tfary Erin* 512 Ada;: Eveleth, 'u'inn. C v-dO 51231 JANUAR T S Novo leto 2 O Makarij 8 P Genovefa i S Tit 5 N Ime .Tczukovo C P Sv. 3 Kralji 7 T Valentin 8 S Severin 9 č Julij in Baz. 10 P Pavel 11 S Božidar 12 N 1. po raz. G. 13 P Veronika 14 T Feliks 15 S Pavel IKANSKl ^LO PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIEtft$-&vP. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST K ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 2. CHICAGO, ILL, PETEK, 3. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 3, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Sovraštvo med narodi postavlja novo leto v skrajno negotovost. — Oborožene države čakajo na priliko za naskok. — Ljudstvo si vojne ne želi, pač pa ga vodijo v katastrofo njegovi voditelji. Obnašanje diplomatskega sveta je skrajno sličen ljudstvu na splošno ob Novem letu, ko je vsakomur na koncu jezika novoletno voščilo, v srcu pa tega ne občuti, ali pa v mnogih slučajih ravno nasprotno misli in želi. Polna sladkosti so diplomatova usta in klanja se zastopnikom drugih držav do tal ter jim zagotavlja prijateljstvo svoje države, istočasno pa njegova vlada doma sklepa in kuje načrte, kako bi ob ugodnem trenotku syoji sosedi "prijateljici" bolj uspešno stopila na vrat. Res je sicer, da se z lepimi besedami da zavleči grozeča kriza, toda odvrniti se ne da, dokler ni v srcu iskrenosti in dokler srce ne čuti tega, kar usta govore. Končno bodo enkrat morali posamezniki, kakor tudi državo in narodi priti do pameti in spoznanja, da je iskrenost in ljubezen, združena z razumom, bolj mogočno orožje kakor nož, puška ali kanon! svatu ob nastopu novega leta! Kakor kažejo razmere, se bo morala letos skriti ljubezen še v bolj globoko zatišje kakor se je doslej. Ako pogledamo v države, v drugo za drugo, nam voščijo srečno novo leto najprej žrela kanonov in blesk bajonetov. Vsi narodi so se v preteklem letu do skrajnosti potrudili do napredovanja v "globoki civilizaciji" z ojače-njem svoje fizične moči. Kjer pa si dva oborožena barbara stopita nasproti, se gotovo nimata namena objeti in do zob oborožene države imajo torej vse prej kakor prijateljske namene. Katastrofa se sicer more zavlačevati z lepimi frazami, toda preprečiti jo je težko in skoraj čudeža bi bilo treba, da bi se ne zabliskal za hrbtom skriti nož. Prav malo bo torej čudno, ako bo leto 1936 doživelo podobne dogodke kakor 1914. Resnica je, da si jih nihče ne želi, niti ne najbolj oborožene države same. S tem mislimo prebivalstvo na široko, toda žal, da ima ljudstvo voditelje, kateri vidijo slavo edino v vojni; in ti so, ki odločujejo in'ki končno zaslepijo tudi narod sam. Dober vzgled nam je v tem oziru Italija. Ako pogledamo v posamezne države, vidimo povsod isto sliko. Japonska na Daljnjem vzhodu igra z Italijo iste -logo. Oboroženi do skraj: J ste se odpravili na divji rop po novih ozemljih. Soseda Japonske, Rusija, je enako z milijonsko armado pripravljena, da udari na obe strani, na vzhod ali na zapad. Na zapadu jo ogroža Poljska, ki se je zvezala z Nemčijo. O zadnji se preteklo leto ni dosti slišalo, kajti Mussolini je izpodrinil Hitlerja s prvih strani v časopisju, toda pripravlja se v vsej tihoti in njen nastop utegne biti presenetljiv. Njena soseda Francija ve o teh pripravah in zato išče zaveznic. Našla jo je v Italiji, toda tu ji je izpodletelo in fcdaj se naslanja na Anglijo. O zadnji se pa zopet ne more reči, je li bolj naklonjena Nemčiji ali Franciji. In v Ligi narodov si voščijo ZA IZBOLJŠANJE LJUDSTVA Navade in želje človeštva se merajo izpremeniti. —O— St. Louis, Mo. — Na zasedanju zveze za pospeševanje znanosti je prof. E. L. Thorndike, dosedanji predsednik zveze, v svojem govoru povdarjal, da mora znanost vzeti na se nalogo za izboljšanje človeštva s tem, da polagoma izpremeni njega navade in želje, namreč, da bodo ljudje želeli le to, kar je za nje potrebno. Povdarjal je, da gre točasno od ogromnih miljard, ki jih porabi vsako leto ameriško ljudstvo, le ena tretjina za resnične potrebe in še od tega se razmeroma le mali*odstotek porabi za intelektualno življenje Človek bi si lahko v veliki meri izboljšal svoje življenje s tem, da izpremem njega način. TA OTROK JE ŽE DOSTI IZKUSIL Des Moines, Ia. — Malo je ljudi, ki bi preiskusili že toliko bolezni, kakor jih je neki tukajšnji deček, Robert G. Morris, star šele šest let. Pred njegovi rojstvom so zdravniki napovedovali, da bo mrtev prišel na svet. Zmotili so se in poleg tega je deček ostal zdrav in je uspeval do svojega drujgega leta. Tedaj pa se je pričelo. Najprej je bil operiran na slepiču. Nekaj časa je bilo nato mir, na kar si je na-lezel škrlatinko. Nato se mu je vnel hrbtenični mozeg in je m'oral biti zopet operiran. Od tedaj naprej pa so zdravniki izvnšiili nad njim še celih šest operacij, od katerih so mu pri eni morali odpreti glavo. Vsega skupaj je bil torej že osemkrat pod nožem inistar je komaj šest let. -o-- ODLOČANJE O USODI HAUPTMANNA Trenton, N. J. — Sodišče za pomilostitev, ki ima odločiti o končni usodi Bruno Haupt-manna, se je zibralo pretekli ponedeljek k neuradnemu zasedanju, ki je trajalo tri ure. Governerju Hoffmanir, ki je član tega sodiišlča, se je naro čilo, naj določi čas za zaslišanje obsojenca. -o- DRUŽINSKA TRAGEDIJA Chicago, 111. — Vsled pogo sto se ponavljajočih družinskih prepirov je pretekli ponedeljek 40 letni Filip Mikes, po poklicu razvaževalec mleka, ustrelil svojo ženo in svojo 17 letno pastorko, nato nevarno ranil 16 letnega pastorka in končno še sebi zadal nevarno rano. Tragedija se je odigrala v njih stanovanju na 2633 No. Austin Ave. