Obseg: Naznanilo in razglas. — Yinska ntiskalnica. — Korist sadnega drevja z ozirom na zboljšanje klimatično-zdrav- stvenih razmer v kraji. (Konec.) — Izkaz obdarovanih razstavljavcev na kmetijski razstavi v Krškem. (Dalje.) — C. k. avstrijsko društvo sadjerejcev. — Naznanilo. — Deželni zbor kranjski. — Uradno pojasnilo o učnem jeziku v naših ljudskih šolah. (Konec.) — Nos (povest). — Naši dopisi. — Novičar. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dné januarija 1885. leta. podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesá. Kdor želí biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; , z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja; in ~ . da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti : ? ubožni list, spričevalo poštenega obnašanja in potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč-niki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Sola traja do konca junija 1885. leta. Kdor pre-skušnjo dobro přestojí, more po postavi od 1873. patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bo-lezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesá, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. Ljubljani 1. novembra 1884 Karol baron Wurzbach i predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis zaěasni vodja. 9 ffiospodar^k^ stvari. Vinska stiskalnica. Skoraj za vse delà pri kmetijstvu vpeljujemo nekaj desetletij sem pomožne stroje z namenom, da bi si prihranili časa in delalnih moči in da bi delà boljše in enakomernejše izvrševali, kakor je to dosedaj bilo mogoče z roko in neenakimi delalci. V mnogih go-spodarstvih nahajamo zaradi tega sejalne, kosilne in mlatilne stroje in tudi manj premožni poljedelci ki imajo malo glav živine, poslužujejo se strojev. Izjemo nahajamo pri vinoreji vporabljal je do najnovejšega časa in vporablja M 0 «V del tudi še dandanes za svoje najvažniše delo, za sti- đrevje najgotovejši skanje grozdja namreč uže stoletja in stoletja neo- totalno vpepelil ni zadržek 5 da je vničevalni elem iz kretne in zamudne vinske stiskalnice, ki pa razun tega potrebujejo tudi veliko prostora in delalnili moči. Tudi bi utegnil kdo misliti, da je vinorejec v svoji štroki vzduhe ali gaze, ter izpuhteva ob enem za človeškc manj nagnjen napredku, kakor pa kak drug poljedelec. in živalsko (organsko) življenje potreben in zdrav Drevesno listje s pomočjo svqjih organov posrka aka cloveškemu in živalskema zlravju škodljiv Toda temu ni nikakor tako in nikjer se ni mogoče na vzduli « kislec brez kater niti ogenj goreti niti tako mnoge in dragocene načine poskušalo, kakor ravno člověk in žival dihati in živeti ne more. Ravno popři vinoreji, Vzrok, đa si naši najveljavniši vinorejci manjkanje tega vzduha v ozračji provzroči pogostoma odločijo tako težko, napraviti si novejših stiskalnic, med ljudmi in živino kude morilne kužne bolezni. aka imenovati, v kateri namen ono s obstojí le v tem, da se jim je do sedaj ponujalo le malo stiskalnic, ki bi bile očividno veliko bolje od čistitelje Iz tega stališča more in mora se drevj dosedanjik. Glavni pogoji v resnici dobre stiskalnice so na- svojimi prirodnimi svojstvi tako milo in dobrodejn sleduji: jagode naj stisne hitro in suho, kakor deluj in vpliva m o - ne zavzema naj preveč prostora, priročna naj using Kako neizmerneg sadneg in goče bode in tako sestavljena, da je ni nič popravljati treba, hlevno in na tihem dru™ in dobrodej i drevja vpli v blagor so te katere tako po organičnega življenja Posebno slednje moramo v poštev jemati, kajti sti- rastlinske vegetacije in na ozračne razmere v kraj skanje je delo, koje trpi nekoliko tednov v letu, opravi] in in ga izvršujejo dninarji, ki vsako leto menjajo, od kojih tedaj ne smemo pričakovati vedno skušnje. Če tedaj katerih se je drevj kor tudi oni, šuje, so nam oni kraji in okolice v uze lavaa popolno iztrebilo, kase take vničevalne nepremišljenosti ni stiskalnica jako priprosto pa pri vsem tem jako še dandanašnji godé! Taki kraji so in postanejo prav trdno sestavljena, zgodi se kaj lahko, da jo je treba in nerodovitni kamenati » krasi a pri slabem in nepopolnem ravnanji kmalu poslati v pustinje in skalnaté puščave ; prave, dolgočasne takih krajih kmal popravo Uže nekaj let razpošilja livarna železa in tovarna nastanejo liudi poplavi, vničevalni viharji, pogoste toče hiti za stroje Ph. Mayfartha v Frankfurtu n. M. in na katere uime vse so Dunaji stiskalnice, kakor jo predstavlja zraven stoječa podoba. To so do sedaj najpopolniše stiskalnice, ime- in hudi mrázovi s zmrzlini vred, dolgotrajne * avni nasledki ečnemu ko aku popolnega in totalnega izsekanja vsega drevja v kraj Te uime in nadloge le predobro občutijo in novane stiskalnice na vod. So pa jako močne in pri- tijo prebivalci obširnega Krasa" med Postojno cu Go prosto sestavljene, zavzemajo malo prostora, stiskajo rico, Reko in Trstom, na katerem kompleksu bila je jako sulio in vse delo opravlja prav lahko en sam neusmiljena sekira naših starih prednamcev vse gozde člověk. totalno in popolno posekala in podrla. Tako gorjé mora Mehanizem obstoji v slednjem : nazobčano močno uže stoletj sem od za rodom preobčutno prenašati kolo pritrjeno kot vij okoli preslice vrtí se toliko časa a neusmiljena osveta tlačila bode uboge naslednike tudi s pomočjo železnega droga, da postanejo tropine na še dalje v požne čase stiskalnici že precej suhe in trde. Ako s pomočjo droga Kakor prekoristno sadno drevje na manjšem kul samega ne moremo več dalje vrteti, prične se z njim tiviranem prostoru, ravno tako tudi raznovrstno gozdno pregibati vod, ki je pritrjen na stiskalni plošči ob viju, drevje na večjem kompleksu z njegovo goščejšo rastjo v kojega zobe se vjema. Drog deluje s tako močjo, omiluje podnebje gledé klimatično-zdravstvenih in dru- da je mogoče y kakili 7 urali (po zrelosti in kako- gih elementarnih razmer v kraju, in to zavoljo svoje vosti grozdja) izstisniti polno stiskalnico, ki drži okolu večje množine še celó v obilnejši meri, nego prvo hektol., tako suho, kakor je le sploh mogoče. mora se pa gozd plugu in senokoši umakniti, ter Ker je ves stroj jako priprost in vsak del na kjer se tak teritorij v urbarno zemljišče pretvoi nai A^Ol ju T V^ KJXJ^^J J IV1VU jVJLJLJVJL V^OU JLJLJL V OCÍX1 Ul^jJL XXC* A VJ ^ * ^ W VCVJ.