DULLES V SEULU Ameriški državni tajnik John F. Dul- les se mudi te dni v Seulu. Odšel je tja na posebno konferenco s predsednikom južne korejske republike Rheejem. Pred svojim odhodom j e podal izjavo, v ka¬ teri je omenil, da bodo ZAD zapustile politično konferenco, ki se mora sestati v roku 90 dni po podpisu premirja, ako bi se ugotovilo, da bi komunistična dele¬ gacija hotela sabotirati potek konferen¬ ce. Te besede so izzvale veliko negodo¬ vanje zlasti v Angliji, pa tudi pri dru¬ gih članicah OZN, ki so se udeležile voj¬ skovanja na Koreji. Angleži so namreč odločni pristaši konference s komuni¬ sti in menijo, da bi moral Dulles poprej vprašati za^, mnenje vse druge zavezni¬ ške države, predno je podal tako izjavo, ki more vezati tudi druge članice kon¬ ference. Dulles je moral pred odhodom v Seul pomen svoje izjave pojasniti; ' povdaril je, da ne bo ameriška delegaci¬ ja storila ničesar, o čemer ne bi poprej obvestila ostalih zaveznikov. Predno je tedaj krenil na pot,'je mo¬ ral Dulles že premagati veliko oviro: dokazati je moral, da bo na bodoči kon¬ ferenci postopanje ameriške delegacije tako, da ne bo motilo skupnega nasto¬ panja vseh zaveznikov. Toda pred pri¬ hodom v Seul je Dulles moral objaviti tudi nekaj besed, ki naj pomirijo korej- ' sko javno mnenje, zlasti pa bi naj omeh- • šale predsednika južne korejske repub¬ like Rheeja, ki je dosedaj povzročil že toliko težav in jih mnogo še napoveduje. Rheejeve izjave so bile tiste, ki so za¬ vlekle podpis premirja v Pan Mun Jonu; j general Clark je moral podati posebna poroštva komunistom, da bo ameriška vlada znala Rheeja držati, da ne bo kršil premirja. Dulles mora sedaj v Seulu do¬ seči, da bo Rhee na politični konferen¬ ci sodeloval tako, da ne bo preprečil sklenitve miru ali pa da ne bo skušal izzvati novih sovražnosti, ako bi konfe¬ renca sklenila kaj takega, kar bi južho- korejski vladi ne bilo po godi. In to doseči ne bo tako lahko. Rhee ima namreč izrečne obljube ameriške vlade, pa tudi OZN, da bo politična kon¬ ferenca morala sprejeti sklep združitve cele Koreje. Ako bi do tega ne prišlo, tedaj bi morale ameriške sile — pa tudi sile drugih članic OZN — podpreti juž- nokorejsko vlado, da se to zedinjenje doseže — in to tudi z orožjem, ako bi bilo treba. Tako razlaga obljube ame¬ riške vlade Rhee, vendar so že pred DuUesovim odhodom v Seul ameriški li¬ sti pisali, da je treba podporo ameriške vlade pri delu za združenje obeh Korej razumeti tako, da bodo na politični kon¬ ferenci in po njej južnokorejska vlada in zavezniki storili vse, da do uporabe vo¬ jaških sredstev za dosego tega silja ne bo prišlo. Kako daleč so šle ameriške obljube Rheeju, so sedaj objavili ameri¬ ški listi, ki povdarjajo, da je prejel Rhee naslednje pismene ameriške obljube: 1. ameriška vlada bo posredovala, da pri¬ de do zedinjenja obeh Korej in to z mir¬ nimi sredstvi; 2. ZAD izjavlja, da po- roštvuje za varnost Južne Koreje (to poroštvo mora potrditi še ameriški se¬ nat) ; 3. ameriška vlada bo podpirala obnovo miru in varnosti na Koreji, ako bi komunisti oboje spet motili, to je, če bi prelomili pogodbo o premirju in sprožili novo vojskovanje); 4. ameriška vlada bo predložila senatu, da naj odo¬ bri podporo v višini miljarde dolarjev za obnovo Koreje. Ta vsota bi se porabila v treh letih, toda še pred zaključkom sedanjega zasedanja senata bi moral se¬ nat odobriti, da se da že prva vsota 200 'niljonov dolarjev za obnovo najvažnej¬ ših naprav. Med tem, kar je ameriška vlada de¬ jansko obljubila in tem, kar Rhee govo¬ ri, da mu je bilo obljubljeno, so velike razlike, dasi je res, da je zlasti tretjo točko ameriške obveze možno zelo prož¬ no razlagati. Da bi se preprečilo, da bi Rhee s svojimi izjavami še bolj napiho¬ val to, kar so mu ZAD obljubile, je odšel sedal Dulles sam v Seul, kjer bo skušal še bolj utrditi enotnost stališča ZAD in Koreje. Naloga ni lahka in ameriški hsti povdarjajo, da bo to ena najtežjih konferenc,, kar jih je Dulles dosedaj 'ttiel. In teh ni bilo malo, saj je bil NOVE RAZPORE V EVROPI Vojskovanje v Aziji se je vsaj delno zaključilo s podpisom premirja na Ko¬ reji. Nikdo ne verjame, da je vseh težav v Aziji konec, vendar se je s koncem vojskovanja na Koreji utrdilo prepri¬ čanje, da je komunizem po Stalinovi smrti v defenzivi, pa če tudi to samo začasno. Ko se tako razbremenjuje ko¬ munistični pritisk v Aziji, pa naraščajo težave v Evropi. Italijanske volitve so se zaključile tako, da se je izkazalo, da so- komunisti od zadnjih volitev napre¬ dovali skorajda za dva milijona glasov; v Nemčiji pa bodo 6. septembra volitve in ako bo v zahodni Nemčiji obveljalo isto, kar ie v Italiji, da se je namreč krščanska demokratska stranka “izrabi¬ la”, ker je bila predolgo na vodstvu dr¬ žavnih poslov, tedaj bi oslabitev Ade- nauerjeve vladne 'koalicije po volitvah lahko bila tako usodna, da bi mogla spremeniti ves sestav evropske obram¬ be, kakor so jo v zadnjih letih tako tru¬ doma gradili zavezniki pod vodstvom a- meriškega poveljstva, ALI ZANIMANJE ZA EVROPO V AMERIKI PADA.? Ameriška pomoč je bila tista, ki je Evropo rešila, da ni popolnoma padla pod komunistično kontrolo in nazadnje v pest Moskve. Ko je 1. 1948 padla Če¬ škoslovaška, je bil to tako važen dogo¬ dek, da se je pod vodstvom ZAD orga¬ niziral NATO, to je severna atlantska obrambna zveza, ki naj bi zaščitila pred Sovjeti vso zahodno Evropo in obenem napravila, iz te Evrope prvo ameriško obrambno črto proti , sovjetom. Vpliv a- meriške pomoči in. vojaške sile je na¬ raščal in kmalu se je moglo začeti s pri¬ pravami za organizacijo evropske unije. Prva etapa na tej poti bi bila enotna evropska oborožena sila, ki bi pa bila o- mejena samo na članice evropskega kon¬ tinenta (brez Anglije), njeno središče bi pa bila oborožena sila zahodne Nem¬ čije, Ako je bila organizacija podpore Evropi delo demokratske vlade in zlasti generala Marshalla, tedaj je bilo delo za evropsko unijo in evropsko oboroženo silo že v veliki meri delo, ki je bilo, pod' vplivom generala Eisenhowerja, ki je bil najprej prvi vrhovni poveljnik NATO — ja in je sedaj predsednik ZAD. Ame¬ riško javno mnenje ima prav, ako opo¬ zarja, da bi bila morala biti vsa Evropa hvaležna za miljarde dolarjev, a opaža se ravno nasprotno: v Angliji narašča ne- razpoloženje proti ZAD, v Italiji so vo¬ litve pokazale, da vpliv ZAD v Italiji pada, pismo pa, ki ga je Eisenhower pi¬ sal Adenauerju, grozi biti celo ovira, da bi mogla Adenauerjeva stranka raču¬ nati ra poseben uspeh pri volitvah. Razlogov za tak razvoj dogodkov je več. Vsaka stranka v Evropi in številne vodilne ameriške osebnosti podajajo svoje nazore o tem, zakaj se kažejo raz¬ poke v ameriški politiki v Evropi. V Angliji in Italiji navajajo, da .je vsega kriva popularnost ameriškega senatorja Mc Cai'thyja, ki v ameriškem senatu predseduje tisti komisiji, ki odkriva ko¬ muniste in njih rovarjenje v ZAD. V Londonu pravijo, da postaja Mc Carthy močnejši od Eisenhowerja, v Italiji pa menijo, da je popularnost tega senatorja kriva, da se je velik del italijanskih vo- lilcev odločil glasovati za stranke skraj¬ ne desnice. Dejstvo pa, da so v Italiji narastli kom. glasovi — in strah pred komuniz¬ mom je tudi v drugih delih Evrope po Stalinovi smrti postal mnogo manjši — razlagajo tako, da vendarle uspeva mi¬ rovna ofenziva, ki jo trobijo iz Mo¬ skve. V Italiji v novem parlamentu ni več tiste trdne večine, ki je zagovarjala tesno naslonitev italijanske zunanje po¬ litike na sistem, ki ga je diplomacija ZAD ustvarila v Evropi. POGODBA O TAJNIH AMERIŠKIH OPORIŠČIH V ŠPANIJI Bivši predsednik ameriškg atomske komisije Robert Oppenheimer je v ju¬ lijski številki revije “Foreign Affairs” napisal članek o novih iznajdbah atom¬ skega orožja in o učinku tega orožja v bodočem vojskovanju. Njegovi zaključki so polni usodnih napovedi o tem, kak¬ šne bodo posledice vojskovanja š tem novim orožjem. Oppenheimer postavlja trditev, da ne veruje, da bi bilo možno ohraniti tajnost, novih iznajdb. Najbolj¬ še in najbolj varno se je postaviti na sta¬ lišče, da sovražnik že vse ve, kaj imajo ZAD na tem polju pripravljenega. To¬ da iz nujnih razlogov ameriška vlada ne more teh tajnosti pripovedovati evrop¬ skim vladam. Tako se evropske vlade niti ne zavedajo, kakšna strašna orožja so na tem polju že ustvarjena. Ker je treba predpostavljati, da ima sovražnik vse to ali pa da se vsaj pripravlja, da si ho v nekaj letih vse to ustvaril, bi bilo po Oppeheimerjevem mnenju primerno, evropske vlade pripraviti na to, s čim se bo vojskovalo v bodoči vojni — in to predvsem na njih ozemlju. Ako bi Evro¬ pa že vedela, kakšno orožje imajo v ZAB, bi verjetno narastel pomen zavez¬ ništva posameznih evropskih držav ž ZAD, toda takoj nato bi sledil silovit preplah in defetizem — skoraj na prste bi si takoj lahko vsakdo izračunal, kakšno bo razdejanje Evrope po vojsko¬ vanju s takimi strašnimi sredstvi. Za¬ to je boljše molčati in. .. Italija, Nemčija, Francija in Anglija so države, ki so za tako vojskovanje naj¬ bolj ranljive. Evropsko prebivalstvo in evropska industrija je “sijajen" cilj za zadetke z atomskimi bombami ali novi¬ mi izstrelki. Obrambe proti atomskim eksplozijam pa še ni, niti v ZAD ne. ' Ker je Evropa obsojena bili prva črta bojišča, je najbolj varno iskati oporišča tam, kjer je vsaj nekaj verjetnosti, da ameriške sile, ki bodo v tem področju skušale branili ZAD, ne bodo takoj uni¬ čene v prvem naglem razdejanju Evro¬ pe. Šele v Španiji bo verjetno možno zgraditi nekaj oporišč, ki bodo vzdržala prvi naval, takoj za Španijo pa so opo¬ rišča v Afriki tista, ki bodo skušala ovirati sovjetsko prodiranje proti evrop¬ skemu zapadu in nato z letalskim razbi¬ janjem sovjetskih postojank v Evropi pripravljati “osvoboditev” Evrope. DESTACAN EN LA UNION EL DESARROLLO INDUSTRIAL ALCANZADO POR LA ARGENTINA VVASHINGTON, (AL). — La Republica Argentina “es una de las naciones mas desarrelladas de America Latina”, y sus obreros “ban demostrado una ex- celente adaptacion a los metodos fabriles modernos, considerandoseles los mejo- res del continente iberoamericano”, expresa un informe del Departamento de Comercio. El estudio seiiala que la produccion especialšzada y el avanzado progreso in- dustrial de la Argentina ofrecen las mejores oportunidades para las inversiones extranjeras. Destaca Juego que “las zonas en que todavia se ofrecen oportunidades para las inversiones del Capital extranjero parecerian residir en el campo de la prot- duccion especializada o en los procesos tecnologicamente avanzados o en activi- dades mas industrializadas, donde podrian efectuarse en forma de empresas in- dependientes o asociadas con intereses locales, mediante el otorgamiento de li- cencias o procedimientos similares”. m POVDARJAJO VELIK INDUSTRIJSKI RAZVOJ V ARGENTINI WASHINGTON, (AL). — Republika Argentina je “ena najbolj razvitih dr¬ žav v Latinski Ameriki” in njeni delavci “so pokazali izredno prilagodljivost modernim industrijskim metodam in jih je smatrati za najboljše na iberskoameri- kanskem kontinentu”. Tako pravi poročilo, ki ga je objavilo severnoameriško ministrstvo za trgovino* Poročilo nadalje navaja, da specializirana proizvodnja v Argentini in njen močen industrijski razvoj nudijo najboljše prilike za investicije inozemskega ka¬ pitala. Naložitev inozemskega kapitala prihaja po mnenju tega poročila v poštev v specializirani proizvodnji, v tehnično razvitih industrijskih procesih in drugih industrijskih panogah, kjer bi bilo mogoče ustanoviti neodvisna podjetja ali pa ta¬ ka, ki bi služila naravnost krajevnim interesom. Tem bi oblasti podelila potreb¬ na dovoljenja za obrat, ali pa jim m a drug način omogočile obstanek in razvoj. V izjavah vodilnih fifovcev ni enotnosti glede Trsta Senator Taft umrl V petek, 31. julija t. 1. dopoldne je umrla za rakom v eni od newyorških bol¬ nišnic znana severnoameriška politična osebnost, vodja republikancev, senator Robert Alfonz Taft. Umrl je v 63 letu starosti. Pok. Taft izhaja iz ugledne družine. Njegov oče William Howard Taft je bil od leta 1902 do 1905 guverner na Fili¬ pinih, od leta 1908 do 1912 pa predsed¬ nik ZAD. Pravne študije je končal na harwardski univerzi ter je bil po poklicu odvetnik. Po prvi svetovni vojni je pre¬ potoval več evropskih držav kot svet¬ nik ameriške Uprave za prehrano. Leta Dulles član ameriške delegacije, ki je razbila sovjetsko blokado Berlina, bil 1. 1946 na mirovni konferenci v Parizu in pripravil mirovno konferenco v San Franciscu, ki je izdelala mirovno pogod¬ bo z Japonsko. 1938 je bil prvič izvoljen za senatorja za državo Ohio ter je ta mandat obdržal vsa leta poslej do svoje smrti. Največja želja pokojnega senatorja Tafta je bila, da bi tudi on po svojem pok. očetu prišel v Belo hišo kot pred¬ sednik Združenih Ameriških Držav. Le¬ ta 1952 pa na kongresu republikanske stranke ni uspel ter se je večina tedaj odločila za generala Eisenhowerja. Pok. senator Taft je bil nato vodja republi¬ kancev v senatu ter je predsedoval zu¬ nanjepolitičnemu odboru republikanske stranke. Zunanje politično je bil bolj izolacio- nist ter je v ZAD znan predvsem po Taft-Hartleyevem zakonu, ki je do go¬ tove meje omejil nemoteno razpolaganje delavskih organizacij z denarjem v slu¬ čaju stavk. Krsto s pokojnikovimi posmrtnimi ostanki so iz New Yorka prepeljali v Ob prenosu posmrtnih ostankov Vla¬ dimirja Gortana je imel Tito v Bera- mu govor, v katerem je ponovno omenjal tržaški problem; ker so- ga v govoru v Slavonskem Brodu menda napačno ra¬ zumeli, je. zato v Beramu dejal: “Ven¬ dar sem takrat govoril o primerjavi mirovne pogodbe v zvezi s predlogom predsednika italijanske vlade o tako imenovanem neprekinjenem etničnem principu, ki je za nas stokrat slabši od sprejema mirovne pogodbe, ne glede na to, kdo bi bil guverner. Tedaj sem pove¬ dal, da je konec koncev bolje sprejeti mirovno pogodbo, če se postavlja vpra¬ šanje alternativno, a .oni so spremenili smisel mojih besed, da bi nam s tem na kak način škodovali v inozemstvu.” V zvezi z gornjimi besedami navaja tržaška “Demokracija” naslednja dej¬ stva : X.) Tito je pripravljen sprejeti tudi mirovno pogodbo, ako mu ne uspe do¬ seči souprave Jugoslavije in Italije na STO-ju; 2. ) Tito odn. Jugoslavija sta priprav¬ ljena Trst žrtvovati zato, “da bi to me¬ sto moglo obstati, da bi velik del naših bratov in sestra onstran meje živel na svobodnem ozemlju Trsta,” kakor je de¬ jal Tito; 3. ) V izjavah sedanjih jugoslovanskih vodilnih politikov ni enotnosti, kar za¬ deva tržaški problem. Proti Titovi izjavi v Beramu nava¬ ja “Demokracija” naslednje primere različnosti izjav: Babič in z njim republiški odbor Soc. zveze delovnega ljudstva Slovenije se je izrekel proti obstoju STO-ja, češ, da se za tem skrivajo “nacionalistične ten¬ dence slovenske reakcije”. Ta izjava potrjuje ozkosrčne in sebične namene ljubljanskih komunističnih prvakov. Koča Popovič je dejal: “V sedanjem mednarodnem položaju pa ne smatram, da so objektivni in realni pogoji, da bi bila takšna rešitev verjetna in mogo¬ ča”. Bebler je v Kopru dejal, da je STO v izpremenjenih razmerah nemogoče in da Washington ter so jo položili na mrt¬ vaški oder v kongresni palači, kamor so ga hodile kropit velike množice ljudstva. Med kropilci je bil tudi predsednik ZAD general Eisenhover, ki je časnikarjem izjavil, da pomeni smrt senatorja TaAa za domovino tragično izgubo. Pogreb pok. Tafta je bil v ponedeljek. Imenovanje Taftovega naslednika v senatu je sedaj v* rokah guvernerja države Ohio Franka Lauscheta. •> je “Jugoslavija prisiljena, da išče np- vih rešitev”. Vsi ti trije so torej predvidevali samo dve možnosti: jugoslov. — it, soupravo STO-ja odn. delitev STO-ja med. Jugo¬ slavijo in Italijo. Kar zadeva “etnične črte” same ob¬ stojajo prav tako nemajhne razlike. Ko¬ ča Popovič je n- pr. dejal, da je bilo “vprašanje koridorja povezano z eno izmed alternativ.,., da bi se v zamenja¬ vo za kraje v coni B odstopila Škedenj in žavlje, ki bi bila povezana s koridor¬ jem z jugoslovanskim ozemljem”. Beb¬ ler je dva tedna kasneje govoril o tem, da bi FLRJ že odstopila Italiji ozemlje med Tržičem in Trstom in seveda tudi Trst, a v zameno zahteva odstop šked- Ha ii. Žavelj ter vsega ozemlja, ki le¬ ži vzhodno in južno od 'tega. Bebler to¬ rej ni dal Italiji nobenih koncesij v co¬ ni B. O etnični črti je Bebler govoril mirno in hladno, kar je italijanski tisk s posebnim zadovoljstvom ugotovil. Pričakovati je torej bilo, pravi “De¬ mokracija”, da bo Tito v Pazinu potrdil izvajanja Popoviča in Beblerja. Pa je nasprotno s posmehom omenjal etnično črto in izjavil, da ne more pristati niti na odstop ozemlja med Trstom in Trži¬ čem, da o neprekinjeni etnični liniji sploh ne more biti govora in če se Ita¬ lijani res nočejo, odreči svojih mest, ki jih imajo ob obali tržaškega zaliva, po¬ tem jih lahko dobe, toda samo kot oto¬ ke, “2-3 oazici”. S tem jp nakazal, da je pripravljen odstopiti 1-2 središči, ki sta v današnji coni B, toda brez ozemeljske povezave z ostalo Italijo. AMERIŠKA VLADA ZA OSVOBODI¬ TEV EVROPSKIH DRŽAV IZPOD KOMUNISTIČNEGA NASILJA V ZAD živeči politični prvaki iz Mad¬ žarske, Poljske, Estonske, Litvanije, Romunije, Jugoslavije in Albanije so ne¬ davno predložili predsedniku ZAD gene¬ ralu Eisenhowerju spomenico, v kateri so ga prosili naj nadaljuje s svojo poli¬ tiko osvobajanja od komunistov zasuž¬ njenih narodov v Evropi. V podporo taki politiki so mu predložili tudi ustanovi¬ tev posebnih emigrantskih vojaških formacij. Podpisniki te’ spomenice so sedaj do¬ bili odgovor od podtajnika za evropske zadeve v zunanjem ministrstvu Living- stona Merchant-a, v katerem jim v ime¬ nu vlade zagotavlja, da Združene Ameriške Države želijo pomagati njiho¬ vim državam, da pridejo zopet do svo¬ bode. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, G. VIII. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriški senat je sprejel za¬ konski osnutek, ki določa, da bo v pri¬ hodnjih treh letih lahko prišlo v ZAD 214.000 oseb razen normalnih kvot, ki jih dovoljuje vselitveni zakon. — Ameriška vlada je zavrnila noto sovjet¬ ske vlade, ki jo je obtožila radi sestre¬ litve sovjetskega potniškega letala. Sov¬ jeti izjavljajo, da so ameriški lovci se¬ strelili sovjetsko letalo nad kitajskim področjem, ameriška vlada pa zatrju¬ je, da se je to zgodilo nad področjem severne Koreje, t. j. na vojnem področ¬ ju, in to 27. julija t. 1. kakih deset ur poprej, predno so stopila določila pre¬ mirja v veljavo. Amerikanci so tudi ob¬ tožili sovjete, da je sovjetski Mig se¬ strelil am. bombnik nad Japonskim mo¬ rjem. — Zun. minister Foster Dulles je odpotoval na Korejo, kjer ima razgo¬ vore s predsednikom Singmanom Rhe- ejem. KUBA: V zadnjih dnevih je prišlo med uporniki, ki jih vodijo komunisti, in vojaškimi oddelki do novih spopadov, v katerih je bilo več oseb ubitih. Vlada je povsod gospodar položaja ter se je večina upornikov predala oblastem. BOLIVIJA: Predsednik republike dr. Paz Estensoro je na zborovanju polje¬ delskih delavcev v Coehabambi objavil zakon o agrarni reformi, po katerem so veleposestva razdelili med poljedeljske delavce. BERLIN: Razdeljevanje ameriške hrane za prebivalstvo vzhodnega Berli¬ na in vzhodne Nemčije se nadaljuje kljub vsem mogočim oviram s strani komunističnih oblasti. Da bi komunisti onemogočili prihod ljudem v Berlin, so odredili, da na žel. postajah do BI. av¬ gusta ne bodo prodajali vozovnic za vož¬ nje v Berlin, v časopisju pa so komu¬ nisti svoje pristaše pozvali naj s silo preprečijo odhajanje ljudi iz vzhodnega Berlina na področje zahodnega Berlina, odkoder se vračajo obloženi z zavitki nairazličnejših živil. Vsi ukrepi komu¬ nistov, da bi preprečili razdeljevanje ameriških živil za prebivalstvo vzhodni Nemčiji, so dosedaj ostali brez uspeha. Med tem. je prispela v Hamburg rova ameriška ladja z 1.200 tonami ameri¬ ške hrane. Radi razrahljane discipline med komunisti v vzhodni Nemčiji je vod¬ stvo kom. stranke pozvalo iz Moskve predsednika vzhodne nemške republike Wiljema Piecka, za katerega so v Mo¬ skvi takoj, objavili, da je popolnoma ozdravel in da se že vrača v Nemčijo. ANGLIJA: Biv. predsednik laburi¬ stične vlade Clement Attlee se je podal na tridenski obisk v titovino, kjer bo ves čas gost rdečega maršala. — Sovjetski veleposlanik v iLondonu Malik se je vr¬ nil iz Moskve, kjer je dobil nova navo¬ dila, po katerih naj bi se sestal s Chur- chilom radi čimprejšnjega sestanka ve¬ likih štirih, ki da ga želi Malenkov. če bi na tak sestanek pristal general Ei- senhower je Malenkov za to, da bi se vršil v Parizu. V slučaju pa, da pred¬ sednik Eisenhower ne bi pristal na kon¬ ferenco velikih štirih, bo Malenkov sku¬ šal pridobiti za sestanek Churchilla in predsednika francoske vlade Laniela. Sestanek teh treh naj bi pa bil na Šved¬ skem. Da bi Malenkov pridobil Eisenho- werja za čimprejšnji sestanek,, so po teh vesteh Sovjeti začasno opustili zah¬ tevo po sprejetju kom. Kitajske v ZN. ZAHODNA NEMČIJA: Kancler dr. Adenauer je na kongresu krščanskode- mokratske stranke znova zahteval zdru¬ žitev obeh Nemčij. Odločno je nastopil proti nevtralizaciji Nemčije, kakor to zahtevajo socialisti, ker bi nevtralizaci¬ ja Nemčije imela za posledico popolno sovjetsko nadvlado na vso Evropo in po¬ polno odstranitev krščanstva. ŠPANIJA: Ob novi obletnici angleške zasedbe Gibraltarja so vsi španski listi objavili članke, v katerih zahtevajo vr¬ nitev Gibraltarja. ITALIJA: Mandat za sestavo nove italijanske vlade je dobil Attilio Piccio- ni, podpredsednik v prejšnji vladi. Libe¬ ralci in republikanci so mu obljubili, da bodo podpirali njegovo vlado, četudi bi bi bila sestavljena iz samih krščanskih demokratov. Tudi monarhisti bodo na- pram njej zavzeli zmerno stališče in ne bodo glasovali proti njej. Vendar pa v inozemstvu naglašajo, da se je s padom De Gasperija v Italiji končala doba sta¬ bilnih vlad. EGIPT: Policija je internirala dva nacistična generala Otona Ernsta Re- merja in nekega Springerja. Remer je pobegnil iz Nemčije v Egipt s ponareje¬ nim egiptovskim potnim listom v aprilu tega leta, ker bi bil moral v Nemčiji od¬ sedeti tri mesece radi žalitve zarotni¬ kov proti Hitlerju med svetovno vojno. Egiptovska vlada ie oba-internirala ra¬ di spomenice, ki sta jo poslala vladi in v kateri sta predlagala ustanovitev na- ftadio Mitre: La Hora Yugoslava Morda ni zlepa tako pestrega mesta kar se narodnosti tiče, kakor je prav Buenos Aires. Na tujee verjetno ne na¬ pravi takoj takšnega vtisa; mi pa, ki dan -za dnem že nekaj let sem sprem¬ ljamo velikomestni živžav,, opažamo lahko na slehernem koraku različnost ras in pestrost jezikov, ki nam brtie po ušesih, ko se vozimo v službe ali sicer po mestu. In Buenos Aires, kateremu ne pravijo, zastonj Pariz Južne Amerike, dokazuje vsepovsod in vedno silno zmog¬ ljivost absorbiranja tujih narodnih sku¬ pinic in skupin. Čeprav se vse te tuje colectividades z delom in okoljem samim vključujejo v družino pravih portenos, vendar si vsaka narodnostna skupina privošči tudi lastno kulturno izživljanje. Pri tem se zaveda, da njen ugled mnogo¬ krat zavisi od kulturnega udejstvovanja sedaj, ali prikaza kulturne višine stare domovine. Pred meseci so objavili, da bo v tu¬ kajšnjem Radiu Mitre vsakotedenska oddaja pod imenom “Hora Yugoslava” t. j. Jugoslovanska ura. Ko smo čuli, da je ta ura pod pokroviteljstvom ofi- cielnih zastopnikov komunističnega re¬ žima v Jugoslaviji, se nam je zdelo ra¬ zumljivo, da jim gre predvsem za pro¬ pagando in to propagando, ki naj bo v prid komunističnemu režimu. Marsikdo pa je le upal, da bo v okviru te ure morda le prikazana na kak način kul¬ turna višina narodov v Jugoslaviji. Saj se n. pr. sleherni Slovenec spominja kakšen sloves je uživala slovenska na¬ rodna in umetna pesem. Elitni slovens- ski pevski zbori so bili znani daleč pre¬ ko meja slovenske domovine, že pred več desetletji Je zbor Glasbene Matice bil deležen izrednega občudovanja v raz¬ nih kulturnih centrih in prestolnicah Evrope. Pred vojno je Akademski pev¬ ski zbor dosegel višino, da bi se lahko meril s premnogimi tovrstnimi zbori svetovnega imena, še bi lahko našteva¬ li in še bi lahko s ponosom kazali na izredno visoko raven slovenske glasbene kulture. če bi v jugoslovanski uri v Radiu Mitre delali le propagando za komuni¬ stični režim Jugoslavije, bi se mi v to stvar ne vmešavali. Saj smo to pričako¬ vali. Nikakor pa nismo pričakovali in si tudi predstavljati nismo mogli, da bo v okviru oddaje, ki jo prireja uradno za¬ stopstvo F.LR.J. doseženo tolikšno oma¬ lovaževanje in naravnost zaničevanje slovenske, pa tudi hrvatske in srbske glasbene kulture! Nekaj obrabljenih plošč, nekaj skupaj znešenega progra¬ ma. povrh hreščeča harmonika in to je kulturni glasbeni nivo narodov Jugo¬ slavije. Pridružujemo se prošnji in želji tistih, ki pravijo: Če kljub fondom, oficielni zastopniki Titove Jugoslavije v Argen¬ tini nočejo ali rie znajo dati drugačne jugoslovanske ure, naj iskažejo čast slo¬ venski, lirvatski in srbski glasbeni kul¬ turi s tem, da čimprej nehajo s tako ju¬ goslovansko uro, kakor so jo premno- gokrat oddajali dosedaj. Računajo naj tedaj res s splošno hvaležnostjo. Churchill - Malenkov Posebna konferenca Londonski večerni list, “Daily Sketch” objavlja senzacionalno novico, da sta se Churchill in Malenkov sporazumela za konferenco, ki bi bila koncem meseca v enem izmed letovišč francoske riviere. Konferenci bo prisostvoval tudi zunanji minister Eden. List objavlja to novico z ugotovitvijo, da je to eden največjih Churchillovih uspehov v zadnjih letih. Politični komisarji odslej politični prosvetarji Dne 1. junija 1953 je Tito odredil: “1. Ukinjajo se položaji političnih ko¬ misarjev v vseh edinicah, šolah in usta¬ novah jugoslovanskih oboroženih sil. 2. Ustanavljajo se nove službe pomoč¬ nikov komandantov za politično in pro¬ svetno vzgojo.” Tito v svojem povelju ugotavlja, da je “jugoslovanska ljudska vojska sigurna opora socialističnih sil. ki grade socia¬ listično Jugoslavijo, da je složna in trdna, vedno pripravljena, da brani svo¬ bodo in neodvisnost domovine, da gradi socializem in ščiti mirno vstvarjalno de¬ lo ljudstva.” Argentinsko - nemška trgovinska pogodba V času med že podpisano argentinsko- čilsko gospodarsko pogodbo ter med ar- gentinsko-sovjetskim trgovinskim do¬ govorom, je bil podpisan tretji dodatni dogovor k precej obsežni trg. pogodbi med Argentino in Zahodno Nemčijo iz leta 1950. Določila letošnjega dogovora, veljavnega za eno leto, obsegajo pred¬ vsem takšne predmete, katere moreta o- be državi med seboj takoj zamenjati, in ki jih ena kot druga država tudi najbolj nujno rabita. Ob skupne vsote 136 milijonov dolar¬ jev, za kolikor bo Nemčija nakupila raz¬ nega blaga v Argentini, zavzemajo ži¬ tarice (pšenica 300.000 t, rž 200.000 t. ter oves, ječmen itd) 60 milijonov; riž 2 milijona, stročnice 1,150.000 dolar¬ jev; med, sadje, sveže in posušeno, me¬ sni proizvodi in drobovina, mesni eks¬ trakti, čreva itd. ca 8 milijonov; kože 24 milijonov, volna 1 mil., laneno olje 12 milijonov; manjše vsote so predvide¬ ne za posamezne produkte za kemično industrijo, ekstrakt quebrache in neka¬ tere rude. Argentina pa bo, prav tako za 136 milijonov dolarjev nabavila v Nem¬ čiji: železa in jekla za 25 milijo¬ nov, aluminija za 1 milijon, neželeznih kovin za 21|4 milijona, materijal in motorje za poljedeljske stroje za 3 mi¬ lijone, kemikalije za 17 milijonov, elek- Kakor je iz seznama nemških produk¬ tov razvidno, je Argentina pripravlje¬ na prevzeti predvsem material, potreben za izvedbo II. petletnega načrta. V vsoti 50 milijonov dolarjev pa je dalje pred¬ videno kritje stroškov za razne nemške industrijske naprave, katere bodo od¬ nosno so jih že Nemci izvršili na račun vlade v Argentini. Tako bo Argentina iz te vsote predvsem plačala že dokončane objekte v San Nicolas ter že poslane trolejbuse in traktorje, preostali denar pa bo služil za nove investicije, kate¬ re bo argentinska vlada letno odplače¬ vala. Ob podpisu pogodbe je vodja nemške delegacije poudaril, da bodo trgovinski odnosi med Argentino in Nemčijo še močnejši, ko bo prišlo do združitve obeh SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. XXVII. Avgust 1953. Vsebina: Nuestro trio Chino (-nj->; Prelat dr. Alojzij Odar je umrl (Lenček Ladislav CM); Kardinal Celso Constantini (Maksimilijan Jezernik); Očetova beseda (Misijonska okrožnica papeža Pija XII. Prevod Karel Wol- bang); Novomašnfk Rebolj, misijonar (K. Wolbang CM); Že spet v misijone! (prof. Lojze Gerzinič); Borba Kitajske Cerkve (Iz dveh pisem mis. Franceta Jereba CM); Indijski minister proti mi- sijononarjem (Jože Cukala); Misijonarji pišejo (O. Nace Kustec SDB, Joško Kra¬ mar SDB, Joško Bevec SDB, Rafael Mrzel SDB); Po misijonskem svetu; Mi¬ sijonsko zaledje; Berago na oltar: Ba¬ ragov zgodovinar v Rimu, Dve Barago¬ vi fotografirani pismi (dr. Franc Jak¬ lič); Južnoameriška Baragova zveza; Samotno bije ura nekje (F. Montanari). Nemčij. Upoštevati je namreč treba, da bo tedaj morala Nemčija nabaviti še neprimerno večje količine hranil, ker ho v okvir združene Nemčije prišlo 18 mi¬ lijonov vzhodnih Nemcev, danes v glav¬ nem podhranjenih. GORIŠKA IN PRIMORSKA Obisk zastopnikov Socialistične internacionale v Trstu Na predlog italijanske Saragatove soc. stranke so obiskali Trst naslednji socialisti: biv. belgijski minister Huys- maus, Anglež Rose ter Francoz Ribiere z namenom, da preuče bistvo tržaškega vprašanja in ugotove možnost vskla- denja različnih stališč jugoslov. in , italjanske vlade o STO-ju. Žal pa se čla- trične izdelke in podobno za ca 8 milijo- , M komisije niso potr udili, da bi si poi- nev; dalje ure in nadomestne dele, ra¬ čunske in šivalne stroje, fotoaparate in odgovarjajoči material, negravirane gramofonske plošče in za izdelavo teh potrebno maso, nadomestne dele za av¬ tomobile in motorje itd. Ameriška zdravnika v avdienci pri Papežu Papež Pij XII je sprejel v svoji letni rezidenci v Castel Gandclfo ameriška zdravnika Johna Lawrenea in Johna Ružiča, ki sta prejšnji teden pregledala bolnega kardinala dr. Stepinca v Kraši- ču pri Zagrebu. Čeprav o razgovoru, ki sta ga imela s papežem, ni bilo izdano poročilo, je gotovo, da sta ob tej priliki oba ■ ameriška zdravnika sv. očeta po¬ drobno obvestila o zdravstvenem stanju kardinala dr. Stepinca, o razvoju njego¬ ve bolezni ter o razmerah, v katerih mo¬ ra živeti kot interniranec v svoji roj¬ stni župniji. cističnih vlad v Egiptu in v ostalih a- rabskih državah. PERZIJA: Napetost med opozicijo in predsednikom vlade Mosadekom postaja vedno hujša. Vplivni perzijski politično- verski šef Ajatolah Kačani je v izjavi časnikarjem naglašal, da je Mosadeko- va vlada protizakonita in zato tudi vse pogodbe, ki jih ta vlada sklene z ino¬ zemstvom za perzijski narod nimajo nobene veljave. Med tem je pa Mosadek odredil plebiscit in na njem dobil tudi večino. INDIJA: Velikanske poplave v pro¬ vinci Bihar so uničile večino let. pridel¬ ka koruze in riža, n&d 2 milijona ljudi je pa ostalo brez strehe. skali nevtralen prostor za razgovore s predstavniki posameznih strank in usta¬ nov, ampak so “uradovali” kar v pro¬ storih it. Saragatove stranke, ki zago¬ varja priključitev Trsta k Italiji. Razen tega je voflstvo te stranke šlo še celo tako daleč, da je bil pri vseh razgovorih navzoč tudi zastopnik te stranke. Ti so si celo zapisovali izjave predstavnikov posameznih strank, tako še posebej ti¬ stih, ki se zavzemajo za obdržanje sa¬ mostojnosti STO-ja. Od Slovenske de¬ mokratske zveze sta komisiji pojasni¬ la slovenske poglede na tržaški problem dr. Agneletto 1 in dr. Jež, ki sta predvsem povdarjala nesmisel in neupravičenost kakršnega koli takojšnjega plebiscita. Ob tej priliki sta oba zastopnika SDZ naštela tudi vse krivice, ki se dogajajo Slovencem na področju STO-ja. Komi¬ sija je obiskala tudi Nabrežino, Repen- tabor, Dolino in Milje. Ob natečaju za 20 učiteljskih mest v Gorici sta zmagala Milan Brešan in nje¬ gova ga Perina Černe iz Oslavja pri Go¬ rici. V lestvico usposobljenih sta pri šla brata Emil in Filip Vogrič, v tretjo lestvico pa Tatjana Bednarik. V Doberdobu se je nedavno pojavila slinavka in okužila 6 hlevov. V novi odbor Slov. dobrodelnega društ¬ va v Trstu so bili izvoljeni predsednik dr. Rudolf Marc, podpredsednica Kar¬ men Rolih, odborniki Ignac Marc, Ser¬ gij Mihelčič, Velimir Pavletič, Elvira železnik-Udovič, Pavla Srebotnjak, Ivanka Agneletto, .Josipina Pertot, A- nica Delak, Marta Puhalj; nadzorni od- bpv Tvan Sancin, Ferdinand Ferluga, dr. Stanislav Pavlica, Alojz Bole. V Trstu je vzbudil pozornost pred¬ log senatorja H. Aleksandra Smitha a- meriškemu kongresu, naj bi ZAD izro¬ čile tržaški trgovski mornarici 10 “Li- berty” tovornih ladij, kajti to bi bilo po senatorjevem mnenju najboljše gospo¬ darsko orožje za ponovni dvig in razvoj tržaškega pristanišča. Evropska ljudska univerza je pričela delovati v Trstu. Slavnostni govor je imel prof. Remigio Marini, umetnostni zgodovinar, ki je lani objavil lepo mo¬ nografijo o slov. slikarju Josipu Tomin¬ cu, zdaj pa pripravlja delo o slikarju Juliju Quaglio. Prof. Marini je v svo¬ jem govoru obsodil pretirani nacionali¬ zem in povdaril potrebo po medseboj¬ nem poznavanju med evropskimi narodi. Predsednik ljudske univerze prof. Tullio Faraguna je razložil program Evropske ljudske univerze v Trstu, ki naj bi .pri¬ spevala k evropski skupnosti s preuče¬ vanjem -zgodovine in umetnosti raznih evropskih narodov. Italijanski tržaški listi so zagnali krik in vik, ko se je razvedelo, da je šolska uprava v coni B. STO-ja na predlog portoroške občine in na temelju sklepa roditeljskega sestanka odredila ukini¬ tev italijanskega razreda osnovne šole pri Sv. Jerneju. Roditeljski svet je namreč sklenil, da bodo italijanski star¬ ši svoje otroke vpisovali v italijansko šolo pri Sv. Luciji ali pa v Sečovljah. Do obeh krajev imajo učenci na razpo¬ lago avtobus. Ob tem vpitju it. listov slovenski listi naglašajo, da Italijani ni¬ so odprli niti enega slovenskega razre¬ da za 50.000 slov. prebivalcev v videm¬ ski pokrajini. Občinski odbor v Sovodnjah, v kate¬ rem sta samo dva zastopnika demokra¬ tičnih Slovencev, je sklenil brezplačno oddati nekaj občinskega zemljišča orga¬ nizaciji “Italia redenta” v svrho zgrad- nje otroškega vrtca. Oba slov. zastop¬ nika sta se glasovanja vzdržala. Poročila sta se Jože Primčič iz Koza- re v Brdih in Amalija Devetak iz Vrha Sv. Mihaela. V goriški bolnišnici je umrla 84 letna Fani Rojc, ki je z ročnimi deli okrasila mnoge domače cerkve in samotne kape¬ lice v misijonskih deželah. ARGENTINA Predsednik general Peron je im ? ] v ponedeljek običajni vsakomesečni sestanek in konferenco z guverner vseh provinc in nacionalnih teritovi. jev. “Argentina de Fiesta” je novi ar. g-entinski barvni film, ki ga je dala izdelati Državno podtajništvo za in. formacije predsedstva vlade in pri. kazuje prihod predsednika čilske r e . publike generala Ibaneza v Buenos Aires, slavnosti, ki so bile njemu na čast v argentinski prestolnici in mo. gočno vojaško parado na praznik ne¬ odvisnosti dne 9. julija t. L, pri ka¬ teri sta bila navzoča oba predsedni¬ ka general Peron in general Ibaiiez. Predsednik egiptovske republike general Mohamed Naguib je poslal predsedniku generalu Peronu kot svoje darilo starinsko arabsko boda¬ lo, katerega držaj je okrašen z dra¬ gocenimi kamni, starinsko arabsko puško, starinsko sudansko orožje in sabljo, ki so jo nosili Mameluki. V dolini Alto Valle v Rio Negro so se nekatera privatna podjetja z ozirom na zadnji mraz odločila, da bodo z letali delala v zraku velike oblake dima in tako zmanjšale mraz. Na ta način mislijo preprečiti hude pozebe, ki jo povzročala slana in mraz. To akcijo privatnih podjetjih je podprlo ministrstvo za tehnične zavede, prav tako pa tudi ministrstvo za narodno obrambo. V Rio Negro — t. j. argentinska Kalifornija — so veliki sadni in hmeljski nasadi. Argentina bo za modernizacijo svojega pol jedel jstva v kratkem do¬ bila iz Francije 1.300 poljedeljskih traktorjev. V salonu “17 de Octubre” Držav¬ nega podtajništva za informacije je odprta razstava vsega gradiva, ki je v zvezi z izvedbo II. petletnega na¬ črta. V petek si je razstavo ogledal tudi predsednik republike general Peron, ki je ob tej priliki bil navzoč tudi pri krstni predstavni barvnega filma “Argentina de Fiesta”. Minister za letalstvo brigadni ge¬ neral Juan Ignacio San Martin je v torek odpotoval v Kanado, kjer si bo ogledal razvoj tamošnje letalske in z njo povezane ostale