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA DOBER ZAČETEK 12 oseb ubi! avto prvi dan v chicaškem okraju. Chicago, III. — Kakor kaže, ni nikakega upanja, da bi se tekom letošnjega leta znižalo število avtomobilskih nesreč. Takoj prvi dan, na Novega leta dan, je namreč v chicaškem Cook okraju zahteval avtomobilski moloh celih 12 človeških življenj. To je v velikem nasprotju z rekordom lanskega leta Novega leta dne, ko je bila od avtomobila ubita samo ena oseba. Vsa kampanja za varno vožnjo torej očividno ne zaleže dosti. druga drugi srečno Iskreno! novo leto. VOZNIK CESTNE KARE SE IZGUBIL Minneapolis, Minn. — Začudeno so gledali pretekli ponedeljek potniki neke cestne kare, kam se pravzaprav pe Ijejo. Voznik je namreč zašel s svoje določene smeri v "downtown" distriktu in vozil kar sem in tja, levo in desno, samo po pravi progi ne. Končno je bilo potnikom te zabavne vožnje dovolj in vprašali so ga, kam je namenjen. Ce bi le jaz sam vedel," je odkrito odgovoril voznik "Zgubil sem se. Najbolje bo, da izstopite." Potniki so pristali na to, izstopili ter poiskali vsak svoj ogel, kjer so dobili drugo karo, dbčim je voznik še nekaj časa kolovratil po raznih ulicah s svojo karo, dokler ni končno zavil v najbližje zbirališče kar, ki ga je našel. -o- TEŽAVA S STANOVANJI ZA KONGRESNIKE Washington, D. C. — Neki kongresnik je pretekli ponedeljek izrazil priporočilo naj bi federalna vlada zgradila stanovanjske hiše v Washing-tonu za kongresnike, za katere naj bi računala primerno na jemnino. Dejal je namreč, da se računajo tukaj za stanovanja naravnost oderuške cene Tako pravi, bo moral on pla čati po $125 na mesec za stanovanje, ki je podobno tistemu, za katerega plačuje doma v Alma, Ga., samo. $15 na mesec z vso opremo vred. PAMETNA ODLOČITEV ZUPANA New York, N. Y. — Tukaj šnji župan La Guardia je odklonil podpis na mestno odredbo, ki so jo sprejeli prenapeti aldermani, po kateri bi se morala razobesiti < ameriška zastava pri vsakem zborovanju, kjer se sestane najmanj lb ljudi. Povdaril je, da se more patrijotizem s silo vliti ljudem ravno Uiko malo, kakor bi mogli prisiliti brezverca k ljubezni do Boga s tem, da mu potisnemo ;j v roke sveto pismo. PREDSEDNI KOV GOVOR KRIŽEM SVETA — Dunaj, Avstrija. — Govorice se razširjajo, da name rava kancler Schuschnigg oditi v samostan. Povod za to, pravijo, je tragična smrt njegove žene, ki se.je pred kratkim ubila v avtomobilski ne sreči, pri kateri je bil tudi on sam poškodovan. — Moskva, Rudija. — Vlada je ukinila odredbo,-po kateri ie hjl'o. prepovedano obiskovati sovjetske višje šole otrokom bivših srednjih stanov, kakor bogatih kmetov, trgovcev in podobnih. Povdar ja se, da ta omejitev ni več potrebna. — Berlin, Nemčija. — Da se pripomore k varčevanju z zlatom, je vlada izdala določ be glede poročnih prstanov. V naprej se bo smelo porabit: za prstane manj zlata in še to bo smelo imeti le osem karatov. — Kairo, Egipt. — Na tukajšnji univerzi so se pretekli ponedeljek obnovili demonstracijski nemiri, ko se je univerza prvikrat zopet otvorila po 14. novembru. Tedaj so jo oblasti zaprle zaradi izgredov proti Angliji. -o- DAR OD GOSPE ŠTORKLJE Pullman, 111. — Pri slovenski družini Mr. in Mrs. Joseph Bokal, se je oglasila zadnjo soboto, 28. decembra, gospa Štorklja in ji je pustila za spomin krepkega sinčka. Mati in rojenček se nahajata v Roseland Community bolnišnici in se oba dobro počutita. Oče, Mr. Jos. Bokal, je. sin naše delavne zastopnice, Mrs. Rose Bokal na Pullmanu. Naše čestitke! Pred zbranim kongresom nastopi predsednik osebno v nočni seji ta petek zvečer. —o— Washington. D. C. — Predsednik Roosevelt zopet namerava napraviti nekaj takega, kar še noben predsednik pred njim ni storil, namreč nastopiti osebno pred kongresom, zbranim pri nočni seji. Zgodilo se bo to ta petek, 3. januarja, ob 9. uri zvečer, v kolikor se je v naprej objavilo. Ob tej priliki bo imel predsednik svoje "poročilo o državnih zadevah" kongresu, ki se na novo sestane. Da si je predsednik izbral večerni čas za svojo letno poslanico kongresu, je vzrok v tem, ker ga bo ob tem času poslušalo po radio na milijone več poslušalcev, kakor pa bi ga ob dnevnem času; in v poslanici, dasi bo kratka, bo več zelo pomembnih točk, kakor se napoveduje. Samo enkrat prej je kak predsednik nastopil osebno pred kongresom v nočni seji, namreč Wilson v aprilu 1917. Toda tedaj je bil izreden slučaj, kajti predsednik je objavil vojno poslanico, dočim bo točasno samo navadna letna poslanica. -o- ARETACIJE BREZ PAR- Iz Jugoslavije* Velika Tinčkova žaga v Spodnji Luši v Selški dolini postala žrtev požara. — Slabo se godi kočevskim Slovencem, delavcem in kmetom. — Smrtna kosa. — Druge novice, nesreče in nezgode iz domovine. DONA Chicago, 111. — Policijska oblast je objavila, da ne bo nikakega podaljšanja termina za nabavo novih avtomobilskih licenc. Ta četrtek so se pričele izvajati aretacije in pozivi na sodišča tistim avtomobilistom, ki so prišli