*. bUIlUUUJ ▼ ter se moi hribih in brežinah odplav in vsedanje zemlje dolgočasna bila bi séla in kraji brez kinča raznoličnih oblik vencev sadnega drevja ; kako skromno-uboga sicer rajska vigred brez snežno-belih in milobno-rudečkastih šopkov cvetja sadnega drevja ; kako nemikavna in , brez sadja ! Spisal M. Bant. (Konec.) zadržuje obilna množica drevja v tužna bila bi jesen, up in nada kmetovalčeva okusnega kinča zlato-rumenega aznobojne ? Toraj mili domaći sadjerejci, na noge z veseljem e z vso pravico imenovati najgotovejši od- za prekoristno stvar! Obilno število pravilno oskrbo vod hudega zmrzlina, pogostnih toč, prehudih neviht, vanega sadnega drevja daje dotičnim krajem veseli in polomnih viharjev in nevarnega treska. Kolikokrat prijetili obraz; je dalje zrak prave previdnosti L*. I a _ —^ ■ - ^ _ ___ ____ _ * V 1 O • *l M -m Ék m ím « m, jm « * ^ m X ---------- ------—J ' ' f ^^ ** wO ^ vxvwiktv! xxvixivv/ikii^u j^XXJV^UXXX UMim/J ^ j ^ UCllp LiL C^XV VU X O Y X U.IX yj CIA • XX c^ bilo je uže v vaséh med liišami in poslopji dobro s predne kmetijske zavèdnosti, pridnosti in blagostanja sadnim drevjem zasajenih, ob času požara ravno sadno njihovih prebivalcev. Zavednost in zmožnost posa- meznih gospodarjev spoznavati moremo po stanu njihovih poslopij, osobito iz streh na taistih ; občinskih zastopov in županstev iz javnih potov v njihovem področji. a prebivalcev celega kraja pa iz kolikosti pravilno ali pa napačno oskrbovanega sadnega drevja. 13. Iz gosp. Lenkovega dařila: Rohrman v Dobravški Vasi za poljske in vrtne pridelke 10 gold. 14. 10 gold. 15. 0 koren v Tržišah za sadje in z el en javo Izkaz obdarovanih razstavfjavcev na kme- razstavii) 10 goid. Levi čar na Cesti za grozdje (edini na-vadni kmet iz krškega sodnijskega okraja, ki ga je 11. tijski razstavi v Krškem. (Dalje.) Bronasto medalijo je dobil gosp. Kapele v Diplome c. k. kmetijske družbe Š u š t e r š i č ? župan v Semiču, za sadje Metliki za najboljši vinski je sili; razstavii druzih skih kmetijskih strojev (imel je največja jabolka „funtarice"). May fart in drugovi v Beču za obilo velikan reči ni bil, a v tem je mož strokovnjak, in niso ga P1 mogli drugi razstavljalci kislin, katerih je več bilo, kač in vrelno kad Anton v Boštanji za grozdni smu prekositi. Graščina Kle 12. Graščina pleter ska pri št. Jerneji je imela prav dobra vina, zelenjavo (pl 3epe pridelke razstavljene. na pr. velike buče, in neko gosp. • v • i m žito Jombard) za amerikansko krmo za prašiče ? ki se na leto 5- do 6krat kosi ali žanje. Vsega priporočila vredna. Obdarovana pa je bila ta graščina za izvrstni ja- sadja, stavljena Volčic J., župnik v Šmarjeti, za veliko zbirko zelenjave, žita itd., kaj okusno in razločno raz- v podobi piramide . Grof Erwin Auersperg na Turnu za vse-bolčnik ter dobila v ta namen odločeno bronasto stransko razstavo in za velike zasluge pri razstavi medalijo. 13. Za surovo maslo so se poganjali štirje tem mestu zahvala izreče) (plačal je stroške za godbo, za kar naj se mu kar na izložniki, nekateri s prav okusnimi velikimi štrucami a prvo darilo pri tej skupini, namreč bronasto meda- in č lijo, je dobila rakovniška graščina. Fran Gregorič v Krškem za izvrstna bel 14. Za med v satovji je dobil enako premijo 8 9 vi n a. Karol Ž e P s t r o s s. v Krškem graščak in c. i izborno č r n i n ( namestnik v pok gosp. Al. Gač v Kostanjevici, ki je razstavii tudi me- v Ruperčvrhu za raznovrstne lepe pridelke, osobito za déni stroj. 15. Gosp. N. Hoffmann je razstavii svoje prav s predivom 10 P e z d i r e dobro nožarsko orodje in dobil zato bronasto me- grozdje in vino v Drašicah pri Metliki za dalijo. 11 16. Za najboljše grozdne mline in tlačilnice je kmetijske pridelke N e m š k o v a š k a g r a š c i n a za mnogovrstne dobila bronasto medalijo firma Mayfart in C. v Beči (Praterska ulica) ; ki je razstavila še druzih velikih v strojev, mlatilnic. slamoreznic, koruzolušilnic itd. 12 Griv Fr > kaplan v Leskovci izvrstna (Konec prih.) 17. Za kmetijsko orodje (pluge, brane, katere avstrijsko društvo sadjerejcev prav po ceni izdeluje in prodaja) je dobil bronasto medalijo tudi g. Fr. Luttenberger v Weizu na Šta- imelo bode od 15. do 17. novembra t. 1. v Grad ci jarskem. Varila v denár ji: 20 gld. mokronoška kmetijska podružnica, ker je od veliko svojih udov nabrala raznovrst-nih pridelkov in jih lepo razložila. gold. Fr. Ker in pri sv. Križu za lepo grozdje, okusno obešeno. 10 gold. Gebauer, učitelj v Tržišah, za pri- éegar delke iz svojega lepo urejenega načrt je bil tudi razstavljen. šolskega vrta > svoje potovalno zborovanje za leto 1884. Predsednik društva gosp. grof At t ems nas prosi, da sadjerejce na to zborovanje posebno opozorimo, ker je spored zborovanja za avstrijsko sađjarstvo zeló važen. Spored zborovanji je sledeči: . Razpravljanje društvenih predmetov. . Razgovor o porabi sadja, na podlagi priđob-ljenih izkušenj na osredni postaji za porabo sadja v Liebenauvi pri Gradci. . Razgovor o kupčiji s sadjem in o pospeševanji 5 gold. Al. Janež v Krškem za razstavljeni najboljši cviček, edino razpisano premijo za to vrsto vina. te kupčije. Kdor se tega zborovairja udeležiti hoče, naj to maslo. 6. 10 gold. J. Wasser za izvrstno surovo predsedniku društva naznani, ravno tako tudi pristop društvu. Jerneji, za med gold. Pile tie, čebelar v Stari Vasi pri Št Naznanilo. 