industrije. V ča¬ su njegovega bivanja v inozemstvu ga bo zastopal minister za mornari¬ co kontradmiral Anibal Oliveri. Nacionalna komisija za atomsko energijo je odkupila prvo količino 2.750 kg radioaktivne rude, ki jo do¬ bivajo v rudniku Santa Ana v pro¬ vinci San Luis. V zunanjem ministrstvu je bila včeraj podpisana trgovinska pogodba med Argentino in Sovjetsko zvezo, ki predvideva vrednost med obema državama izmenjanega blaga do 200 milijonov dolarjev. Pogodba velja za dobo enega leta. Argentina bo iz Sovjetske zveze predvsem dobila 500.000 ton petroleja in 300.000 ton premoga. Razen teg-a bo ZSSR do¬ bavila Argentini razne industrijske stroje, predvsem stroje za petrolej¬ sko in premogovno industrijo ter za promet, Argentina bo pa izvažala v Sovjetsko zvezo lan, laneno olje, ov¬ čje in svinjsko meso, sir, sadje, rast¬ linska olja in druge proizvode. Minister za poljedeljstvo Carlos Hogan je v Rosario odprl 53. razsta¬ vo plemenske živine. Za župana v občni Matanza je imenovan Humberto Amadeo Gruppi. . V Rosario so odprli razstavo, na kateri je prikazano socialno delova¬ nje pok. gospe Eve Peron. V Bahia Blanca je bilo veliko zbo¬ rovanje poljedeljcev. Govorila sta guverner province Bs. Aires Sr. Aloe in glavni tajnik CGT Sr. Vuletich. Oba sta povdarjala potrebo, naj. kme¬ tovalci zasejejo še večje površine s koruzo in pšenico. V Nurburgringu v Nemčiji je pri nedeljskih mednarodnih avtomobil¬ skih dirkah doseg-el prvo mesto Ar¬ gentinec Jose Farina, kot drugi je pa prispel na cilj prav tako Argen¬ tinec Juan Manuel Fangio. Vsem tistim naročnikom “Svobodne Slovenije”, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, je uprava lista že v juniju poslala pismene opomine z navedenim dolžnim zneskom. Vse naročnike, ki so opomine dobili, prav lepo prosimo, da se prošnji in po¬ zivu uprave odzovejo in čimprej porav¬ najo dolžne zneske. To lahko store ali osebno, ali po znancu na Victor Martinez 50, ali pa da nam nakažejo dolžni zne¬ sek po giro postal na naslov Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Bs. Aires. Buenos Aires, 6. VIII. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'ilovice vz Sikutenije^ Slovenci v Argentini SLIKE RAZMER POD KOMUNISTI DOMA Prijatelj iz Trsta nam sporoča, da je imel v zadnjem času zopet priliko govo¬ riti z več osebami, ki so se mudile v zad¬ njem času iz Ljubljane v Trstu. Izja¬ ve vseh so se strinjale v tem, da je pri¬ tisk kom ; oblasti v zadnjem času za spo¬ znanje popustil. Se pravi: moreče vzdu¬ šje kom. strahovlade je čutiti še nad vsem. Toda ljudje so se na to že nava¬ dili in se na to dosti ne ozirajo ter od¬ krito izražajo svoja mnenja o vsako¬ dnevnih problemih in opozarjajo na na¬ pake, ki jih komunisti delajo še naprej. Sedanji rdeči oblastniki ljudi radi tega ne gonijo pred sodišča, kot so to delali v prejšnjih letih. In v toliko je njihov pritisk popustil. Po mnenju ljudi je to že vpliv Amerike. To je pa samo delno res, ker je komu¬ niste prisililo do popuščanja tudi ved¬ no rastoče nezadovoljstvo ljudi. Kmetje so bili tako vsi proti komunističnemu režimu vsa leta in so še zdaj. Uradni- štvo se v večipi za nove gospodarje tudi ni navduševalo, ker je slabo plačano. Z njimi je sedaj še bolj nezadovoljno, ko vidi krivice, ki se povsod dogajajo. Ne¬ sposoben komunistični trabant zavzena vodilne položaje, je dobro plačan in ima vsega v izobilju, kvalificirano uradni- štvo, ki pa pri komunistih ne uživa po¬ polnega zaupanja, dobiva zgolj samo plačo. Delavstvo, na katerega so komu¬ nisti vse gradili in kateremu so obljub¬ ljali manj dela in večje plače, je pod komunisti doživelo najhujša rezočara- nja. Ne samo, da jim plač niso zvišali tako kot so prej stalno obljubljali, am¬ pak so morali delati še več in za slabše prejemke. Zato se nezadovoljstvo med delavstvom proti komunistom stalno ši¬ ri. Komunistom radi tega ne preostaja ničesar drugega kot naslon na svojo po¬ licijo, ki je dobro plačana. Za pregan¬ janje svojih nasprotnikov je pa ne mo¬ rejo več uporabljati v taki meri kot so to delali v prejšnjih letih, ko je vse tre¬ petalo pred njo, ko je pred “ljudskimi sodišči” nahujskana pocestna druhal od¬ ločala o smrti in življenju nedolžnih žr¬ tev. Danes bi prehud pristisk komuni¬ stične policije pri ljudskih množicah do¬ segel prav nasproten učinek, že itak ve¬ liko nezadovoljstvo bi še povečal, in ne¬ zadovoljstvo bi lahko zajelo vse narode v državi in zadobilo organizirane obli¬ ke. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da je tudi titov tisk doma obširno pisal o uporih nezadovoljnih množic v komu¬ nističnih državah pod sovjeti. In razme¬ re v titovini niso dosti boljše kot v ko- minformovskih državah! 'Tak izbruh ne¬ zadovoljstva bi bil titovim komunistom zelo neljub, ker ne bi mogli pred zahod- n svetom opravičevati novih krvavih pogromov proti narodu samo z izjava¬ mi, da so nezadovoljni s sedanjim stan¬ jem v Jugoslaviji samo kominformisti. Svetovna javnost je namreč že zadosti poučena, da so tako titovi komunisti, ka¬ kor tudi kominformovci skupaj v Jugo¬ slaviji v veliki manjšini, ki vlada nad narodi ki so komunizmu nasprotni in hočejo demokratčno ureditev države in vsega javnega življenja. Ta večina Ti¬ ta in vse ostale komuniste odklanja, ker je orientirana za zahodne demokracije. Zato je iskati g-lavnega razloga za se¬ danje popuščanje komunistov prav* v splošnem nezadovljstvu ljudskih množic s sedanjim komunističnim režimom. Nezadovoljstvo ljudi je zelo povečala silna draginja. Kaj pomagajo ljudem polne izložbe po trgovinah, ko si pa ne morejo kupiti skoro nobene stvari. Pla¬ če so ostale iste kot so bile lani. Sučejo se od 5.800 dinarjev do 15.000 dinarjev. Kaj naj si le kupi človek s tem denar¬ jem, če je moral n. pr. še pred mesecem dni na ljubljanskem trgu plačati za 1 kg bele moke 140 din., za 1 kg črne sla¬ be enotne moke 40 din, za 1 kg teletine 200 din, za 1 kg govedine 180 din, za 1 kg slanine 225 din, za 1 liter slabega olja 270 din., za 1 kg riža 430 din, za 1 kg surovega masla 500’ din., za 1 liter mleka 32 din., za 1 kg solate od 20 do 50 din., za 1 kg fižola ali karfiole 50 din., za 1 kg krompirja 45 din., za 1 kg češenj 40 din., za 1 kg jagod 120 din., za 1 liter borovnic pa 40 din. Ra¬ zen, sladkorja, ki ga pa prodajajo samo v kockah — ker ga v sipi ni, in stane 1 kg 175 din., olja in masti ter mesa, se je vse drugo od lanskega leta pod¬ ražilo za polnih 100%. Kako pa žive upokojenci, nihče ne vpraša. Kaj si more le privoščiti n. pr. učiteljica s polnimi službenimi leti, ki dobiva mesečne pokojnine 9.000 din? In kaj ostali upokojenci, železničarji in drugi? Stanovanja so draga, tekstilno blago pa ie naravnost pretirano drago. Res je, da nekaj zaležejo otroške do¬ klade za mladoletne otroke do 16. leta ■in to v višini 3.000 din. za vsakega otroka, toda kaj je to pri tako hudi dra¬ ginji. Kje so pa še stroški za šolo in druge življenske potrebščine? Če so titovi komunisti po vseh neu¬ spehih, ki so jih doživeli s svojimi eks¬ perimenti v gospodarstvu, prisiljeni, da si skušajo zagotoviti pot do cilja po raz¬ nih ovinkih, so pa v političnem pogledu ostali premočrtni. Od svoje komunistič¬ ne doktrine ne popuščajo, in če se kje pojavi kak njim nevaren pojav, ga ta¬ koj zaduše. Posebno pozornost posveča¬ jo mladini. To si hočejo pridobiti, zato jo po šolah vzgajajo v strogo komuni¬ stičnem; duhu. V srca in duše jim vcep¬ ljajo sovraštvo do vere in Boga, ki ga v svojih predavanjih imenujejo “tkzv. bog”, za tiste pa, ki vanj verujejo, otro¬ kom pravijo, da so norci. Komunisti pa¬ zijo posebno na tiste otroke, ki še za¬ hajajo k verouku in si jih hočejo na vse načine pridobiti in jih odtujiti staršem in njihovemu “kvarnemu vplivu”. Iz ljudskih šol so kot znano odpustili vse tiste učitelje in učiteljice, ki so ob nedel¬ jah in praznikih zahajali k maši. Koli¬ kor jih je še ostalo, so v stalni nevarno¬ sti, da izgube službo, kar se gotovo zgo¬ di, če izpolnjujejo verske dolžnosti. Za odpust iz službe pa komunisti sedaj ne objavljajo več obiskovanja nedeljskih maš, ampak poiščejo kak drug razlog. Učiteljice in učitelji, ki so ostali še ver¬ ni, se varujejo na ta način, da se ob ne¬ deljah iz svojega učnega kraja vozijo v mesta, kjer jih komunisti ne poznajo in tam izpolnijo svoje verske dolžnosti. Spričo sistematičnega in načrtnega kvarjenja mladine, je mladina zelo po¬ divjala. Prihajalo je že do tako hudih prestopkov in celo do kriminalnih de¬ janj, da se je končno le morala zganiti šolska oblast. Najprej so zelo postrili disciplinske kazni. Pa tudi to ni dosti zaleglo. Zato so komunisti v učni načrt stavili tudi moralni pouk mladine. In kakšna je ta morala, v kateri naj bi se vzgojila slovenska šolska mladina? Pri “moralnem pouku” komunisti otrokom pripovedujejo, da je primer za največjo nemoralnost katolicizem in papeštvo, ki da hoče zasužnjiti ves svet. Nadalje pra¬ vijo, da se je pri papežih začela vsa laž in hinavščina in da se to pri njih stalno nadaljuje. t Pri tem načrtnem kvarjenju mladine je pa zanimiva ugotovitev, da mladina, ki so si jo komunisti pridobili n. pr. po srednjih šolah, na univerzi že ne drvi