na cesto še s starimi licencami prejšnjega leta. Oblasti so se letos izredno zavzele v tem oziru, kajti druga leta so se še aprila meseca lahko videle na cesti stare licence. -o- ŠTEVILO AVTOMOBILSKIH NESREČ NIŽJE Chicago, 111. — Tekom preteklega leta je bilo v chica škem Cook okraju ubitih od avtomobila 1011 oseb, kar je najnižje število od leta 1927; tedaj je znašalo število teh smrti 969. Najvišji rekord v tem oziru se je dosegel v letu 1931 s svojimi 1297 smrtnimi nesrečami. Požar sredi noči Škofja Loka, 13. dec. — Znana Tinčkova žaga v Spodnji Luši v Selški dolini je postala včeraj zjutraj žrtev velikega požara. Ljudje so bili sredi najslajšega spanja, ko jih je predramil klic: "Gori!" Najprej je začela goreti žaga, potem skladišče raznega lesa, nazadnje pa so zajeli plameni tudi stanovanjsko hišo, ki je prav tako postala v kratkem času kup ruševin. Na kraju požara se je sicer zbralo mnogo ljudi, prihiteli so gasilci iz Bukovice, ki na so se mogli omejiti zgolj na loka-lizacijo požara, da ni bila nesreča še večja, kajti v neposredni bližini je še neka druga stavba. Gorelo je kakor ogromna bakla, odsvit se je videl daleč po dolini. Škoda je zelo <. elikii. L^elila si jo b drugi tekstilarni se že vršo redukcije; poleg tega je pa bilo po zadnjem štrajkn od puščenih mnogo slovenskih delavcev in nadomeščenih z nemškimi. Sploh se opaža, da se zlasti v zadnjem času slovenski delavci na kočevskem ze Jo zapostavljajo, tako da za nje kmalu ne bo več zaslužka Vsled revščine opaziš da sj slovenski otroci po kočevskem bledolični in vseskozi zakrpani, dočim so otroci nemških staršev vse drugače oblečeni in zdravi, ker pač ti ne trpijo pomanjkanja. Zadnji čas se pa tudi dogaja, da slovenski de lavski človek celo v slovenski vasi ne dobi stanovanja. Tako je bilo v neki va6i, da je neki zaposlen lesni delavec zapro sil za stanovanje; sedem hiš je v vasi praznih in ni dobil stanovanja. — Seveda, je tudi med Kočevarji nekaj revščine, a je med njimi izvedena sistematična podpora; akcija. Mnogi dobivajo . ,c oč tudi iz Nemčije in ne- •. se s prošnjami obračajo na^ za pot klerikalizem vsepovsod,, koga bi ne obšla kurja polt? Tudi razni podgenerali hudo trobijo, ko je zadonela tromba iz generalnega štaba. Malo spreletelo je vso "fronto" in zoper to hudo in grdo klerikalno propagando bodo menda vpeljali med mladino — svobodomiselne šole. Trobi ves štab na "fronti", trobi Milan Medvešek v Clevelandu, Fran Česen v Detroitu, Fran Vidmar v Milwaukee, J. F. Terbizan zopet v Clevelandu, in isto tam tudi Ivan Jontez. Generali kažejo pri svoji nervoznosti na — Notre Dame, in firbec je poščegetal tudi g. Jonteza. Zapiše: "Zadnje čase sem večkrat cul ime univerze Notre Dame in ker sem firbčen človek, sem vprašal v prvem odstavku omenjenega mladega rojaka, ki so mu take stvari bolj znane kot meni, v čem se ta slavni katoliški zavod posebno odlikuje. Pa mi je zaupal, kar je vsakemu Američanu itak znano, namreč, da se ta univerza ne odlikuje in postavlja toliko s svojimi prizadevanji in uspehi na polju izobrazbe in znalosti kolikor se odlikuje in postavlja s svojimi prizadevanji in uspehi na polju nogometa. Nakar sem hudomušno pripomnil, da kaže, da vseh svojih slušateljev tudi v tem pogledu ne podkuje posebno dobro in v mislih sem imel nekatere 'nogometaše' na konferenci ESL..." Ne vem, če ima g. Jontez kak avtomobilček, vsaj .tu-patam se bo kam na taki napravi peljal. Tisti "rubber" na kolesih je šment, ker gre zanj mnogo miljonov drugam iz naše avtomobilske Amerike. Belijo si glave, kako "narediti" ta rubber. Pripomnim, da so zavodi, ki razpolagajo z miljoni, kakega takega katoliškega zavoda ni, naj- KAKO SMO SE IMELI ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Milwaukee, Wis. Narava okoli nas se* je za letošnje božične praznike ogrnila v debelo sneženo odejo, da je letošnji božič v res niči izgledal kot pravi božič. — Pri cerkvi sv. Trojice se se za božične praznike lepo pripravili s krasnim programom, katerega so izvajali šolski otroci vseh osem razredov v šolski dv'orani v nedeljo 22. decembra. S tem programom so liani jasno pokazali, koliko so se naučili od slovenskih čč. sester, ki jih pod.irčujejo. Kako ljubko je bilo slišati, ko so otroci na odru zapeli lepe slovenske božične pesmi. — Velika hvala gre za trud čč. sestram ki so te otroke toliko naučile. — Kar se tiče udeležbe, je bila precej obilna. Ves dobiček je pa šel v korist cerkvene blagajne. — Največje bilo v dvorani naših slovenskih rojakov in tudi take smo videli, ki imajo svoje otroke v publičnih šolah. Gotovo se jim je program dopadel in so si morda marsikateri želeli, da bi videli na odru tudi svojega otroka. — Tako smo imeli priliko videti, kakb vzgaja katoliška šola, ki je res silno v življenje, katera edina zna voditi otroka po pravi poti Kar se pa tiče svetega večera in božičnega dne, upam. da je bil v naši cerkvi vsakdo zadovoljen, kdor se je udeležil sv. maš, katerih je bilo de vet, da je bila s tem vsakemu dana prilika, udeležiti se sv. maše na tak praznik. — Na sveti večer je bila cerkev že pred polnočjo napolnjena do zadnjega kotička. Nikoli bi ne bili pričakovali tolike udeležbe. Pač res, da božični praznik privede naše ljudi v cerkev, da jim pokaže Qdre-šenika. Veliko jih je pa privabilo v našo cerkev tudi petje naših slovenskih pevcev in pevk in sedaj .se vsak kdo jih, je slišal peti, izraža, kako lepo so zapeli. Tako lepo so peli. da smo še mi v cerkvi pozabili na molitev in smo v sreyj prepevali z njimi. Krasno je bilo, ko je Mrs. Margaret Roberts igrala na gosli pesem Sveta noč.