7. v satovji. gold, vrtar graščine Ruperčvrh pri No- vem mestu. 8. Kapucinski samostan v Krškem za lepo grozdje 5 gold. 9. A bra m, nadučitelj v Kostanjevici, za med Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo doe 29. in 30. decembra t. 1.. in sicer: 29. decembra J skušnja iz poclkovstva za kovače, kateri niso obiskali podkovske šole, 30. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in v satovji 10. bežnov 11. gold. Ivančic iz Mladevine za izdelovanje ri- Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnj gold. Hren mesa. U naj se oglase- pri podpisanem vodstvu do 15. decembra t. 1. Vodstvo podkovske šole ljubljanske za grozdni mlin 10 gold. iz Gorenjega Gradiša pri Toplicah dne novembra 1884. 12. Maj hen iz Eibnika za izdelovanje dobrih Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški zacasni voclja. 5 škafov in brent gold. Deželni zbor kranjski. V 8. seji dné 7. oktobra. Govor poslanca gosp. Kersnika o pristojbinali. » Slavna gospoda! Ko bi generalna debata spr žena o današnjem predmetu, v zadnji seji ne bila nam vzela toliko dražega časa , podraženega tem bolj, ker prav gospodje z one strani tega slavnega zbora niso přinesli ni enega pozitivnega predloga « * «at » o 1 ♦ • IM 1 nego ostali pri goli negaciji izprosil bi si bil besede, da bi govoril obširneje o resolucijah, izročenih nam po gospodarskem odseku i toda to danes ni več mogoče, in ostal bodem v ozkem okviru pred nami ležečega predloga, ter vsojal si na kratko povdarjati pomisleke, ki si mi vsilujejo gledé njega. Gospodarski odsek nam predlaga gledé pristojbin dve resoluciji, ter uje v prvi Prečastiti gospod deželni predsednik se prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba, pri visokem finančnem ministerstvu, da se bo odstotna pristojba od izročitev, ki se naredé med stariši in otroci v življenji nierila ravno tako, kakor od teh izročitev, kedar se zgodé zaradi smrti." Gospoda moja! Meni se vidi, da je resolucija v tej formi tudi ako častiti gosp. deželni predsednik ho z resno volj v vsem vstreči. ter ravnati se striktno po njenih besedah vspešna da je v tej formi popolnem brez utemeljenje tega mnenja naj mi bo dovo-ozreti se na one postavne določbe našega pristoj-binskega zakona in ministerijalnih ukazov o pristojbinah, po katerih se sedaj ravnajo naši pristojbinski uradi, in na oni žalostni usus, kateri se je skoro uže iz začetka prejšnjega desetletja vgnjezdil pri odmerjevanji pristojbin. Pri přenosu premoženja med živimi, in sicer pri izročitvah med stariši in otroci ukazuje postava, da se ima od vrednosti darovanega to je brezplačno izroče nega premoženja plačati en odstotek vrednosti, posebej pa od vrednosti nepremakljivega premoženja še IV« od- stotka. Gledé zadnjega določuje finančno-ininisterialski ukaz od 23. avgusta 1855 13.060 da je ta iz jema gledé onih osob, katerim je plačati en odstotek oziroma poldrugi odstotek od nepremakljivega premo ženja tedaj jiajti drugi plačajo 31/ 2 odstotke tudi ? ako je izročeno premoženje deloma, ali pa čez ? to vrednost svojo zadolženo. Iste postavne določbe vcljajo tudi gledé dedšin je, gledé izročitev ali prenosa premoženja po umrlih, in sicer med stariši in otroci. Tudi tam plačati se ima en odstotek od čiste dedščine, sestva ? to je > , 1% odstotka pa od pood nepremakljivega premoženja, in tudi tukaj ni po postavi nobenega razločka ženje zadolženo ali ne. Je premo Toda, gospoda moja — ako pri nas ie kaka postava ostaja na papirji ta ravno navedeni in nikdar pre klicani ministerski ukaz od 23 © usta 1855. leta Ko bi mi čas dopuščal, navedel Vam nekoliko klasičnih izgledov s kako umetnostjo, vredno bi dejal, boljšega predmeta, sučejo finančni organi naše postavne določbe v namen, izvleče kolikor moč, iz potrpežljivega žepa našega kmeta. Jaz pravim ,7kmetaw — kajti naš meščan, naš veliki posestnik, ta ima vendar-le bolj na razpolaganje svojega pravnega sovetnika, kateri ga brani tacih postavnih napadov na njegov žep. Ker to je zopet istina, da najdemo pri našem úpravném sodišči, in mno-gokrat uže pri finančnem ministerstvu kot tretji instanci svoj pravo. Toda kaj hoče naš mali posestnik naš kmet? Pot do upravnega sodišča je dolga in draga, in predno pride kmet duri in plačati mu je treba trka uže eksekutor na njegova prej pristojbino, nego je njen pravni obstanek odločen v zadnji instanci Zato sem jaz z veseljem pozdravil to resolucijo, toda želei bi da se ona podá iz svojega obširnega in dandanes BŠnega zahtevanja, ter da zahtevamo konkretno ! da se finančni uradi ravnajo strogo po finančnem mini- brezvsp sterskem ukazu 23. avgusta 1855 št 13.060 Kajti jaz ponavljam še enkrat, da so mi slučaji znani, v katerih se gledé dedšin, to je gledé prenosa premoženja za umrlimi zahtevajo in terjajo pristojbine brez ozira na oni olajšovalni ukaz. In Vi gospodje, bodete morda dejali, da to ne pro-vzročuje mnogo razločka. Pa vedite , odkar se je začela ta praksa, in to je od pričetka prejšnjega deset letj sem iz pristojbin tako ogromno od onega casa rastejo dohodki naše države da se vzrok temu ne more videti samo v večjem prometu nepremakljivega premoženja , nego se tudi v nekih umetnih sredstvih izvleče vedno več iu več iz davkoplačevalcev. Leta 1870. je imela še finančna postava prelimini- ranih dohodkov iz pristojbin: 20,185.000 old 1871 uže 23,000.000 gold., med tem, ko so leta 1868. bili le ^^^■^■■hn prav 1873., 1874. in 1875. leta pri- 17,563.000 gold čel se je oni skrivni pritisk, in pa ono preziranje olaj ševalnih določevalnih določ eb in tako imamo od 1876. sem in tudi letos preliminiranih vedno nad 30 do 32,000.000 gold Statističnih dat gledé Kranjske žalibog nimam > a gledé svojega malega domačega okraja jih imam in iz teh je razvidno, da je ta