slepo za njimi. Na ljubljanski univerzi so komunisti med akademiki v silni manjšini, ker jih je komunistov komaj 10% od vseh akademikov. Dve tretjini akademikov živi brez vere, toda so pro¬ ti komunistom. Žalostno dejstvo je pa le, da mladina, četudi je proti komuni¬ stom, moralno močno propada. Seveda so številni primeri tudi takih fantov in deklet, ki se kljub vsemu pritisku in slabemu okolju odkrito priznavajo za verne in tudi po veri živijo. Ni to popolna slika trenutnih razmer pod komunisti doma. Je samo grobo po¬ dana. Pa že ta prikazuje položaj v stra¬ hotnih oblikah, posebno razmere, v ka¬ terih živi in odrašča slovenska mladina. V Preboldu v Savinjski dolini so ime¬ li 15. junija mladinski festival” v po¬ častitev spomina Vere Šlandrove, mla¬ dinske aktivistke, ki je leta 1943 padla v boju z Nemci”. Navzoči, so bili raz¬ ni kom. veljaki iz Celja, pa tudi Ljub¬ ljane. Med drugimi je bil navzoč dr. ' Marjan Brecelj, ki je v svojem govoru naglašal, da so zlasti “starejši dolžni s svojimi izkušnjami in zgledom usmerja¬ ti mladino pri njenem delu, pri tem se pa držati načela, da se pri mladini vzbu¬ di realni pogled na življenje”. Mladino ie dr. Brecelj pozival naj aktivno pose¬ že tudi v priprave za volitve poslancev v renubliko in zvezno skupščino. V Slovenskih! Konjicah nameravajo pospešiti razvoj turizma z zgraditvijo hotela s 50 sobami, restavracijo pri pla¬ valnem bazenu in športnim štadionom ter smučarsko skakalnico. Glavno cesto nameravajo tudi prestaviti izven mesta, V Kočevju je tudi veliko pomanjkanje stanovanj. Na stanovanjskem uradu le¬ ži 300 nerešenih prošeni za podelitev stanovanja. Poročali smo. da nameravajo komu¬ nisti prodati hiše. ki so jih leta 1945 in nomeje zaplenili tistim, ki so odšli v inozemstvo, ali pa so jih doma progla- Bueroos Aires Lep športni uspeh naše rojakinje. Preteklo nedeljo so se vršile v Buenos Airesu tekme med športniki tukajšnjih lahkoatletskih društev. Pri teh tekmah je nastopila prvič gdč. Lučka Kraljeva ter dosegla prvo mesto v metu diska z 32,01 metri, kar pomenja lep uspeh in ji k temu toplo čestitamo. VI. DRUŽABNI VEČER SPD V dneh, ko se edini slovenski planin¬ ci “na terenu” pripravljajo na letošnjo smučarsko tekmovalno sezono, je bue- nosaireško SPD s svojim agilnim vod¬ stvom in požrtvovalnimi člani pripravi¬ sili za “ljudske škodljivce”. Zanimivo pri prodajanju teh hiš je sedaj samo to, da hodijo komunisti okoli svojcev tistih, katerim so pred leti hiše pokradli in od:- vzeli ter jih nagovarjajo, naj svoje lastne hiše kupijo nazaj. Komunisti na¬ meravajo s temi hišami napraviti dobro kupčijo in so cene zanje nastavili zelo visoko. Tako ponujajo n. pr. v prodajo enonadstropno hišo v ljubljanski okoli¬ ci za 3 milijone dinarjev. Na ljubljanski ginekološki kliniki je Frančiška Bolka iz Cerkelj pri Kranju dne 7. junija t. 1. povila 17. otroka. No¬ vorojenček, ki je že dvanajsti sin v tej družini, je ob porodu tehtal 3470 gr. Vseh 17 otrok te družine živi. Starejša dva fanta že tudi služita kadrski rok. V uradnem listu LR Slovenije z dne 4. junija je objavljenih več odredb iz po¬ dročja zdravstva. Po uredbi o najvišjih cenah za zobozdravstvene storitve sta¬ ne plomba 120 din, ulit nazidek 240 din, izdiranje z anestezijo 120 din, či¬ ščenje zobnega kamna 150 din, obse¬ vanje 40 din, rentgen 12:0, krona Rich¬ mond ali fasetirana prevleka 1100 din, proteza do 4 zob 2000, od 5 do 6 zob 3000 din, od 7 do 9 zob 3500 din in od 10 do 12 zob 4000 din, nad 12 zob pa 4500 din. Po odredbi o najvišjih cenah za zdravstvene storitve zavodov s samo¬ stojnim financiranjem je določena cena za oskrbni dan na klinikah, oddelkih in zavodih medicinske visoke šole v Ljub¬ ljani in sicer na kirurški kliniki 1000, interni 900 din, pljučnem oddelku 700 din, otološki kliniki 950 din, dermato¬ loški kliniki 750 din, nevrološki kliniki 653 din, okulistični klinki 1050 din, gi- nekološko-porodniški kliniki 975 din, or¬ topedski kliniki 1000 din, infekcijski kli¬ niki 990 din, onkološkem zavodu 843 din in pediatrični kliniki 914. V institutu za tuberkulozo na Golniku je najvišja ce¬ na za oskrbni dan 914 din, v Topolščici 670 din, v specialni bolnišnici za kostno in sklepno tuberkulozo v Šempetru pri Gorici 694 din, v umobolnici v Polju pri Ljubljani 374 din in v naravnem zdravi¬ lišču v Laškem 500 din. Po uredbi o enotni ceni za zdravniška spričevala je treba plačati poleg cene za ambulantni pregled še pristojbino 100 din., za zdrav¬ niška spričevala radi poškodb pri tepe¬ žu pa 400 din. lo našim “portenom” družaben večer, kakršnega se le pri planincih da izve¬ sti. Polna dvorana pri Deklevi, vse mi¬ ze zasedene, “cross country” dveh na¬ takarjev in številnih plesalcev — so do¬ kaz za uspeh prireditve, dobitki pri sre- čolovu in iznajdljivost prirediteljev so poživili večer, v katerem so odmevali zvoki slovenskega Harmony jazza. Najlepši, čeprav morda ne ravno naj¬ bolj opazljiv poudarek večeru, pa je dajal prikupen prehoden pokal, ki ga je buenosaireško SiPD 1 poklonilo bratske¬ mu SPD v Barilochah kot priznanje najboljše klasificiranemu slovenskemu tekmovalcu na letošnjem državnem pr¬ venstvu. Glavna turistična sezona v Sloveniji je določena za čas od 16. junija do 31. avgusta, predsezona od 1. januarja do 15: junija in posezona o,d 1. septembra do 31. decembra. Kot turistični kraji veljajo: glavno mesto Ljubljana, mesti Maribor in Celje, celotno področje okra¬ jev Ljubljana — okolica, Maribor okoli¬ ca, Celje okolica, Kranj, Radovljica, Slovenji Gradec, Šoštanj in Tolmin ter posamezne občine oziroma kraji v okra¬ jih Črnomelj, Gorica, Kočevje, Krško, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Sežana in Trbovlje. Umrli so: V Ljubljani: Helena Modic roj. Mišič, Julij Kovačič, biv. trgovec, župan in nač. gasilcev, Frančiška Leder, roj. Zupanec, vdova po nadz. proge, Leo- poldina Nanut, Franc Mučič,- Josip Premrl, strojnik in elektromonter, Te¬ rezija Učakar, roj. Bearzatto, Balbina Reich, vdova po fin. ravnatelju, Marija Škafar, roj. Novak in Igor Brkljačič v Senožečah, Felicita Mermolja, roj. Za¬ vadlav v Celju, Marija Trampuš — s. Filomena v Domžalah, Zofija Birk, biv. gostilničarka v Kamniku, Marija Cukale na Vrhniki, Rudi Juhart v Celju, Albin Drolc v Kranju in Frančiška Demšar- Šinkovec v Idriji. V novi odbor Slovenske Matice so bi¬ li na junijskem občnem zboru izvoljeni dr. Anton Melik, dr. France Koblar, France Bevk, France Dobrovoljc, dr. Karel Dobida, dr. Fran Zwitter, Fran Albrecht, Mile Klopčič, Franc Kimovec. Na občnem zboru je bila sklenjena tudi temeljna preosnova in založniška osa¬ mosvojitev Slovenske Matice. Poleg tra¬ dicionalne književne smeri in znanstve¬ nih publikacij naj bi izdaje Slovenske Matice dosegle zlasti več prevodov iz svetovne književnosti. V Ljubljani so bile koncem maja in v začetku junija razstave kiparja Ciri¬ la Cesarja ter slikarjev Vladimirja La¬ muta, Bogdana Borčiča in Izidorja Mo¬ leta. Bila je tudi razstava 40 barvnih lesorezov japonskega slikarja Shara- ku-ja. Za 60. letnico znanega salonskega ko¬ munista Miroslava Krleže so v Ljublja¬ ni igrali njegovo dramo “V agoniji”. Slavnostni govor je imel dr. Bratko Kreft, navzoči so pa bili seveda pred¬ stavniki kom. oblasti, med drugimi dr. Marjan Brecelj, Boris Ziherl in drugi. Dr. Tine Debeljak NOVA LEPA KNJIGA SLOVENSKE EMIGRACIJE Rafko Vodeb: Kam potujejo oblaki? Nova pesniška knjiga velike pesniške ! in bibliofilske vrednote, je izšla v Ri¬ mu. Pesnik Rafko Vodeb, po vojni bogo¬ slovec in novomašnik v Rimu, zdaj pa podravnatelj Zavoda za razširjenje vere (De propaganda fide ali Urbana), je pesnik, ki ga je dala naša begunska do¬ ba: pojavil se je v prilogi akademske Nove dobe v Rimu in v našem Koledar¬ ju Svobodne Slovenije, in zdaj zbral prvo prgišče svojih pesmi-v lepo izdano, z izvirnimi lesorezi profesorice Alek¬ se Ivančeve opremljeno zbirko KAM PO¬ TUJEJO OBLAKI? Tih naslov, kakor so tihe pesmi, pa so vendar le tako iz¬ razito naše: razodevajmo našo zgkidbo-, pa naše razpoloženje v svetu, ne bučno, deklamatorično, tem bolj pa izključno in izrazito lirično, z eno samo podobo, ki jo postavi ob drugo, ali eno samo pri- spodobo-pa doseže utrip z našim srcem. Pesem. V tri cikle je razdelil svojo pesniško zbirko: LETOPIS, SEME BREZ IME¬ NA in RIMSKI HAJ-KAJI. LETOPIS je najkonkretnejši in naj bolj naš: deset impresinističnih razpolo¬ ženj, za deset let razdobja 1937-1946. Svoj čas je v Dominsvetu Stanek napi¬ sal sodobile sonete o mesecih, pa Dušan Ludvik prav tako; Vodeb pa nam v de¬ setih črtah predstavi svoj letopis dese- ! tih let tragedije svoje družine in kraja, ki je tudi tragedija našega naroda: pesem “1937” je občutje planinske stene brez odmeva, megle se pno, in planika moli. “1938” je že čez polje zvon zavpil v grozi — toda nemoteno je večerno razpoloženje štajerske viničarije. “1939” je pesem najbolj optimističnega razpo¬ loženja; ubranosti sonca in barv in ton- stva v dobro luč zapada... “1940” je že slutnja “obsodbe”, pritisnjenosti ob tla. “1941” je močna balada o prisilnem zapuščanju rodne zemlje in prvih smrti: “Bil je oče, bratje, mati — in odšli so prek