--Ob 12 uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval Rev. Victor, asistirala sta mu pa Father Bernard in Father Vladimir. Skupnega sv. obhajila opolnoči so se ude- ležili skoro vsi farani te cerkve, kar je vsekako častno za župnijo sv Trojice. Res je si cer, da nas ni bogve kako' število, ali kolikor jih je, so res vneti in pravi » farani, ki so vsako nedeljo v cerkvi in mnogi med njimi tudi vsako nedeljo pri obhajilni mizi. To, je lepo in če bo tako šlo naprej, bo naša fara postala močna katoliška slovenska trdnjava v Milwaukee. Saj je znan pre govor, da zgledi vlečejo. G. W. R. O BOŽIČU NA WILLARDU Willard, Wis. Poslovili so se z!opet od nas lepi božični prazniki. V naši fari smo jih praznovali kar najslovesnejše in nam bodo ostali še dolgo v najlepšem spominu. Prireditev, kot smo jo imeli na sveti večer .je v resnici globoko zamišljena in vredna, da si jo ohranimo živo v spominu, kajti, kaj tako lepega še nismo videli v naiši naselbini. — Na sveti večer, točno ob pol deveti uri so se začele kazati v naši farni dvorani lepe času primerne slike Kristusovo življenje in smrt. Slike so nam predstavile živo v spo min našega Zveličarja od njegovega roj tva P.a do vnebo hoda in so bile same ha sebi najlepša božična pridiga in. duhovna priprava naših src za prelepe božične praznike. Dvorana je bila ob tej priliki nabito polna in vsi navzoči so v sveti tihoti zrli na tragedijo Odrešenika sveta. — Vsa čast in priznanje Father Johnu, ki nam je s to predstavo pripravil tako lep sveti večer. Takoj po končanih slikah je pa prišel v dvorano željno pričakovani Miklavž, obložen z raznimi darili. Med delitvijo teh daril je bilo v resnici polno nedolžnega veselja za našo mladino, starejšim pa v prijetno zabavo. — Škoda, da je bil čas tako kratko odmerjen. Komaj je Miklavž končal svoje delo, že so se oglasili zvonovi in s svojim prijetno do-nečim glasom vabili ljudi v cerkev k popolnočnici. Udeležba pri polnočni sv. maši je bila tolika, da, četudi povečana cerkev, je bila veliko premajhna. Pri vseh službah -božjih na božični dan je naš cerkveni pevsk: zbor pod vod stvom naše organistinje Miss Mary Gosar, prepeval krasne božične pesmice in z njimi poveličeval Gospodov dan. Želim vsem čitateljem in na ročnikom Amerikanskega Slo venca veselo in srečno ter zdravo novo leto. t F. Perovšek ' NAŠ ZASTOPNIK SE OGLAŠA IndianaDolis, Ind. Odmerite mi nekoliko prostora v kolonah nam priljubljenega lista Amerikanskega Slovenca, da sporočim javnosti, kako smo praznovali praznik Gospodovega rojstva v naši naselbini, oziroma v tukajšnji cerkvi Presv. Trojice. — Ob petih zjutraj je bila slovesna peta sv. maša, enako tudi ob pol enajsti uri dopoldne, ko je bilo tudi izpostavljeno sv. Rešnje Telo v javno češčenje. Ta pobožnost se je zaključila v petek zvečer ob pol osmih s primerno slovesnostjo. Cerkveni pevci so pod vodstvom čč. šolske sestre proizvajali lepo latinsko mašo vseskozi povoljno. Tudi pri-trkovalo se je v zvoniku, kakor je že to običajna navada ob velikih praznikih in ob svečanostih. Navadno smo v tukajšnji okolici o božiču brez snega. Letos pa ni bilo tako, ampak smo ga imeli popolnoma dovolj, ker je snežilb skozi ceii dan in toplomer je kazal kar 6 pod ničlo. Tako se je zopet enkrat vresničil star pregovor ki pravi, da o božič "se vse rožič." J Na dan sv. Štefana je po-setil našo slovensko naselbino prevzviišeni vladika dr. Gre-gorij Rožman, nadškof ljubljanski v spremstvu Rev. J. J. Omana, župnika fare sv. Lovrenca v Clevelandu, O. Pri večerni pobožnosti, kakor tudi drugo jjirtro pri sv. maši, je prevzv'iseni nadškof pridigal tako ginljivo in občutljivo, da se je marsikomu potočila sol za po nču, od same radosti, zlasti še zato, ker pri nas se slovenska beseda zadnje čase bolj poredko sliši. Takoj po prihodu sta bila oba, prevzvi-šeni in Father Oman, pripravljena za spovedovanje posebno takih, ki se ne morejo spo vedati v angleškem jeziku Ka')Or se je videlo pri sv. ma ši, se je polnoštevilnO vernikov poslužilo te prilike, ker jih je bilo prav lepo število, ki potem pokleknili pred obhajil no mizo. Prav iz srca smo Vam prev-zvišeni hvaležni, da ste obiskali našo naselbino in hvala tudi Rev. Omanu. Oprostite nam pa našo pomanjkljivost, da sprejem ni bil tak kot se spodobi in tudi ne tak, kot ste ga bili deležni po drugih pravih slo venskih naselbinah. Pri nas pač živimo v drugačnih razmerah in tudi nimamo svojega slovenskega duhovnika. —Ker se pa visokocep jeni gost ljubljanski vladika ravno odprav Ijate za odhod v staro domovino, Vam želimo srečen po vratek domov. Pozdravite tam naše sorodnike, prijatelje in i 'TRU-VUE' II. V zadnji številki tega lista smo vam povedali, da se je pojavila na trgu novost "Tru-Vue" aparat, potom katerega vidite krasne filmske slike, kakor bi jih videli na platnu v kakem najboljšem gledališču, jasne, v pro-porčni velikosti, ki morajo zanimati vsakogar, ki jih gleda. Vse to je istina, kar pišemo o tem aparatu. "Tru-Vue" je narejen, kakor