okraj — oni šteje 16.000 duš plačal direktnih pristojbin 1868. leta 7762 gold., 1874 leta 7900 gold., a 1883. leta uže 9613 gold, in 1884. bo přišel preko 10.000 gold., take številke so jako zanimljive , vzlasti ko jim vzroka njihovem naraščaju ne • V vemo v visjem prometu, nego v višjem obdačenji Jaz vem, da bi bilo tukaj .mesto marsikatero pikro besedo o tem izreči, kakor jih izgovarja naš prosti na- rod > kadar govori o tem predmetu » toda ker se re- solucija sama obrača s prošnjo do čast. gosp. deželnega predsednika, naj mi bo samo dovolj gorkejše priporočam. da mu jo naj Uverjen naj bode , da bo naše ljudstvo tudi težja bremena nosila, ako treba postavnih določeb. vse edino v okviru Uradno pojasnilo o učnem jeziku naših 13.060, ostaje gotovo na papirji. in ne le gledé izročitev med živimi, kakor suponira ta, nam predlagana resolucija, nego tudi gledé prenosa premoženja, ki se godi za umrlimi. Pristojbinske oblasti vidijo povsod, bodi-si pri izročitvah in dedšinah, ako so zadolžene, povsod le kupne pogodbe, in to zato, da potem od zneska dolgov zara- čunajo tri in pol odstotno pristojbino. Jaz se čudim, da Odgovor gosp. dež. predsednika na interpelacijo pod vplivom take našemu malemu kmetijstvu pogubo- gospodov dež. poslancev Obreze in tovarišev zanosne prakse, in vzlasti gledé na to, da so tù mero daj pri vsem tem knjigotržec Manz še toliko poguma ljudskih šolah. posebni, menda skrivni ukazi od zgoraj, da ima da tiska oni ministerski ukaz še v svoji izdaji pristojbinske postave. radi ucnega jezika na mestnih ljudskih šolah. (Konec.) Gospod učni minister pa je gledé na gori nave dena sklepa deželnega šolskega sveta z dné 4. junija 1883. in 10. januarija 1884. 1., z razpisom 2. marcija 1884., št. 238, sledeče izrekel : S tem, da se namerava uvesti slovenski jezik v vseh mestnih ljudskih šolah za vse učne predmete kot učni jezik, ne da bi se h krati skrbelo na natančno določeni način tudi za usta-novitev nemških mestnih šol (kajti za to se zahteva še dokaz in priznatev potrebe takih šol) , ne bi bila stanovnikom nemške narodnosti dežele kranjske in njenega glavnega mesta zavarovana sredstva, po katerih bi dobivali na javnih ljudskih šolah v Ljubljani poduk v nemškem jeziku. Vrhu tega bi se s tern, da bi se skrb za poduk v nemškem jeziku omejila na otroke nemškega materinega jezika, starišem in njih namestnikom kratila oblast, določevati, v katerem deželnem jeziku naj se njih otroci podučujejo v ljudski šoli, in bi se po tem takém dejanski potřebnosti, da se ljubljanskim mešča-nom daje poduk v ljudski šoli tudi v nemščini, ne ustre-zalo. Na zadnje je gospod minister naročil, da se ta stvar vnovič vzame v prevdarek in naj se gleda na to, da se ob istem času, ko se otvorijo mestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom — gospod minister je tedaj pravico do takih šol přiznal — otvori vsaj po ena mestna ljudska šola z nemškim učuim jezikom za dečke in za deklice, in da bode posameznim starišem in njih namestnikom dano na voljo, pošiljati otroke v eno mestno ljudsko šolo s slovenskim ali. pa z nemškim učnim jezikom. Zadržaj tega razpisa gosp. učnega ministra je c. k. deželni šolski svèt naznanil s svojim razpisom z dné 16. junija 1884. 1., št. 1106, c. kr. mestnemu šolskemu svetu ljubljanskomu, katerega predsednik je župan ljubljanski in ob enem prvosednik mestnega zastopa ter je od njega, med tem ko mu je h krati poslal prej omenjeno peticijo 114 ineščanov, zajedno pa tudi sklep kranjske hranilnice v Ljubljani z dné 29. maja 1884. leta, po katerem hoče to društvo na svoje stroške ustanoviti v Ljubljani čveterorazredno šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, zahteval potrebnih podatkov o ětevilu in narodnosti otrok, obiskujočih ljubljanske ljudske šole, kar je visokemu zboru uže znano po mojem odgovoru, danim na interpelacijo gospoda poslanca Luck-manna in tovarišev v zadevi istega sklepa ljubljanske hranilnice. Vrhu tega je deželni šolski svèt naročil mestnemu zastopu ljubljanskemu naj si izprosi od njega izjavo, hoče li in na kateri način po besedah gosp. učnega ministra z dné 2. marcija 1884. — ne gledé na sklep ljubljanske hranilnice — ustanoviti potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom in otvoriti jih začetkom prihod nj ega šolskega leta 1884/85. To je dovolj jasno. Dne 25. junija 1884. 1. (št. 1543/Pr.) je došlo c. k. deželnemu predsedništvu od gosp. župana ljubljanskoga poročila , da je ljubljanski mestni zastop v svoji seji z dné 20. junija 1884. 1. sprejel naslednjo resolucijo: „Občinski zastop ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, vsled katerega se hoče v slovenskem tem mestu s hra-nilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom — in sicer zategadel, ker je mestni zastop vselej pripraven, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se izkazala in dognala nje zakonita potreba." In ravno zato, da bi se ta potreba eventualno izkazala — kajti pripravnost mestnega zastopa brez de-janja ne zadostuje — zahteval je deželni šolski svèt od mestnega šolskega sveta z razpisom 16. junija 1. 1. potrebnih podatkov, katerih pa doslej še ni dobil. In ker ni mestni zastop ljubljanski med tem ničesar ukrenil ali napravil, po čemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z novim šolskim letom 1884/85 za otro ke nemške narodnosti vsaj prva razreda ljudskih šal za dečke in za deklice z nemškim učnim jezikom ; gledé na to, da se po tem takim, ko bi se v ljudske šole mesta ljubljanskega naravuost vpeljal samo slovenski kot učui jezik, bili bi nemški otroci iz takih šol izklju-čeni in ostali bi, ako bi si sami ne pomagali drugače na svoje stroške, brez vsakega uka; gledé na to, da bi to bilo postavi nasprotno in bi se ne dalo opravi-čiti — ukazal je c. kr. deželni šolski svèt z razpisom 12. julija t. 1., št. 1324, da morajo, dokler se ne izpol-nijo pogoji, postavljeni v njegovem razpisu z dné 9. junija 1883. 