polja”. “1942” je že pesem vojne, ranjencev. “1943” je gradnikovski so¬ net, pisma materi v taborišče, in “1944” že posmrtna pesem — krasna moderna balada! —- očetu, umrlemu v taborišču v! Franciji. “1945” je razpoloženje spričo ubijanja v gozdovih. In zadnja zg'odba v letopisu “leto 1946”: molitev za vse, ki so odšli in tolažba v Mariji. SEME BREZ IMENA —- drugi ciklus — obsega sedem pesmi liričnega oseb¬ nega značaja, refleksivneg-a, in misel¬ no globokega, ko doživlja sebe kot be¬ gunca v tujini, besednega umetnika in svečenika. Prvemu ustreza pesem Via Triumphalis: tisoč let Časa, toda “pod tujim in bratovim bičem — na vkljub vsem valptom in biričem — naprej!” v svobodo.. . Drugemu prelepa pesem o Besedi, ki mu je vse; slavček in ujeda in v svojem matafizičnem pomenu straš¬ na. Pesem, ki zasluži priti v slednjo antologijo slovenske pesmi. In tretjemu — svečeniku: Menjave, balantičevsko občutje notranjih menjav v človeškem srcu, ki je zopet težko, čisto vino, “ko v mojih rokah se za nas daruješ. “Tega svečeniškega razpoloženja so polne na¬ daljnje tri pesmi, katerih ena Bog z Va¬ mi, je pesniško dojeta gesta ob Domi- nus vobiscum in zadnja Finale prelepa pesem božjega pesnika, ki hoče biti le Bogu “drobna žvegla, ki v svojo praz¬ nost Tvoj odmev lovi.” RIMSKI HAJ-KAJI so za nas pesni¬ ška eksotika, dasi niso prvi v naši lite¬ raturi. Že v zapuščini Žaklja Ledinske¬ ga izpred sto let (ki še ni objavljena) sem zasledil podobne pesmi; prav za¬ vestno ob japonskih haj-kajih pa je pes¬ nil Dušan Ludvik. Vodeb je gotovo ob svojih učencih Japoncih v svojem zavo- j du spoznal to fino japonsko narodno iz¬ ražanje pesniških občutij v treh vrsti¬ cah, v protipostavljenju prispodob, ki ti vzbude podobe in občutje. (Zadnji medvojni japonski predsednik se je še zadnje trenutke pred eksekucijo izražal v haj-kajih). Svoj čas smo se opajali ob prevodih v Inselverlagu: zdaj imamo izvirne slovenske z razpoloženjem več¬ nega Rima, Nova Roma slovenskega svečenika v japonski obliki. Ni to sar- denkovska Roma, je le razpoloženje ob pokrajini in zgodovinskih prakrščanskih reminiscencah: protipostavljenje podob, pesniških kontrastov v par besedah. Prvi dve — kot uvod — sta razpolože¬ nje begunstva (— Kam potujejo obla- ski? —) in občutja mrliškega časa — ostale razploženje ob krščanskih spome¬ nikih Rima, — predzadnja spet spomin na domovino ob lučih v vodah Tibere in zadnja njegovega srca utrip, ki se dru¬ ži s dvatisočletnim utripom katakomb: En Hristo! To je pesniška vsebina najnovejše Vodebove zbirke iz Rima. Par pesmi sa¬ mo, toda s pesniško čistostjo napisane in globokim občutjem podane. Svoj čas sem oba sedanja rimska pesnika — Ko¬ sa in Vodeba — primerjal nekako Sar- denku in Medvedu (Vodeba teinu zad¬ njemu); toda zdaj vidim, da Vodeb ni¬ ma nič Medvedovega refleksivnega fi¬ lozofsko izražanega realizma, temveč je čist pesnik razpoloženj, impresij, po¬ danih v maniri naših poekspresionistov, z vidnimi vplivi Balantičevimi, Gradni¬ kovimi, zlasti pa vplivi italijanske liri¬ ke, ki se je na isti način javljala tudi v naših primorskih pesnikih, zlasti pri Stanku Vuku, manj Piščancu. Vodebov prvenec je lep pesniški pri- nos slovenske emigrancijske lirike. Če bi bilo naše občinstvo bolj naklonjeno poeziji med nami, kakor je, bi bilo že¬ leti, da omogoči tudi drugim pesnikom izdaje svojih pesmi, tako izbranih, ka¬ kor jih je izdal zdaj Vodeb. Zrelo zbirko bi lahko dal Beličič, brez vrednosti pa bi tudi ne bile zbirke prvencev pesnikov, pojavljajočih se šele v naši begunski do¬ bi, kakor Vladimira Kosa, Igorja in Ja¬ kopiča. Ob desetletnici Balantičeve smr¬ ti se spominjam, da smo že v Ljubljani V njegov spomin ustanovili ustanovo za izdajanje prvih zbirk novih pesnikov. Kako prav bi nam v begunstvu prišla ta¬ ka ustanova ali mecen! Take zbirke bi lahko bile zelo dobre, kakor je Vbdebo- va, vsekakor pa gotovo pobuda za rast pesnika v bodoče. Vodebu želim, da ne ostane pri tej prvi zbirki. Kam potujejo oblaki, pa je tudi zbir¬ ka bibliofilsko lepe izdajo v opremi gra¬ fične umetnice prof. Alekse Ivančeve. Razkošno opremljena z modernimi izvir¬ nimi lesorezi je zbirka umetnostni dogo¬ dek, kakor so dogodek knjige na pr. Ba¬ re Remčeve. Tako se nam je odkrila s to knjigo nova slovenska umetnica, ki ob Goršetu, Remčevi, Kramolcu in po¬ kojnem Koritniku predstavlja; umetni¬ ški izraz slovenske grafične umetnosti v zamejstvu. Zbirko je izdala Založba Alma Mater v Rimu v petsto izvodih, katerih je v prodaji, samo 350 s številkami od 1 do 350. Zato pomeni tudi redkost. Še večjo redkost pa predstavlja gotovo tudi izto- časni posebej izdani — italijanski pre¬ vod celotne zbirke pod naslovom Dove le nubi fuggono?, v manjši obliki na 20 straneh, izdan “como manoscritto.” Kdor si nabavi knjigi, bo imel knjiž¬ ni redkosti, delo dveh umetnikov, ki do¬ polnjujeta našo emigracijsko književ¬ nost z lepo vrednostjo. Opekova in Sar- denkova svečeniško-pesniška tradicija iz Rima je nam dala lep modemi po¬ mladek. čakamo še Kosa. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. VIII. 1953 SLOVENCI USA G. Andrej Remec, sin g. ing. Vladi¬ mirja Remca, je na ehicaški univerzi prcmovinal za inženirja kemije, česti¬ tamo !. Kanada Poroka. V soboto dne 1. avgusta -t. 1. sta se poročila v Mount/Carmel Church v Torontu akademski slikar in slov. pes¬ nik in pisatelj g. Božo Kramolc ter gdč. Ljudmila Tanko. Ženin je doma iz Ljub¬ ljane, nevesta pa iz Hrovače pri Ribni¬ ci. Mladi par je poročil g. dr. J. Kolarič, ki je imel tudi poročno sv. mašo. G. Bo¬ ži Kramolcu, prijatelju in sodelavcu Svo¬ bodne Slovenije, in njegovi življenski Mendoza Žalostna novica je pretresla mendo- ške Slovence v četrtek dopoldne. 30. julija ob osmih zjutraj je mirno, brez najmanjških muk, za vedno zaspala v Gospodu ga Ivana Kočar, roj. Blažič. Rojena je bila 16. maja 1888 v Zalogu pri Ljubljani v fari pri Devici Mariji v Polju. Bila je v vsem življenju vestna neutrudljiva krščanska žena, ki je do zadnjega trenutka gledala na temelji¬ to snago ob svojem ognjišču. Tako ji je Vsemogočni dopustil celo zadnje minu¬ te, kljub temu, da je že skoro mesec dni radi oteklin na nogah morala veliko počivati v postelji, da je vstala in se v kopalnici umila in počesala. Ni slutila, da je to njeno zadnje opravilo. Ko se je vrnila v sobo, se je zgrudila na stol. Sin Ivan jo je brž položil na posteljo .jn jo hotel z masiranjem prebuditi, mi¬ sleč, da je v nezavesti, toda bila je do zadnjega trenutka pri popolni zavesti. Še je odprla oči, pogledala Ivana kot v pozdrav in mu lahno stisnila roko, na¬ kar je za vedno prestal utrip tako ple¬ menitega materinega srca. V globoki ža¬ losti je zapustila svojega soproga g. Ivana Kočarja ter sinova Ivana in Aloj¬ zija. Pokojna je še prejšnji teden prejela sv. Zakramente. Slutila je smrt v bližnji bodočnosti. Ljubljenemu možu in sino¬ voma je zadnje dneve pogosto omenja¬ la, da se bo kmalu poslovila, sinovoma je naročala naj se ljubita med seboj in naj ljubita očeta ter nhj si bodo drug drugemu v oporo. Pripravila in očistila si je svojo nedeljsko obleko in še naro¬ čila sinu Lojzetu, da ima v plašču shra¬ njenih sto pesov, od katerih naj izroči 50 pesov za misijone, 50 pesov pa za društveni dom. Kako velik dokaz lju¬ bezni do svojih, do sv. Cerkve in slo¬ venske skupnosti! Tako umira pravična, globoko verna slovenska mati. Ostala bo v nepozabnem spominu vsem našim materam. Neskončno Pravični jo je že na tem svetu poplačal s tako lepo smrt¬ jo in prepričani smo, da uživa pri Bo¬ gu rajsko veselje. Blaga pokojna je bila med vsemi ro¬ jaki zelo priljubljena, kar so pokazali tako ob mrtvaškem odru kot pri pogre¬ bu v petek 31. julija. Že ure pred pogre¬ bom so se zbirali Slovenci pred hišo ža¬ losti, da so še zadnjič pokropili Kočarje- vo mamo in molili za pokoj njene du¬ še. Ob pol dvanajsti uri je opravil po¬ grebne molitve na domu v ulici Fray Fco Inalican 737 č. g. Malenšek, na¬ kar se je razvil žalni sprevod proti ka PO SVETU družici ob vstopu v novo življenje iskre¬ no čestitamo vsi uredniki Svobodne Slo¬ venije ter jima v zakonu želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Anglija Vse naročnike v Angliji prav lepo prosimo,-da nam čimprej poravnajo na¬ ročnino Svobodne Slovenije za leto 1953. Kdor je pa še v .zaostanku z njo za leto 1952 naj z letošnjo naročnino nakaže tudi to. Naročnina Svobodne Slo¬ venije za Anglijo je: za pošiljanje lista z navadno pošto 2 funta, za pošiljanje lista z avijonsko pošto pa 3 funte. Na¬ ročnino pošljite na naslov: G. Jože Rehberger, 78, Goldington Avenue, Bed- ford, Beds. peli č. s. N. S. de Ponipeya, kjer so možje prenesli krsto v kapelo. Po kon¬ čanih obrednih molitvah se je nadalje¬ val sprevod proti mestnemu pokopali¬ šču Las Heras. Ob odprtem grobu se je od blage pokojnice najprej poslovil č. g. kaplan Malenšek, v imenov faranov iz Device Marije v Polju in v imenu Dru¬ štva Slovencev v Mendozi ji je pa nato izrekel poslovilne besede še g. Rudi Hirschegger. Pogreba se je poleg številnih rojakov udeležilo tudi precej Argentincev, pri katerih je bila pokojna tudi priljublje¬ na. Naj ji bo lahka argentinska