nekak daljnogled. Vanj se dene nalašč za ta aparat narejen filmski trak (ribbon), s pomočjo malega premikalnega ročaja gledalec premika slike naprej po mili volji in pred njegovimi očmi se vrstijo najkrasnejše scene raznih zgodovinskih in drugih krajev, ki človeka morajo zanimati. Vsa stvar je priprosta. Vsak lahko uredi "Tru-Vue" aparat za gledanje slik. Vse kar je potrebno, da prečita, kako se ravna z aparatom, kako se vtakne v aparat filmski trak (ribbon) in kako se istega pomiče naprej. To je vse kar je potreba vedeti in vsak to lahko napravi. Kaj se pa vidi vse na teh slikah. Mnogotere zanimivosti. Na primer: Koliko naših čitateljev je že velikokrat čitalo o mestu Washington, D. C. To je glavno mesto Združenih držav, kjer ima vlada svoj sedež. Mnogo beremo o Beli hiši, poslanski zbornici, o poštni palači, trgovski palači in tako dalje ima vsako tajništvo (ministerstvo) svojo palačo. Pa le malokdo zmore, da bi si privoščil, da bi šel osebno pogledat v Washington in bi si istega ogledal. In vendar koliko zanimivosti ima ravno Washington. Saj iz tega mesta se vlada vso deželo. Tam se kuje postave in zakone za vso deželo. Pa kdo ima jasno sliko, kako vse to zgleda? Malokateri. "Tru-Vue" aparat vam pokaže potom svojih filmskih slik vse te zanimivosti. V zimskih dneh, ko ni za iti nikamor, ko zunaj brijejo ostre sape in se človek najrajše tišči peči in zraven če ima popije kak kozarček vina — tamkaj pri topli peči si lahko vzamete v roke aparat "Tru-Vue", pa si doma za pečjo v vsej domači privatni udobnosti, ki jo ima človek najrajši, ogleduje te velikanske znamenite vladne palače, v katerih sedijo naši državniki v Washingtonu, v katerih kujejo za nas razne postave in zakone. Tu v filmskih slikah vidite vse jasno, natančno, kako so te palače narejene, kako izgledajo in kakšne v resnici so. Te slike, ki jih vidite vas podkujejo v znanju, da ko pride od časa do časa pogovor, kako to in ono zgleda v Washingtonu, da veste tudi vs nekaj o tem povedati, ker vidite vse jasno in točno v teh slikah, ne da bi bilo treba iti v Washington osebno gledat in vse otipat kako zgleda to in ono. Doma za vašo pečjo vse to vidite in se o vsem tem poučite iz teh slik, ki jih vam pokaže "Tru-Vue" aparat. Isto kar smo zapisali v navedenih vrsticah o Washingtonu, velja tudi za vse druga glavna velika mesta. Kajne premnogi smo že desetletja v tej deželi, pa koliko izmed nas je imelo že srečo, da bi si ogledali razna večja mesta, kakor so New York, Boston, Filadelfija, Atlantic City, Miami v Floridi, Chicago, itd. Večina izmed nas ne živi v takih razmerah, da bi si mogel vse to privoščiti. In vendar, vsak, naj bo še tako skromen si pa le želi seznaniti s temi kraji, bi jih rad videl, kako zgledajo, kako zgleda to in ono mesto. Premnogi še sami, ki živimo desetletja v velikih mestih, ne poznamo lastnih mest, v katerih živimo. To velja zlasti za Newyorcane, Chicažane itd. Saj ni časa, da bi si vse ogledali, vse ulice, vse parke, vse zanimive točke. Glejte vse te kraje vam zopet prikaže v najlepših jasnih slikah aparat "Tru-Vue" v svojih zanimivih filmskih slikah. Doma, v svoji privatni udobnosti, ki je vsakemu najljubša, se lahko o prostem času, o praznikih in nedeljah, ko tarnate, da ne veste kam bi se dali od samega dolgega časa, se zabavate z ogledavanjem teh zanimivih krajev potom "Tru-Vue" V jutrišnji številki bomo vam še nadalje opisali še druge razne zanimivosti o tem. Pazite na jutrišnjo številko tega lista. (Dalje jutri) znance in spominjajte se nas v molitvah. Na poti naj Vas spremlja naš prisrčni Zbogom ! Vsem slovenskim rojakom v Združenih državah, kakor tudi v stari domovini pa prav srečno, zadovoljno in blago slovljeno novo leto. Frank Urajnar, zast. -o- UPLIV LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA V SHEBOY-GANU Sheboygan, Wis. Prihod nadškofa Dr. Gre gorija Rožmana iz metropole Slovenije v Sheboygan, je zgodovinskega pomena za naše razmere. Prišel je v valove razburkanega morja. Ali njegov nastop, njegovo očetovsko srce je zmagalo, tako v cerkvi in drugod, kjerkoli smo ga srečali. Spoznal je versko in gospodarsko stališče župnije. Izrazil se je sam v Zeleni dolini: Imeli ste dobrega pastirja, vse je tako lepo urejeno, ker take župnije še nisem videl v Ameriki. Bog bo nje gov plačnik za njegovo delo. Naročnik. "Vsak naj spozna, da bsez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne hi dobival prepotrebnega bodrila." ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Neslišno je morilec stopil z okna na tla v Tarzanovi sobi in se z dvignjenim bodalom., kot hijena previdno bližal nesrečni žrtvi, spečemu Tarzanu. Vedel je, da je trpba previdnosti pred tem nagim tujcem, katerega nalogo je imel u-moriti in ta tujec sliši dobro tudi v spanju, zato je treba previdnosti. Že je bil pri postelji in tukaj je obstal za nekaj minut. Z zlobnimi očmi je iskal pravega mesta na spečemu, kamor bi zasadil svoje mo-rilno bodalo, da bi žrtev kar najhitreje izdihnila brez krika .kajti vedel je, da v sosednji sobi spi Gemnon. To je vedel, a 'nekaj važnejšega pa le ni vedel. To važno česar morilec ni vedel je bilo to, da na postelji ni spal Tarzan, marveč Walthor, Athnejc, kateremu je Tarzan s svojim junaštvom v areni, danes pridobil prostost. Mirno je" spal na Tarzanovi postelji in niti sanjalo se mu ni, v kaki strašni nevarnosti se ravno sedaj nahaja. Kakor po nagonu, se je Tarzan zbudil ravno v trenutku, ko je morilec dvignil bodalo, da ga zasadi v prsi na postelji ležečega Walthorja. Vajen je bil Tarzan vsakojakih presenečenj in nevarnosti, kolikokrat je bil v nepopisni smrtni nevarnosti, a ni zgubil prisotnosti duha, tudi sedaj ne. DENABNF POŠILJ odpravljamo redno po dnevnem kun,* ▼ Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dole sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile našo cene: Dinarji: Za Vplačila v dolarjih: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5,75 Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.25.......