1., št. 447, dokler namreč mestni zastop ne ustanovi za nemške otroke ali posebne nemške šole, ali pa na sedanjih mestnih šolah potrebnih paralelnih raz-redov z nemškim učnim jezikom, ostati na teh šolah gledé učnega jezika v vel javnosti določila razpisa z dné 29. oktobra 1878. 1., št. 2067. A to se je zdelo mestnemu zastopu nepostavuo; sklenil je torej v svoji seji 30. septembra t. 1. (tedaj zopet potem, ko se je šolsko leto uže začelo) na podlagi vročih govorov, zaradi katerih so bili časniki, ki so te govore priobčili, po državnem pravdništvu zaple-njeni, sklenil je, rečem, da je vložiti v imenu občine pritožbo na visoko upravno sodišče. Sklenil je dalje mestni zastop, da je pripraven ustanoviti, a zdaj ne več posebnih nemških šol, marveč samo nemške paralelke na mestnih učilnicah, a to zopet pod pogojem, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, oziroma postavna potreba takih paralelk. Tu je omeniti, da je bil mestni zastop, spoznavši svojo dolžnost, sicer vedno pripraven, skrbeti za poduk nemških otrok v njih materinem jeziku, a da ni v dveh letih, od kar se ta stvar razpravlja, v ta namen še ničesar napravil, niti ničesar storil, da bi na kak način izvedel število za šolo sposobnih otrok izmed 5658 sta-novnikov nemške narodnosti, ki jih šteje mesto ljubljansko, bodi-si vsaj s tem, da bi bil, kakor sem uže rekel, stariše, kateri želijo pošiljati (brez plačila) svoje otroke v nemško šolo» pozval, naj se za to oglasé. Kako malo vtemeljena pa da je mestnega zastopa pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dné 12. julija t. 1., kakor da bi se bila morda s tem izpod-rinila slovenščina kot učni jezik iz mestnih ljudskih šol, je razvidno iz tega, kar piše 0 tej stvari gospod župan ljubljanski kot prvosednik mestnega šolskega sveta. Z ozirom na razpis deželnega šolskega sveta z dne 10. oktobra 1883. leta poroča namreč višjemu šolskemu oblastvu na podlagi poročila okrajnega šolskega nadzornika vsled sejnega sklepa 10. decembra 1883. leta pod št. 247, da v preteklem šolskein letu 1883/84. glede učnega jezika ni bilo dejanske spreme m be, da se torej za poduk nemških učencev in učenk ravno tako skrbi, kakor doslej, da po tem takém vsaj za zdaj ni treba ustanoviti posebne ljudske šole, oziroma paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom. Dalje poroča gosp. župan, da mestni šolski svèt vprašanja vpeljave slovenskega učnega jezika na mestnih ljudskih šolah ni smatral kot konečno rešenega, ker je namreč mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883. leta, 0 razpisu deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883. leta, štev. 447 , še dalje sklepal in svoje sklepe c. kr. deželnemu šolskemu svetu po mestnem magistratu předložil ; da je mestni šolski svet sicer razpis 9. junija 1883. leta od besede do besede objavil, a druzega v tej zadevi ničesar ni ukrenil. Vrhu tega poroča gosp. župan, da je mestni šolski svèt v isti seji sklenil, sklicati učitelje svojega okraja na 20. dne decembra 1883. 1. v izredno posve-tovanje, da bi izvolili iz c. kr. profesorjev srednjih šol, iz učiteljev c. kr. vadnice in mestnih ljudskih šol po 99 Poklanjam se Vam, kakor gotovo je Bog svet! žal seben odsek, katerega naloga naj bi bila, pre skrb et i mi je, ker je do tega došlo, pokažem Vam. u potrebnih beril in slovnic v slovenskem je ziku in staviti dotične predloge. n Zakaj se vznemirjate ? !" govoril je dalje ured nik in njuhal tobak n da pa ne boste nepokojni" delovanji in o sklepib tega odseka ni deželnemu opomnil je, šegetala ga je radovednost šolskemu svetu nič znano. Iz vsega tega se razodeva, da deželni šolski svèt z gledal... rad bi po u večkrat omenjenim odlokom z dné 12. julija t. 1., štev. 1324, ne zahteva nič novega, ničesar kar ne bi bilo uže v zadnjem šolskem letu 1883/84 v veljavi. Mislim, da po tem takem ni treba, da ta odlok še dalje opravičujem. nik Kolegijski prisednik je umeknil robec z obraza. „Res je to nenavadno čudno !" — vskliknil je ured- „prostor je do céla gladek, kakor kak pečen mlinec. Da, neverjetno gladko je. i u 99 Nu 9 ali boste posle še vsajali se? Zdaj sami Pri vsem tem pa sta dva tukajšnjih časnikov ? na vidite, da ni lahko, da ne bi pod tisek dal tega. Jaz Vam bodem posebno hvaležen in jako sem vesel, ker je katera se gospodje interpelantje sklicujejo, isti odlok v ta slučaj preskrbel mi to radost, da sem seznanil se z svojih predalih na prav nespreten ali pa zloben način Vami." svojim čitateljem razlagala, ker ali resnice ne poznata > Major je, kar je to kazalo, zdajci razvnel se » da ali pa poznati nočeta. Ni čuda, da se je s tem, kakor ne bode več mnogo moledoval. omenja tudi interpelacija, v Ljubljani in po deželi med « Da bi natisnili to, ne bilo bi nič boljše zato u ljudstvom zbudila neka nejevolja in razdraženost, zlasti povedal je urednik — „vsaj jaz ne slutim Vam v tem ker se je eden teh časnikov , ki se rad ponaša s tem, nikakove pomočí. Če vseicako hočete, ogovorite koga, da je neodvisen in da ima narod za sabo ? dragoceno ki ima izkušeno pero, da popiše, kako redka natorna „Sé- blagotino svobodě tiska na zlo obrnivši in brezozirno v prikazen je to, in dajte popis, da ga natisnejo v nemar pustivši vsako dostojnost celó drznil, zaznaineno- verni Bučeli" (zopet je ponjuhal nekoliko tobaka) mla i • - 1 1 1 1 j 9 • y t y 1 /J *l t • 1 1 / i 1 • • v "i • ^ ^ • -m t i t *T i 4- ^ I I -r I v /\ 4- íA i /\ tt /\ i n i pi I r I H i vi t r\ tt r » ^v* I ^v I ^ I « ^ «rv \ n I « i^v s \ m / i /\ ?t / I /\ /->• 4" i i % & vati ta odlok kot „najnovejši škandal Tak časnik sam sebe obsoja; a meni se zdi, da bi veselje. dini na vzgled (otrl si je nos) ali