zemlja in Bog daj pokoj njeni blagi duši. Težko prizadeti družini pa naj bo Vsemogočni tolažnik ob veliki zgubi ljubljene ma¬ me. Ham os Mejia NOVA MAŠA V nedeljo, 2. avgusta, smo imeli v Ra- mos Mejia lepo slavnost. Popoldne ob štirih je bil pred farno cerkvijo sprejem novomašnika g. Jožeta Šuštarja, doma iz Moravč pri Ljubljani, ki je bil iste¬ ga dne v kapeli slov. bogoslovnega se- j menišča v Adrogue-ju posvečen v du¬ hovnika. Pred farno cerkvijo je novomašnika pričakovalo lepo število rojakov. Prvi ga je pozdravil in mu čestital slov. kra¬ jevni dušni pastir g. Janez Kalan, novo- mašnikova ožja rojakinja iz Moravč gdč. Burja iz Lanusa mu je v pozdrav de¬ klamirala lepo pesem in izročila sloven- j ski šopek, bivši moraški župan g. Igna¬ cij Lavrič je pa novomašniku izrekel tople besede in čestitki vseh moravških faranov. Ob vstopu novomašnika v - cerkev jy slov. pevski zbor zapel znano slovensko novomašno “Novi mašnik bod’ pozdrav¬ ljen”. Novomašnik g. Šuštar je imel na¬ to pete litanije z blagoslovom ter je vsem rojakom podelil tudi novomašni blagoslov. Novo mašo bo imel g. Jože Šuštar v nedeljo 9. avgusta ob deseti uri v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Pri¬ digal mu bo rojak g. župnik Franc No¬ vak. Popoldne ob štirih bo pa imel v farni cerkvi pete litanije Matere Božje z blagoslovom. San Justo V nedeljo, 26. julija t. 1. je Krajevni odbor Društva Slovencev priredil pro¬ svetni sestanek v župnijski dvorani. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Ko so mi napisali pokoj¬ ninsko knjižico (Libreta de Jubilacion) so • moj priimek napačno napisali. Ali utegne imeti to kake škodljive posledi¬ ce in kaj naj storim, da se to popravi? Odgovor: Dobro, je, da daste čimprej popraviti svoj priimek v svoji pokojnin¬ ski knjižici, da se tako izognete nevšeč¬ nostim, ki bi se pozneje lahko pripetile Vam ali pa Vašim svojcem. Postopek js pa tale: Napravite kratko vlogo v ka- steljanščini na svojo Pokojninsko bla¬ gajno. Pišite na navadni papir. V vlogi prosite, da se Vam spremeni napačno napisano ime v pravo ime. Ko boste vlo¬ go v uradnih urah predložili blagajni, morate imeti s seboj osebno legitimaci¬ jo (Cedula de Identidad) in pa pokoj¬ ninsko knjižico. Postopek je hiter in brezplačen. Predsednik Krajevnega odbora DS g. dr. Šimenc se je„s toplimi besedami spomnil prve obletnice smrti pok. ge Eve Peron, ki je bila tega dne. Njen spomin so vsi navzoči počastili z enominutnim molkom. Program prosvetnega sestanka je za¬ čel domači pevski zbor. Pod vodstvom pevovodje g. Rudija Mariniča je ta zbor lepo zapel dve slov. narodni pesmi. Osrednja točka programa je bilo preda¬ vanje predsednika Društva Slovencev g. ing. Albina Mozetiča, ki je podal lepo poročilo o svojih vtisih z nedavnega službenega potovanja po Italiji, Švici,. Nizozemski in Angliji. Ljudi je pred¬ vsem zanimalo poročilo o sed. stanju, dogodkih in življenju v Trstu in Gori¬ ci. Za izčrpno poročilo so ga vsi navzo¬ či nagradili z odobravanjem. Nato je g. ing. Devetak kot predsednik pripravljal¬ nega odbora za Gospodarski svet govo¬ ril o pomenu, in ciljih tega sveta. Uspelo prosvetno prireditev je zaklju¬ čil pevski zbor s pesmijo “Tam na vrt¬ ni gredi”, predsednik krajevnega odbo¬ ra DS g. dr. Šimenc pa se je vsem za¬ hvalil za udeležbo ter jih obvestil, da se bo redni občni zbor Krajevnega odbora DS, združen s prosvetno prireditvijo v spomin slovenskih protikomunističnih žrtev iz septemberskih dni 1943 vršil dne 20. septembra t. 1. OBV1PSTIJLA Tečaj o državno-pravnih vprašanjih uživa med mlajšimi in starejšimi veliko zanimanje. Preteklo nedeljo je predaval g. Miloš Stare o državnih oblikah in po¬ dal zgodovinski razvoj teh oblik. Prihod¬ njo uro, t. j. v soboto, 15. avgusta ob pol deveti uri zjutraj pa bo govoril o moder¬ nih državnih oblikah. Vse prijatelje Družabne pravde in še posebej vse člane in članice vabimo na romanje v nedeljo dne 16.^avgusta v Marijino cerkev na Avda Calchaqui, Km 22.5, ki leži med Quilmesom in Florencio Varela. Ob 10. uri maša s pri¬ digo in petjem pevskega zbora iz San SLOVENSKA BESEDA vabi na DRUŽABNO PRIREDITEV v SOBOTO 8. AVGUSTA ob 7. uri zvečer v dvorani Pellegrini v ulici Pellegrini štev. 30 v San Martinu. Dvorana je točno za cerkvijo poleg kina San Martin in samo eno kvadro in pol od Plaza San Martin. Na sporedu so pevske točke, slo¬ venske plošče, kupleti, ples, razne igre in bogat srečolov. Dobitki se od¬ likujejo po originalnih umetniških izdelkih lastne iznajdbe štirih umet¬ nikov — naših rojakov; JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico m Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK Jože Rus stavbni tehnik NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires ljubitelji lepe slovenske knjige ne bodo mogli pogrešati prelepega Bine Šulinov-ega ^ pesniškega dela KRST PRI SAVIČ I ki ga je bogato ilustriral v dveh barvah slikar Hotimir Gorazd, opremil pa Simon Preprost. Cena samo 10. pesov. Dobi se pri razprodajalcih in na Victor Martinez 50, Buenos Aires. '* VAS A ROYU” — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZA PROSLAVO PETLETNICE OBSTOJA TRGOVINE JE "ČASA B O Y U '' DALA V PRODAJO PO NABAVNI CENI: damske zlate švicarske zapestne ure v 18 krt zlatu, 17 rubini, triletno jamstvo po . pesov 460, — za gospode: chatlaine iz amerikanskega zlata (ameriški duble — nespremenljiv) s pravimi onixi, chalcadoni, chrisoprasi, carneoli in ahati, v najbolj elegantni obliki (svojstveno). . pesov 160. — za šolsko mladino peresa (Birome) . pesov 6. _ za novorojenčke tridelni jedilni pribori v pravem china srebru v leseni kaseti, znotraj opremljeni z baržunom . pesov 78. — VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je po krajši bolezni, tolažena s tolažili sv. vere dne 30 julija 1953 za vedno za¬ pustila naša ljubljena žena in mama gospa Mvana Kočar, roj. Blažič Blaga pokojnica je bila lik slovenske matere, ki se v skrbi in delu použije za druge. Pogreb drag-e pokojnice je bil v petek 31. VII. 1953 iz hiše žalosti na pokopališče Las Heras. Vsem jo priporočamo v molitev in blag spomin. Mendoza - Zalog pri Ljubljani. žalujoči Ivan, soprog, Ivan in Lojze, sinova ter ostalo sorodstvo ‘ r £ A H V A T A vsem rojakom iz Mendoze, ki so sožalujoč spremili na zadnji poti našo drago mamo gosp« Ivano Kočar , roj. Blažič Posebna zahvala pa preč. g. Malenšku in g. Rudiju Hirscheggerju za nagrobna govora, g. Trilerju Janezu, Francu in družinama, g. Jurčiču Jo¬ šku ter vsem sosedom slov. naselbine za pomoč, postrežbo ter za cvetje. Prisrčna hvala tudi sosedom Argentincem Žalujoči Ivan, st., Ivan, ml. in Lojze Kočar Mendoza, 31. julija 1953. f Društvo Slovencev v Mendozi sporoča, žalostno novico, da je po dalj¬ šem bolehanju nenadoma, a mirno v Gospodu zaspala 30. julija 1953 naša dobra in zvesta članica, vzorna družinska mati, rojakinja iz fare Devica Marija v Polju gospa Ivana Kočar , roj. Blažič Pokopana je na glavnem pokopališču mesta Mendoze. Mendoza, 31. julija 1953. Naše globoko sožalje! 4 l - Dne 30. julija 1953 je v Mendozi umrla članica Društva Slovencev gospa Ivana Kočar K večnemu počitku so jo položili 31. julija 1953 na pokopališču Las Heras v Mendozi. Društvo Slovencev v Buenos Airesu Martina, ob 11. uri romarski shod, na- J to skupno kosilo, ob 15. uri zaključna pobožnost. Družabna pravda. Socialni tečaj s predavanjem prof. g. dr. Ahčina, bo-10. avgusta ob 7. uri na Victor Martinez 50. Socialni tečaj za žene in dekleta se bo vršil še trikrat, t. j. dne 4., 11 in 18. avgusta točno ob 7.15 uri na Granade- ros 61. GRADBENI TEHNIK Franc Lobnik NAČRTI IN NASVETI ZA CAPITAL IN PROVINCO sedaj Calle Devoto 536, Santos Lugares (3 kvadre od km 9) »RIŠKA IN PRIMORSKA Sodnijske zadeve: dovoljenje za potni list (pasaporte no argentino), nadomestilo legal, rojstnega lista za državljanstvo, poprava imena in osta¬ lih osebnih podatkov, dediščine, do¬ voljenje za poroko mladoletnih (brez staršev), vdovcev (vdov). Legalizirani dokumenti iz Jugosla¬ vije in drugih držav. Uradno prevajanje dokdmentov iz vseh jezikov. Garantna pisma za vpoklic sorodni¬ kov iz Jugoslavije. Vožnje (pasajes). ' Sestavljanje prošenj in splošne in¬ formacije o izseljevanju in o osebnih dokumentih. Simon RA JER Monteverde 3545 Dto. 1 Olivos (Maipu 3400) Est. B. Mitre (zvečer po 20. uri). Vsako prvo in tretjo ne¬ deljo v mesecih na Belgrano (po sv. maši. — T. E. 741 (Olivos) 1304 (ob delavnikih od 21—22 ure) E LJ R O P A K PANGALLO 439, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo, Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: $ 67,- Paket štev. 2. 4.50 kg sladkorja Paket štev. 4A 4.50 kg riža Paket štev. 5. 5 kg riža 4 kg sladkorja Paket štev. 32. 3 kg kave Santos la 2.50 kg riža . 2 kg sladkorja 0.50 kg miečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. S 80,— $ 139.— $ 325,— Paket štev. 9. 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20A S 3 kg kave Santos la 1.50 kg riža Paket štev. 28. . 3 3 S 110.— $ 146.— 180,— kg kave Santos la kg riža $ 246.— kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano,'tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK.