjajoči šereg s svojimi vojakmi. Ali ne se njemi posrečilo, ar se je šereg proti postavo. Šteo je viditi smrt tistoga, šteroga je ešče pred par dnevami, s hozanov pozdravlao. Od svečamurne strasti odflriavanja pijano lustvo niti oblasti ne se je štelo podvrčti. Nego je na dale pošilalo proti vmirajo-čemi Kristuši psuvanje svojih zamazanih vQst . . . Stotnik je goro od čemerov. Ali sprevido je, ka je proti toj divjoj čredi on preslab. Zadovolo se zato s tem da je razširo krog okoli stoječega lflstva so si pa trije legioneri* dolsposeli. Stotnik njim je ta vrgeo nezašito obleko Kristušovo govoreči: — Vrzite šorš na njega! Ka de nam s tem bole tekeo čas. Spreglednejo jo. Lepi falat obleke je dolizavezao njihovo pazlivosti i je nje prisilo v začetek metanja šorša. * Vojaki. — Afrikan : Lepi falat obleke! — Fulvij: Resan lepi, vreden takšega velikoga proroka. — Drus: Velikoga proroka ? I što je te veliki prorok ? — Afrikan: Ka Va nesi čQo od njega? On, ki tam v sredi na križi visi. Nemogoče, ka ešče ti nikaj nebi čflo od nazeret-skoga Jezuša! -=- Drus: Zdaj že razmim, zakaj kriči te šereg: Či . . . Ne-sam čQo dozdaj nikaj. Ve sem komaj preminoče dni prišeo sem v Jeružalem. Ali včasi, kda smo ga sem sprevajali se je stavila moja pazlivost na posebnom oponašanji toga človeka. Celo loči se od oniva dva. Zato ne je mogoče, ka bi on bio zločinec! — Afrikan : Pa tfldi neje zločinec, samo to divje lfldstva ga je za toga voskričalo. On se je za nekšega Mešijaša, Sina bo-žega imenflvao. Či si Sin boži, stopi s križa! No, ali naprej s kockami, naj vidimo, koga de sreča. Fulvij je naprej vzeo tri številnate kocke i je včasi gori vrgeo. — Šest! so skričali vsi trije naednok. Sledflvao je Afrikan. TOdi pri njem šest. — No Fulvij, lehko se že posloviva od lepe obleke, — pravi Afrikan. Tak se vidi ka je Drus lflblenec Fortune, bože ženske. Drus vovrže kocke. Znova je šest število šume. — Cumprnija! skričijo vsi trije. — Afrikan: Probajmo ešče ednok. — Drus: Nekaj more biti v tom deli. Mogoče, ka raspeti nedovoli, da bi si mi osvojili njegovo obleko. Počakajmo, da vmerje. — Fulvij: Ne trbe včasi na to misliti. Vse je samo. slučajnost. Probajmo ešče ednok. Znova ščregetajo kocke. Tudi zdaj je meo vsaki samo šesto število. Šatringin strah je obišeo vse tri. — Drus: Sem pravo, ka raspeti, ali kakša drflga čfldna moč dela to. -4 Afrikan se naglo vdari po čeli. — Znam že ! Što zna či neje v tom plašči skrita moč na-zeretskoga Jezuša. Čtio sem ednoga židova, ka je v vlasaj meo moč. Nini, gledajte na križi, kak se mantra siromak. Nemre stopiti s križa. Ta vržejo svoje oči na križ i gledajo s smrtjov se borečega Kristuša. Psflvci šče izda kričijo okoli križa. Stotnik s sulicov stoji tam pri križi. — Drus : Što so oni, ki stojijo pod križom ? Kak miren je vsaki izmed njih v svojoj bolečini. — Afrikan : Tam, tista lepa ženska je mati na križ raspetoga, moški pa, se mi zdi, je njegov vučenik ali brat. — Pulvij: 1 vidiš tisto jokajočo žensko tam na zemli pred križom ? Prekrasno lepa ženska. Moški so tak samo leteli za njov i igrala se je tQdi zadasta ž njimi. Pravijo, ka jo je nazeretski spravo na dobro pot. Zato pa zdaj objokavle njega ... Ali ka je to ? kmično bo naednok! Resan! Svetlo sunce se je zavilo v kmične megle, kak da bi vgasno ž njega ogen, krnica je prenaglo narasla. Pod zemlov je nastao topi šum. Divji krik začne tih noti, lddstvo obdavle strah. Edni že bežijo domo . . . Zdaj se razda v zraki oltar, z mokami napunjeni glas: — Moj Bog! Moj Bog! Zakaj si me zapOsto? — Drus: Čujete! Zdaj ga zapflšča... Zdaj probajmo srečo! Strašen tresk bio je na to odgovor Pečine so z nezmerno močjov razno pokale. Naednok je zemlo polna krnica zavladala. Glava Kr,stušova dolipovisne i bele podobe začnejo letati v zraki. Afrikan i Fulvij od straha skočita s sedišč. Vtiha oglGhava-joči krik je nastano. Skače, beži vsaki. Strašna grmlenca preti osi zrak. Sam stotnik se v prsi biječi beži z