obči radovednosti na u pošten narod slovenski bil vendar vreden boljše duševne hrane. Popolnern je iznenadilo to kelegijskega prisednika. Pověsil je očí v novine v listek, kjer so javljale Naj sklenem. Vlada stoji in bode vedno stala na razne burke; uže je njega lice bilo pripravilo se, da se zákonitém stališči. Naj stori vsak svojo dolžnost, vlada nasmehne , kar čita imé neke gledališčarice , krasne ne zaostane. ženske, in roka je segnila v žep, ali ima sinjo asigna- ______cijo (bankovec) pri sebi, ker štabni častnik, tako je sodil Kovalev, mora sedeti na naslonjači; ali misel na no» je vse pokazila! Kar je podoba kazala, urednika samega je prosunil majorja Kovaleva sitni položaj. Želei je, da bi, kolikor bi bilo mogoče, olajšal mu bridkost, za tega del je začel primerno svoje sočutje izražati z nekolikimi besedami: Meni je res tako trpko , ker ste zašli v takovo prav- to raz Zabavne stvari. Nos. Ruski spisal N. V. Gogolj, preloži! L. Gorenjec, Podgorican. n (Dalje.) Urednik je zamislil se, kar je pokazal s tem je krepko obliznil ustni. ljico. Ali hočete ponjuhati nekoliko tobačka? ganja hude boli in bridkostne položaje; tudi gledé na 9 ker zlato žilo (hemoroide) je tobaček korišten." teh be vine » u Ne , jaz ne morem takega oznanila uvrstiti v no-opomnil je po dolgem molčanji. sedah je urednik Kovalevu ponudil tobačnico in aovolj hitro pokrov podložil pód-njo, namalana je bila na njem neka dama v klobuku. (Dalje prih.) 99 99 Kaj ? Zato ne zakaj u Da vsakao začne pisati novine bi utegnile pobijati le-to ojavo da Saj uže brez tega očitajo nam ugodnih in lažnjivih vesti." 9 nos pobegnil mu da tiskamo to mnogo ne- 99 Ali je to res kaj neprijetnega? Podoba kaže da to ni nič se odtie zoi niti lažnjivega da to ni nič takega Naši dopisi. Notranjslcega 19. okt. (Nož.) Anton Urih iz Čelj »«• «Mt u uiijcitcya it/, u iv t. uiui ia v^cjajj 351etni kmetski fant in pa neki Jakob Trošt, 23ietní dejte, minoli teden smo tudi imeli nekov slučaj. Přišel je bil uradnik in pri nesel spridenec, domá iz Šentvida nad Vipavo, sta preteklo pomlad v Reki^^^^^^^HÉHBMHHHM skupaj dělala ter še z dvema drugima enakima težakon a tudi v skupnem stanovanji je tako ojavo, kakoršno ste douesli bivala. Kar neko noč Troštu na mi Vi, preračun je zahteval novcev: dva rublja in sedem pride, da Urihu deset in tri kopejke; vse oznanilo je bilo to begnil pu delj 9 žepno uro vkrade; Urih ga čedno opominja, da naj uro dlake. Podoba kaže, da je to tudi je po- nazaj dá, a ker Trošt tega storiti noče, ovadi ga Urih kaj takega. A ostal je paskvil (zasramovalno pisanje) ta pudelj je bil last nekega blagajnika, ne pomnim, v katerem zavodu." „Dejte, jaz Vam nisern prinesel na oznanilo nika-kega pudlja, temuč svoj lastni nos: to je skoro tako, kakor da sem donesel kako ojavo sam o sebi. Ne, takega oznanila nikakor ne morem sprejeti. Ker pa je res izneveril se mi nos! u socinjji, katera ga je zavoljo tatvine bila tri tedne v zapor obsodila, katerega je Trošt tudi dosedeti moral. Uže prec takrat je Trošt Urihu zapretil: „Ti si mene v zapor, a jaz bom pa tebe iz sveta spravil." In ta zlo-dejski sklep izvršil je Trošt dné 16. t. m. nad Urihom nadomu njegovem. Ta dan predpoludném priklatise Trošt po večdnevnem potikanii in povpraševauji na Urihov 99 teri je izvan čeljske vasi v jarku imenovanem v - " --------------------------„pod Borštom"), se z Urihom samim in drugimi njego- Ce je izneveril se, to je zdravniška skrb. Pravijo, vimi sorodniki prav prijazno pogovarja, je sprašuje o da so taki zdravniki, da znajo nos pritekniti, kakor je zdravji, letinji in drugih domačih razmerah ; a Uriha ugodno. Ali jaz čutim, da ste Vi člověk vesele krví in samega pa še posebej, če vé kje za kako delo, ter, ako da Vi radi šalite se v družbab." je to 9 da bi rad ž njim šel, da zopet skupaj delaia ? ker sta si drug drugemu uže vajeua. Ker je dobil od Uriha zauikavni odgovor, šel je potem ua vrt, se vlegel pod neko jablano, ter se potuhnil, kot bi spal. Med tem bilo je kosilo pri Uriiiovih pripravljeno; gospodar reje svojemu bratu Tonetu, da naj gré Trošta poklicat, da pride ž njimi obědovat, kar brat z veseljem stori. Ko se Trošt po konci zravná, še par besed z Urihom spre-govori, potem oustopi za tri korake od Uriha nazaj ter se s pripravljenim in skritim nožem proti Urihu zakadi in ga na levi strani pod rebra globoko zabode z besedami: „kar sem ti bilobljubil, sem ti sedaj dal". Nato jo je proti grmovju popihal z razgoljeno glavo, ker mu je bil klobuk raz glave odletel in ga ni utegnil več pobrati. Zabodeni Urih kričal je, da naj ga primejo po-tepuha, a oduesel bil je peté, pa le za nekoliko ur. Klátil se je Trošt potem po grmovju iu ker mu je kraj čisto neznan in se je bila noč naredila, zašel bil je na ^Pregarje" , kjer je povpraševal ljudi za pot na „Šom-peter". Ker je bil brez klobuka , in ker so Pregarci Uže vedeli o zločinu, katero bilo je istega dné popoiudne od Pregarjev pol ure oddaljenem jarku doprinešero, bil jim je priklatín sumljiv; prec so gostilno, kjer je pol litra vina pil, obstopili, se mu nikamur ge niti niso pustili, ga slednjič zvezali in po žandarmerijo poslali. Pri sodniji v Bistrici je vse sam obstál in ni nič tajil. Anton Urih je potem skoraj cela dva dni neLre-čene muke trpěl, s&ozi rano všlo bilo mu je velik del drobnejih čev , katerih ni bilo moč več nazaj spraviti, ker bilo je vse zateklo; umri je previđen s sv. zakra-menti včeraj (soboto) ter bil danes zjutraj na Premu sodnijsko ogledan, preiskan in potem pokopan. Morilcu Troštu najboljše zdravilo in zasluženo plačilo bil bi pa „štrik"; pokazal je zadosta svojo popolno spridenost, ker je nad pol leta umorski namen v svojem srcu nosil, ter zadnji čas celó več dni svoje žrtve iskal, katero je slednjič na lastnem domu njenem naletel in Egonobil. Ker