brega vedno ponavlajoči: — Zaistino je to bo Sin Boži! Naednok prestane nevihta i cela narava kak da bi sepomali jokati začnola . . . Kmica ešče trpi . . . Golgota se je vtiš.la . . . Poleg križov nega drugoga, samo lublena Mati, veren vučen k nazeretskoga Raspetnika i za svojim Meštrom jokajoča Magdalena. Obimnovša drži križ, nebrigavša se s tem, ka Kristušova krv vsa teče na njo . . . Tam dale od križa pa eden rimski legionar sedi i neprestano meče kocke . . . Poleg njega leži Kristušova nezašita obleka. Vedno si računa . . . Šest . . . Moja bo obleka . . . Tfldi jaz postanem boži Sin! Hej, haj! Kocke brnite! Še . . . Še . . Sest . . . Šest . . . Obleka denok moja bo! . . . & __Bogoslav. Za našo mladino. V Turini se je pripelala odlična gospoda v cerkev k zda-vanji. Cerkev je bila nabita ljudi. Vzemeš ti navzočo mladenko 7,a ženo pita duhovnik? Da odgovori on. — „1 ti, pita njo vze- ttieŠ navzočega mladenca za moža?" Ona ne odgovori. Pita jo drugič, tretjič. ,,Ne ! Odgovori ona, mislila sem, da je dober katoličan, pa sem se zmotila. Kda smo šli na kočijo, se je malo zblatila moja obleka od kola i on je zakleo. Zato ga ne maram." Se obrne, ide iz cerkve i domov. 1 to se je zgodilo pred petimi letmi. To je odločnost. Kda bomo mi tak odločni proti preklinjanji? Raj nejdi v zakon, kak bi pa mela takšega moža, ki bi preklinjao! Marija, vari nas preklinjanja ! K- _____ — Vmrli so na sveti den vlč. g. Kuhar Alojz pleb. pri Nedeli. Ob-jokali so pobožnoga duhovnika farniki i poznanci. Posebno je žaliivala za njimi deca. Bog daj svetomi moži večno diko, v šteroj naj se spomene z nas vseh Slovencev, posebno svojih farnikov. — Zavedni francoski katoličanci. Znano je, da je na Francoskom sv. Maticerkev morala dosta prestati od razdivjani revolucijonarov. Trplenje i mantrništvo pa rodi nove aldove i poglobi versko osvedočenje. Posebno globoko versko osvedočeni pa so Bretonci, ki prebivlejo na polotoki (polsigeti) pri Atlantskom morji. Nedavno so meli tam velki shod, na šterom so protestirali proti preganjanji Materecerkvi. Vlada je štela na te način preprečiti shod, da je zadnji den odpovedala posebne vlake, šteri bi naj ljudi na shod pripelali. Pa je ne pomagalo nikaj. Kelko ji je ne moglo na navadne vlake, so šli peški, z biciklinami, z automobili. Nabralo se je do 60 jezero ljudi. Kda so brezverci, radikalje i socialisti to vidili, so tudi priredili isti den proti shod. Vendar pa so z najvekšim trudom i suprot velke pomoči od oblasti komaj vkiipspravili do 4 jezero posliišalcov. — Holandia i misijoni, Holandija je mala državica. V njoj prebivle samo dva miljona katoličanov. Pa med temi je jako razvito čutenje za misijone. Znamenje za to je, da na Holandskom majo 39 razločni misijonski listov i 32 misijonski redovnikov i družb ma svoj sedež v Holandiji, — Brezverska vzgoja. Eden metodistični duhovniki je zračunao, da v Združenih državaj v Severnoj Ameriki 27 miljon dece brezi verona-vuka gorraste. Svetska oblast v Združenih državaj toti jako podpira delo sv. Materecerkvi, zrok leži v tom, da je premalo duhovnikov. — Nazadiivanje anglikanske vere. Znano je, da je ljudstvo v Angliji odpadnolo od sv. Materecerkvi zavolo velkoga pritiska pokvarjeni kralov. Bog je zato naroda ne zapiisto ; milošče spreobrnenja so na Angle-škom jako pogostne. Dosta spreobrnenj računa vsako leto Angleška. Dokaz za to je, da so voditelje anglikanske vere na ednom sestanki v New-castle — ugotovili, da je na prostori, kde je prle 50 anglikanskih duhovnikov bilo, zadosta zdaj samo 9, ar se je dosta ljudi povrnolo nazaj v katoličanstvo. — Vučene laži. Brezverski modrijaš je se najbole bojijo jezuitov. Je-zuitje so duhovniška družba, štera posebno goji vučenost i znanstvo, i mora vsaka kotriga približno 20 let študirati zviin ljudske šole. V jezuitje se je zaleto nedavno nekši Zalovich, profesor na visikoj šoli v Budapešti. V ednom listi piše: „Že 1520 leta so šteli prekopati voski pojas suhe zemle Panama i tak zvezati Atlansko morje s Tihim oceanom. Tistokrat pa so jezuitje načrt (plam) preprečili rekši: nikša človeča roka nesmi delo bože Previdnosti bogšati, ar je zapisano: Ka je Bog zvezao, to naj človek ne loči." Modrijaš pa je meo mačka i se njemi je napad ne posrečo. Jezuitje so 1. 1520 ne mogli nikaj preprečiti, ar je njihov red bio komaj 1. 1540 nastavleni. Znamenje zmage. V Indiji pri poganaj je navada, da svoje bolvane častijo s plesom, šteroga navadno vodijo dekle. Se to nekše vrste redovnice. V znamenje svojega pozvanja si dajo na čelo tetovirati (nama-lati) čarno hišo. Spodobno si spreobrnjene krščenice dajo tetovirati na čelo križ, namenje Kristušove zmage nad peklenskov močjov. — Hudodelstvo med božov sliižbov. V Nantesi na Francoskom je Rišo kanonik ravno začno mešo v cerkvi sv. Klementa, kda se je skoz med popevajočimi verniki rivao eden mladi človik proti oltari. Ljudje so niti oddaleč ne somlili, da ma slabo nakanenje. Kda je prišeo bluzi oltara je potegno nož i trikrat smekno duhovnika, starčeka, šteri je nikomi niti vlasa ne zmrso. Tri teške rane je zadobo nedužen inešnik i so ga morali odpelati v bolnico, kde so njemi posvetili vso skrblivost i je viipanje, da ozdravi. Hudodelec je komunist i brezi zroka, z gologa sovraštva napravo to zverinsko delo. — Vsikdar mlada je Kfistušova cerkev na zemli i vsikdar ešče ma tisto velko privlačno moč kak v prvi časaj krščanstva. Lepi vzgled ar je to nova meša ednoga prvešnjega generala. Na Bavarskom je v varaši Tolz meo novo mešo 70 let star frančiškanski barat, šteri je prle bio general. Pri njegovoj meši je bilo navzoči, dosta visiki oficirov i plemenitašov, ar je imeniivani po svojoj rodovini baron. — Novo spreobnenje. Chesterton je znameniti angleški pisateor Njegova žena je tudi pisatelica, posebno pa se je skazala gorečo na poy; dela krščanske ljubezni do bližnjega. Mož je dober katoličan, žena^r anglikanske vere. V novejšem časi pa se je spreobrnola i postala katoličana? •--tiq Hvaljen Jezus! Pozdrav: „Hvaljen Jezus!" je najlepši pozdrav in najlepša hvalnica v nebesih in na zemlji. Pobožna kmetica se je približala dnevi svoje smrti; že dolgo časa se je sprijaznila s to svojo prijatelico; bila je že precej stara in je mnogo morala pretrpeti v svojem življenju. Njeni spovednik je stal pri njeni smrtni postelji in jo tolažil z nebeškim veseljem, ki ga bo že skoraj vživala v nebesih. Umirajoča je bila popolnoma mirna * in vdana v božjo voljo; ni se bala stopiti v večnost, ker je ljubila Boga •i«^- in ves čas le Njemu služila. Ni se bala sodbe, ker se je vedno potrudila izvrševati voljo sodnikovo in je tako tudi smela upati na Njegovo usmiljenje. * „Samo eno mi je še pri srcu" je rekla v svoji priprostosti. „Kadar bom prišla v nebesa in bom stopila pred Boga, kaj naj mu povem jaz priprosta, neučena ženica? Ne bom našla besede, s katero bi pozdravila svojega Gospoda in Boga!" — Njen spovednik, ki je bil učen, toda obenem tudi priprost in svet mož, ji odgovori na to: „Bodite popolnoma brez skrbi; kadar se boste prikazali pred večnim prestolom božjim v nebesih, recite samo: „Hvaljen Jezus!" in ves nebeški zbor vam bo odgovoril: „Na vekomaj — na vekomaj!" Papež Sikst V. je leta 1587. odredil da bi se kristjani s tem pozdravom pozdravljali; in da bi jih k temu bolj izpodbudil je podelil 100 dni odpustka tistemu, ki s tem pozdravom pozdravlja in enako tudi tistemu ki ozdravlja. »Fantič le gori stani." Kak so penezi za te svet vse, — sveta vladar — tak je milost boža za večnost vse. Kak brez penez tu nernreš shajati, tak brez milosti bože tam nemreš obstati. Da ti šče natančnejše povem : Milost boža je kak nam evangelij pravi tisto gostuvanjsko oblačilo, štero more meti vsakši, što šče sesti za sto k nebeskomi gostuvanji. Što ga nema, ga vržejo vo v krnico, gde je jok i škripanje z zobmi, — najstrašnejši prepad . . . Eli že zdaj malo znaš, ka je milost boža i kelko je vredna ? Eli se •M