se dandanes potepuhom bolje godi kot poštenim kmetskim trpinom, zato tudi zlodejci kot gobe po dežji rastó in se brezbrojno muožé. Mazilo z leskovim oljem bilo bi jako na pravém mestu. Iz Ljubljane. (Po deželnem zborovanji.) Po dovršenih letošnjih dopolnilnih volitvah izrekli smo nado, da bodo one volitve na korist národni stranki, pa tudi na korist vspešnemu delovanju vsega zbora, in z zadostenjem moremo zdaj izreči, da se je naša nada izpolnila. Narodni deželno-zborski Klub zbiral je v skupno posvetovanje vse narodne poslance; razprave bile so deloma živahne, kar je gotovo stvari sami le na korist iu znamenje ođ-ločnega napređka. Narodni klub zbira narodne poslance vsakovrstnih stanov, različne starosti in minulosti, vsak poslanec prinaša seboj različnih bogatih skušenj, in pri vsakem važnejšem političnem in gospodarskem vprašanji čujejo se mnenja deloma soglasna, deloma nasprotna, sklep kiubov pa izražuje ono, kar je po temeljitih raz-pravah obveljalo. — Nikakor ni mogoče, pa tudi ne potrebno, da bi bil v vseh, tudi gospodarskih vprašanjih, ene misli, tega se tudi v nekaterih političnih vprašanjih ne more pričakovati, še manj prisiliti, toda eno lahko zadovoljni izrečemo po letošnjem zborovanji: disciplina narodnih poslancev bila je izgledna, ne eden je ni rušil in vsak je pri vsakem pomen-Ijivem vprašanji dělal brez ozira na lastno mneoje — za ojačenje narodne večine in za blagor naroda. Kaj pa nasprotniki? Tudi gledé teh zadovoljni priznamo, da se je upanje naše, izrečeno po dopolnilnih volitvah, izpolnilo. Novoizvoljenci so sicer novinci v parlamentarnem življenji. toda vsi trije pokazali so pri raznih prilikah bogate gospodarske skušnje in dobro voljo, porabiti jih v blagor dežele, v političnih vpra- šanjih pa niso kazali strasti in zagrizenosti, katera je v poprejšnjih časih skoraj ouemogočila mirno in deželi koristno delovanje. — Poslanci Luckmann, baron Ap-faltrern in Deschmann dali so sicer narodni večini povod, strogo zavrniti jih, toda ti slučaji ostali so vendar osamljeni, to ni motilo đelovanja zborovega, in up.„ti smemo, da se tudi tako neizogibljiva nasprotja vprihođnje izvršé — mirneje. Ako pa si ogledamo vspehe zborovanja, moramo izreči neumorni marljivosti in vspešni đelavnosti deželnega zbora popolno priznanje. Izmed formalno samostojnih novih predlogov om8-njamo one pokojnega poslanca viteza Schneida, dalje dr. viteza Bleiweisa in Svetčevega, toda stvarno sklenilo se je mnogo važnega novega, na pr. postava o doneskih za normal no-šolski zaklad, sklep o vpeljavi deželne naklade na žganje, kakoršne vpeljati si je do sedaj brez vspeha prizadeval naš deželni zbor. Sem spada tudi postava o pogozđe-vanji Krasa, o đopuščanji zasebnih žebcev. Ako si dalje ogledamo dolgo vrsto važnih sklepov gospodarskoga in upravnega odseka in pa temeljito obravnavanje letnega poročila, konečno tudi rešitve deloma prav pornenljivih prošenj, pokaže se nam v resnici bogat in dragocen sad letošnjega zborovanja. — Narodno vprašanje razpravljalo se je stvarno samo pri vpeljavi slovenščine v deželne urade, deloma pri re-šitvi prošnje šmartenske, da se v tamošnji 4razrednici odpravi nemščina kot zapovedan učni predmet, in pa pri onih 600 gold., ki zadevajo prostovoljno podučevanje v drugem deželnem jeziku. Prva dva vprašanja resila sta se gotovo po željah vseh Slovencev, zadnje pa gotovo tudi na korist, ako-pram morebiti ne ravno po željah vseh našincev. Dež-man s tovariši je temu sklepu nasprotoval, in uže to samo zadosti dokazuje politični pomen teh 600 gold. ; opravičuje pa tudi ravno to taktiko narodne stranke. — V nekoliki postranski zvezi s temi omenjenimi vprašanji je tudi interpelacija poslanca A Obreze in pa odgovor gospoda deželnega predsednika na to in pa na Luckmannovo zarad hranilnične nemške ljudske šole. — To vprašanje je velike važnosti izrekoma za Ljubljano. Deželni zbor prejel je urađne odgovore in pojasnilo, iz katerega se vsakdo lahko prepriča, komu je več mar in kdo delà na to, da dobimo Slovenci slovenske ljudske šole, kedo pa se rajši ponaša s pravdami, namesto da bi storil, kar je dolžan, da oni konečni namen doseže. — To vedoč sprejela je večina deželnega zbora uradna pojasnila brez razgovora. — (Izvrševalni odbor narodnega kluba) zboroval je danes teden ter si je izbral svoje načelstvo tako: Predsednik odboru je g. L. Svetec, njegova namestnika pa gg. dr. vitez Bleiweis in Mur nik, blagajnik pa g. Robič. Po splošnem razgovoru sklenilo se je uže takoj z marsičem, kar bode treba pripravljati đelovanja za bližnji čas, pa tudi za prihodnje leto. — Odbor ima izrekoma gledé predstojećih volitev imeniten pa tudi te-žaven posel, katerega srečno rešiti treba resnega in strajnega delà. — (Diplomo castnega mešcanstva) izročila je posebna deputacija idrijskega mesta minulo soboto gosp. dežei-nemu predse^dniku baronu Win kler ju. Deputacijo je vodil gosp. Šerjun, župan idrijski. Diploma na pergament pisana in v rudeče-žametastem závitku je krasno delo domačega umetnika , gozdnega uradnika gosp. J, Fajgel-a. — (Ljubljanski pes-polk št. 17) dobil je novega pol-kovnika gosp. Karola Heyrowskega. — (Prvi sneg) pobelil je ravnino ljubljanske okolice ponoči od minulega četrtkn na petek ; tudi v petek zjutraj poskušal je še kazati nam podobo zime, pa pred nočjo je v ravnini zopet zginil. Slednje dni pa se je zopet povrnilo lepo jesensko vreme in kmetovalci hité preskrbovati se s steljo in spravljati repo, korenje, peso in zelje. — (Dr. Gregorec), vrednik „Slov. Gospođarja", ki je bil pri celjski okrožni sodniji zarad nekega učitelja ^enkerja zadevajočega dopisa obsojen na šest tednov zapora , bil je po milosti cesarjevi pomiloščen in mu prizanešena vsa kazen. — Prav radostni pozdravljamo pomiloščenje velezasluženega našega rodoljuba. Novičar iz domačih in tujih dežel. Na Dunaji za zdaj miruje velika politika, ker zborujete delegaciji letos v Buuapeštu, in še le koncem meseca novembra z začetkom zborovanja državnega zbora prične se zopet novo gibanje. Zato pa imajo mestni od-boiniki več časa ravsati se med saboj, kakor sta se v te..; skušala dr. Mandel in dr. Drasche; razpravljali pa so tudi o zadostenji, katero bi zahtevali od nekih nem-ških časnikih , kateri so očitali, da se je pri zgradbi nove mestne hiše goljufalo za velike svote. — Tudi anarhisti dajejo še dunajski policiji mnogo posla, zdaj se tu, zdaj tam stakne kaj dinamita ali nastavljenega smodnika, kar daje policiji mnogo opravka. Zadnje dni odgnali so z Dunaja zopet 12 oseb, katere so se policiji zdele nevarne za javni mir in red. — Minister baron Pražak sklical je přetekli teden enketo pravdnikov, da mu izreče svoje mnenje o náčrtu postave o civilnem postopniku. Trst. — Tukajnji deželni zbor bil je sklenjen minulo nedeljo po tem, ko je bil rešil vse potrebne pred-loge. — V mestnem zboru pa je bila malo prej nena-vadno viharna seja, pa vihar, in to za Trst nov vihar je vêl z galerij, na katerih si je enkrat znala odločno večino priboriti združena slovensko-domoljubna stranka, ta je imela priliko oglasiti se dosti razumljivo za svoja načela. Pa mestnemu županu se je ta nova sapa tako malo dopadla , da je zaključil javno sejo in so 'potem gospodje odborniki sami sklepali o zadevi „mestnega" šolskega nadzornika , zarad katerega je bil vladini za-stopnik ustavil dotični zborov sklep. Budapest. — Velika naša politika vrtila se bode zdaj nekaj tednov krog delegacij, katere so se sešle tukaj v ponedeljek. . Prvo sejo avstrijskih delegacij je ot/oril v ponedeljek minister vnanjih zadev grof Kal noky s pozdravom delegatov in s prošnjo, da naj starosta baron Fluck prevzame začasno predsedstvo v H namen, da se voli predsednik. Pri volitvi zbran je bil za predsednika dr. Smolka z vsemi oddanimi 52 glasovi. — Minister grof Kalnoky izročil je potem delegaciji predloge. Iz proračuna za skupne potrebščine in zaloge posnamemo : Skupna svota vseh potrebščin za leto 1885. znaša....... 119,453.510 gold. ako se odbije od te svote skupna zaloga z........ 3,155.910 „ ostane potrebščine ...... 116,297.600 gold. Ako se dalje od te svote odbije čisti dohodek carinski v proračunani svoti 18,434.740 gold., zmanjša se svota skupue potrebščine na 97,862.860 gold. Od te svote prevzame Ogerska najprej 2% ? katera znašata 1.957.257 gold. 20 kr. , od ostale potrebščine pa prevzame avstrijska polovica 70%, to je svoto 67,133.921 gold. 96 kr., Ogerska pa 30%, to je, 28,771.680 gold. Ta proračun z drugimi predlogi vred imele bodo rešiti delegacije. — V ta namen volili so se takoj v prvi seji navadni odseki, izmed katerih je najpomenljivejši finančni odsek. Včeraj opoludne sprejel je cesar na gradu Budim-skem obe delegaciji, pozdravila ga je najprej avstrijska po svojem predsedniku dr. Smolki, potem pa Ogerska. Dr. Smolka naglašal je po izrečenih zagotovilih zvestobe in udanosti, da si bode delegacija prizadevala po moči varovati davkoplačevalce in tako pripomoči, da se kmalu doseže po programu cesarske vlade ravnotežje v državnem gospodarstvu, nasproti pa se ne bode nič odreklo, k^r je potrebnega za junaško našo vojno in za moč in merodajno vphvost države. Potem je imel nagovor predsednik ogerske delegacije in na ta nagovor odgovoril je cesar obema delegacijama v skupnem odgovoru, čegar jedro je bilo: Za-dovoljnost z izraženo mu udanostjo, — zadovoljnost, da se je po upanji, izrečenem v zadnjih delegacijah , mir ohranil v povzdigo blagostanja narodov. — Sestanek s carom ruskim in cesarjem nemškim je poroštvo za to, da so vsi trije vladarji in njihove vlade v popolnern so-glasji za ohranjenje miru v blagor narodov. Na varo-vanje pogodeb in vzajemno zaupanje oprto soglasje ima biti mogočno poroštvo za vzdržavanje miru. — Razmere z vsemi evropejskimi državami, izrekoma z sosednimi so najbolj prijazne. — Potrebščine za skupno vojno je vlada po moči znižala. Za brambo pomorskih bregov pa bo treba scdan-jemu času primernih sredstev, za kar bode uže letos treba nekaj denarne zaloge. — Bosna in Hercegovina dobro napredujete. Za vojaštvo bo zopet potrebščina nekaj manjša, za upravo teh dežel se tudi zdaj ne zahteva nič. Sklep cesarskega odgovora pa se glasi : Moje popolno zaupanje spremlja Vas pri Vaših delih in z gorkim izrazom tega zaupanja in moje cesarske (kraljeve) milosti kličem Vam vsem najsrčneje „dobro došli" ! Hrvatska. — V deželnem saboru moral se je si-loma zopet vpeljati pokoj; ker so Starčevičanci s krikom in vpitjem zabranjevali daljno zborovanje, predla-gal je predsednik Horvat, da se izključi 15 poslancev one stranke in je po trikratnih, brezvspešnih poskušnjah naročil žandarmom , da onim Starčevičanom zabranijo vhod v zbornico. Tako se je zgodilo, in, ko je potem zbornica soglasno odobrila postopanje predsednikovo, izključilo se je 15 Starčevičancev za 8 sej in dalje se je še poostril opravilni red tako, da se sme izključno r%ztegniti celó na 60 sej in da se sme predlagati konec razprave , pričela se je takoj adresna razprava. — Pri tej ugovarjali so sieer deloma poslanci neodvisne stranke, konečno pa se je sprejel adresni načrt večine. Nemška. — Včeraj pričele so se volitve za državni zbor in stranke si prizadevajo pridobiti si večje število sedežev. Po vsem položaju soditi, pa se ne bode mnogo spreiuenilo o razmerah strank. Žitna cena v Ljubljani 25. oktobra 1884. Hektoliter: pšenice domače G goid. 50 kr. — banaške 8 gold. 4 kr. — tursiee 5 gold. 40 kr. — aoršice 6 gold. 43 kr. - rži 5 gold. 20 kr. — ječmena 4 gold. 55 kr. — prosa 5 gold. 18 kr. — ajde 4 gold. 71 kr. — jovsa 2 gld, 76 kr. Krompir 2 goid. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.