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $ 9.65 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5C Lire: Za $9.25..........100 lir: za $44.00..........500 lir in za $87.50.........1000 lir ,V«a pt»ma In pošiljate naslovit« na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1M9 W. CERMAK RD, CHICAGO. ILL Petek, 3. januarja 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stf as 3 ^ KAKO SO DOMA OBHAJALI IZSELJENSKO NEDELJO DOMOVINA IZSELJENCEM Pozdrav Rafaelove družbe: "Ostanite dobri Slovenci in do bri Jugoslovani!" Petič bo letos na današnjo nedeljo z Družbo sv. Rafaela padel cel slovenski narod v svojih cerkvah pred svoje oltarje, dvignil roke in srce k svojemu Bogu v goreči molitvi za svoje "brate, ki jih ni tukaj", ki so na tujem kje po svetu, za svoje izseljence. Petič bo danes poromalo stoti-soče slovenskih src tja v neznano tujino, v tuji mrzli svet, in iskalo ljubljena srca svojih dragih tam po širni Ameriki, od kanadskega Hudson zaliva tja doli do Ognjene zemlje na najjužnejši točki Južne Amerike, ker tudi tam žive naši Slovenci. Tam po vroči Afriki od Egipta tja doli do Natala, da cejo tja daleč v sredo Tihega oceana v daljno Avstralijo bo šel, ker tudi tam imamo malo naselbino svojih. Petič bo danes romalo na tisoče pisem iz slovenskih hiš po celi Sloveniji v tujino, pisem, ki bodo nesla srčne pozdrave ljubljenim osebam na tuje, nesla dokaze, da jih ljubljena srca doma še ljubijo, še niso nanje pozabila. Bodrila jih bodo k zvestobi v ljubezni do Boga, do doma, do domače družine, do naroda, do države. Skratka, petič se bo danes cel slovenski narod prenavljal v svoji ljubezni, skrbi in zvestobi do svojih izseljencev in mislil na to, kako bi jim "pomagal, da se tam ne izgube ne versko, ne narodno, ne gospodarsko in ne moralno. Dragi izseljenci! Na ta Vaš dan pošilja tudi Družba sv. Rafaela kot Mati izseljencev Vam vsem najiskreneje pozdrave! Združite se danes tudi Vi s svojim narodom, s svojo hišico očetovo tukaj doma, s svojimi domačimi v enaki molitvi za svojo domovino, za svoj narod in za svoje domače. Tudi Vaša srca naj danes v duhu pohite .sem domov v prele- delavnih moči v tujino — s trebuhom za kruhom. Izguba 350.000 ljudi za tako mal narod kakor je naš, bi bila pretežka. Atorda se nismo dose-daj dovolj zavedali, kolike važnosti je za naš mali narod, da ohranimo svojemu narodu to ogromno število svojih rojakov, ki jih je pomanjkanje zaslužka in volja do ustvarjajočega dela gnala v tuji svet. Moja srčna želja je, da bi bilo v bodoče boljše! Pa tudi Vi, slovenski izseljenci, ki vas je razkropila usoda po vseh delih naše zemlje, se morate zavedati, da ste kri in meso našega naroda! Naša lepa, a siromašna domovina, Vam ni mogla dati dovolj kruha, toda mar hočete zavreči svojo mater in ji odreči svojo ljubezen in svojo zvestobo radi tega, ker je siromašna? Kjerkoli služite svoj kruh, ohranite svoji domovini ljubezen in zvestobo! V imenu Vaših rojakov v kraljevini Jugoslaviji Vam pošiljam vsem prisrčne pozdrave. Dr. Marko Natlačen, ban Dravske banovine. Gen. vikar — Ljubljana: "Mi molimo za Vas!" Te dni smo praznovali praznik vernih duš v vicah. Od vseh strani so hiteli ljudje na pokopališča, polagali cvetje in lučke na grobove svojih dragih in jih močili s solzami. Ljubljana je bila na vseh svetih dan popoldne kakor izumrla, vse je bilo na grobovih pri Sv. Križu. Vernih duš dan je praznik ljubezni, močne krščanske ljubezni. Bliža se advent. Prva advent-na nedelja je izseljenski praznik. Verne duše so odšle od nas v večnost, izseljenci pa v daljne tuje dežele. Drage so nam duše na onem svetu, pa nič manj dragi naši'izseljenci. Saj so naša kri in naše meso. Zato nam je izseljenska nedelja tudi praznik ljubezni. To nedeljo nam pohi-tevajo naše misli in naša srca čez širna morja, na vse štiri CESARJEV MODERNI AEROPLAN WMM^M. Nov aeroplan modernega izdelka, ko je prispel v Addis Atabo za abesinskega cesarja Selassie. Cesar se poslužuje tega letala za svoje pogostne obiske na frontah. SVET! VEČER V SLOVENSKI VASI OB ČASU SVETOVNE ' VOJNE ' J (Piše Fr. Smole iz Barbertma, Ohio.) --—m --I Noč je bila temna. Zvezde so|tom zopet skupaj, tudi več mo-: skrile za oblake. Oglasilo se jih znancev je bilo tam. Naš 17. je povelje: Prvi bataljon na vo-jpolk je bil ves skupaj v kolonah tudi v vseh izseljenskih organizacijah, ustanovah, pisarnah in prijateljskih društvih, v šolah, s predavanji v radiju in s primernimi članki v časopisih v Jugoslaviji in z izseljenskih naselbinah. Zopet se bodo obnovile in utrdile vezi družinske in domovinske ljubezni med izseljenci v tujini in domačo hišo, domovino, državo, kar bo v blagor izseljencem in v čast domovini. Naj ob-tej priliki poudarim dvoje misli. Prvič vsem toplo priporočam, da podpirajo Družbo sv. Rafaela pri njenem plemenitem delu. Iz točke 2. njenih pravil, potrjenih 1. 1927 po kr. banski upravi v Ljubljani, je razvidno, da je njen smoter zaščita naših izseljencev in sorodnikov doma in v tujini pokrepitev narodne, ver- po domovino, kjer Vam je tekla strani prostranega sveta in se zibelka in obnovite v sebi zopet ljubezen do doma, do domačih. Očetje, ne pozabite, da ste tudi na tujem očetje svoje družine z vsemi očetovskimi dolžnostmi, kakor če bi bili doma. Otroci, ne pozabite, da ste na tujem prav tako otroci svojih staršev z vsemi dolžnostmi četrte božje zapovedi, kakor če bi bili doma! Ne pozabite svojih staršev! Ne pozabite svojih sorodnikov! Ostanite z njimi ena družina! Dragi Slovenci sredi tujih narodov ste. Morda se Vam tam dobro godi, morda slabo. Vendar, naj se Vam godi kakorkoli, ne recite, kakor so govorili rimski pogani "Kjer dobro, tam doma". Ne! Samo ena je Vaša mati domovina, lepa Slovenija, ^ lepa Jugoslavija. Ostanite ji zvesti! Kjerkoli ?te, karkoli ste, naj se Vam godi kakorkoli, ostanite dobri katoličani, dobri Slovenci in dobri Jugoslovani. Naj tudi iz vsake slovenske ? družine na tujem danes odide na pošto drobno pisemce, četudi morda radi razmer prazno, ki naj od Vaše strani nas vse pomaga zvezati v novo trajno zvezo medsebojne ljubezni in zvestobe. Za Družbo sv. Rafaela: P. Kazimir Zakrajšck, preds. Ban dravske banovine: "Ohranile svoji domovini ljubezen in zvestobo!" Nas Slovencev je malo. Gotovo je naš narod med kulturnimi narodi sveta eden najmanjših. V naši državi — kraljevini Jugoslaviji — nas je nekaj nad milijon, toda sorazmerno ogromno je število naših izseljencev; po vseh delih sveta jih je razkropljenih okrog 350.000. Pomanj- nea kanje dobro organizirane industrije, ki naj bi zaposlila vse naše deiovoljne ljudi, je glavni vzrok, da je zlasti v prejšnjih letih šlo toliko najboljših naših srečavajo z njimi, ki jim domovina ni mogla dati vsakdanjega kruha in so morali iti za njim daleč v tuji svet, pa se objemajo z njihovimi srci v bratski ljubezni. Tucii stari Judje so imeli izseljence po vsem tedaj znanem svetu in so bili z njimi vedno v tesni z vej i. V drugi knjigi Maka-bejcev je ohranjeno pismo, ki so ga pisali izseljencem v Egiptu. Ko so jim izrazili svoje pozdrave in voščila, so pristavili: "In sedaj tukaj molimo za Vas." Tudi mi v lepi slovenski domovini molimo za Vas, dragi rojaki v tujini, da bi bili srečni, pa da bi ostali zvesti svojemu narodu in svoji sveti katoliški veri. Naš ljubljeni škof dr. Grego-rij Rožman se mudi sedaj med slovenskimi izseljenci v Ameriki, kjer jim lomi kruh božje besede in deli svete zakramente. Gotovo je to ondotnim rojakom v veliko tolažbo in veselje. V njihovi odsotnosti Vas, dragi rojaki, pozdravlja v njegovem imenu njegov namestnik in Vam želi za bližnji Božič veliko sladkega božičnega veselja. Pri jaslicah se Vas bomo spominjali. Pa tudi Vi ne pozabite domovine, ko boste molili božje Dete v jaslicah, in kakor ste nekdaj v domovini pripravili za Božič svoja srca s spovedjo in svetim obhajilom, tako tega tudi v tujini ne pozabite. , V Ljubljani, dne 5. nov. 1935. Ignacij Nadrah, gen. vikar. jih je sedaj izšlo že sedem; zlasti zadnjo, "Če greš na tuje...", naj dobi v roke vsak, ki zapušča domači krov in se podaja po svetu. Drugič bi rad poudaril, da moramo tudi v bodoče z nezmanjšano ljubeznijo storiti vse, kar upravičeno od nas pričakujejo naši izseljenci. Pred kratkim sem prejel pismo pomožnega škofa pariške nadškof i je, ki v imenu kardinala Verdier-ja prosi še za enega duhovnika, ki bi prevzel dušno pastirstvo med Slovenci in Hrvati, ki bivajo okoli Pariza in dalje proti jugu. Iz tega se vidi, da še nismo oskr-' beli vseh naših ljudi v duhovnem oziru. Tudi še ni rešen dušno pastirski problem sezonskih delavcev iz Prekmurja, ki odhajajo leto za letom v Francijo. Da Prof. Bickel je ugotovil, da nastopajo oksidacijske motnje v presnovi prav tako, če beljakovina v hrani ne zadostuje po količini, kakor po kakovosti. Biti pa morajo v hrani zastopane zove. Vojaki so zasedli vozove m prepevali lepe slovenske pesmi, ko so odhajali v boj zoper koza-ke. Kako hudo mi je bilo, ko se je tudi moj brat odpeljal z njimi v boj. Raje bi šel jaz namesto njeba. No, saj ni bilo treba dol-igo čakati, tudi za nas je prišlo povelje, naj poberemo svoje stvari in gremo naprej nad ko-zake. Ruske čete so bile na več krajih premagane in so se morale umikati. Dasi so Rusi dobili na pomoč, eno divizijo moštva, jim vseeno to ni nič pomagalo, ker smo Avstrijci dobili eno di- ske. ske in državne zavesti in povzdi-jse bo to in marsikaj drugega ga gospodarskega blagostanja, j uredilo, bo potrebno mnogo žr-V resnici je to smoter, vreden, itev, idealizma in gmotnih sred- da ga pomagamo uresničiti. 2e ime te družbe je program; opominja nas, da je skrb za izseljence ne. samo po božji volji, ampak tudi naša krščanska dolžnost, ki je na njo Bog na izredni RADIO POD ZEMLJO Poskusi v zadnjem času kažejo, da je mogoče tudi pod zemljo, n. pr. v rudnikih, sprejemati brez motenj brezžične valove. Največja globina, ki so jo v tem pogledu preizkusili, znaša 130 m. Tu so zadostovali povsem običajni radijski sprejemniki. Še važnejša pa je uporaba kratkih in ultrakratkih valov za prenašanje vesti v notranjosti rudnika samega. Posebno za primer nesreč bodo tu imeli pomen majhni oddajniki z usmerjevalnimi antenami. Postavili jih bo- sto. način pokazal: dal je mlademu nalogo na tem polju. stev. Prepričan sem, da bomo do lahko na vsako Plovno me-tudi to zmogli, ako se bomo res zavedali svojih dolžnosti do izseljencev, ako bodeta tudi v bodoče državna in cerkvena oblast v složnem sodelovanju vršile svojo Tobiju za daljno pot v tujino zvestega spremljevalca nadangela Rafaela, ki ga je varovl vseh nevarnosti, ga srečno pripeljal zopet domov in pomnožil njegovo premoženje. Naj družba sv. Rafaela zbere v svoje članstvo vse, ki so pripravljeni kaj pomagati, da se dosežejo njeni nameni. Priporočam vsem druž-bino glasilo: Izseljenski vestnik Rafael in druge njene publikacije, zlasti Izseljenske knjižice, ki V tem duhu pozdravljam ob letošnji izseljenski nedelji predvsem naše izseljence, njihove družine in sorodnik^ obenem tudi vse, ki ljubijo naše izseljence in so pripravljeni za nje kaj žrtvovati. Družbi sv. Rafaela že- --o- ANEKDOTA Med sedemletno vojno je Sey-dlitz predlagal Frideriku Velikemu nekega stotnika zaradi njegovega junaštva v odlikovanje. Kralj je stotnika pozval k sebi, položil na mizo red in kup zlata ter dejal: "Držali ste se zelo dobro. Moram vas nagraditi. Kaj hočete: red ali 100 zlatni- mnogoštevilne živalske beljako-hrvaških deželnih bram-vine kakor manjvredne rastlin- bovcev in dve diviziji huzarjev. Rusi so se morali hitro umikati in če se le nekoliko ustavili, smo bili takoj za njimi in jih prisilili, da so pustili topove in strojnice ter municijo in druge vojne potrebščine nam v plen. Morali so biti zadovoljni, da so se sami rešili. i Dolgo v noč smo korakali po lepi državni cesti in ko smo prišli v neko vas, smo se ustavili, poklicali vaščane, da smo šli v njih topla domovanja k počitku. Utrujeni smo hitro zaspali. Ob štirih sem se prebudil, ko začu-jem konjski peket po ulici. Mar so to kozaki, sem se vprašal. Ko sem pa pogledal, sem videl, da so to ogrski huzarji v rdečih hlačah. Toliko je bilo teh huzarjev, da so šest ur neprenehoma jahali mimo skozi vas za umikajočimi Rusi. Popoldne smo šli tudi mi za njimi. Ko pridemo v bližnji gozd, vidimo vse polno konj. na neki J epi ravr-ci. Korakali smo naprej s ivvaak.) divizijo deželnih hrambpvcev. Ko smd ponoči zopet prešli v bojno črto, so bili Hrvatje levo našega dru* gega bataljona. Ponoči so vpili* kakor da so doli na Hrvaškem. Ruski kozaki niso mogli vedeti, kateri so Rusi, dasi so bile ruske prednje straže komaj nekaj korakov od naše bojne črte. Moj prijatelj Župančič mi reče: Ajdi, oglejva si ruske postojanke. Glej, tam le hodi kozak in ko bo šel gori proti Hrvatom pojdeva gledat, kje so ostali Rusi. Noč je bila zelo temna. Prišla sva že v bližino ruskih topov in videla, kako so urejevali in pripravljali da streljajo na naše postojanke. Kmalu so tudi res začeli streljati. — Drugo noč smo korakali doli nižje prelaza Jaslo. Ker se nam ravno nikamor ni mudilo, smo se polegli po tleh. Jaz sem se vlegel v gozdu v mahovje, se dobro zavil v odejo in kmalu trdno zaspal. Ponoči je prinesel kuhar hrano, a jaz za to nisem vedel, zbudil me pa tudi nihče ni, ker me nihče ni bil videl. Kako tudi? ko sem spal je začel padati sneg in tako ga je zapadlo vrhu mene za ti i prste na debelo. Ko so vojaki •hrano pojedli, je dal poveljnik povelje za naprej. Naročil je pa še, da pogledajo, če morda kje kateri ne spi in v tem času sem se jaz prebudil, vstal, otresel sneg in ko sem videl da so nekateri jedli kruh, sem, jih vprašal, kje so ga dobili. Povejo mi da En vojak je držal po več konj, pri hrani. Vprašal sem tedaj za medtem ko so drugi šli v bojno 1 lim pri njenem nadaljnjem delu kov?" Brez Pomisleka je častnik stegnil roko po denarju. Zelo častno se pa ne vedete", je de obilo božjega blagoslova. Maribor, dne 1. dec. 1935. Dr. Ivan Tomažič, škof lavantinski. Zi Šlcc f lavatinski: "Z ljube znijo storimo vce, kar upravičeno od nas pričakujejo izseljenci." pet praznujemo izseljensko jo, ki se na pobudo Družbe sv Rafaela v Ljubljani že nekaj let obhaja ne samo v cerkvah, temveč, kakor je lansko leto sporočil Izvršilni odbor Zveze izse-jenskih organizacij v Zagrebu, RAKETiRJA KONČNO IZSLEDIL Chicago. 111. — 27 letni Harry S. Nichols je postal pred štirimi meseci žrtev ne kega delavskega raketirja, kateremu je plačal $150, ker ran je ta obljubil, da mu bo pre-skrbel dobro mestno delo, češ da ima zveze z vplivnimi osebnostmi. Ta raketir, po imeni; Valentin Swan, star 35 let, pa je po prejemu denarja izginil Nichols pa ga ni pozabil. Ne samo, da je izgubil omenjeni denar, marveč pustil je, tudi dobro delo, ki ga je imel prej, pričakujoč boljšega, ki mu je bilo obljubljeno. Poizvedoval je in ugotovil, da ni bil on edi na žrtev Swana, marveč je še več drugih na enak način potegnil. Kakor se domneva, je tekom zadnjih dveh let na ta način "zaslužil" do $5000. Nichols se je odločil, da bo prišel na sled sleparju in ga izročil roki pravice. Štiri mese ce je poizvedoval in tako je končno izvedel, da Swan večkrat obišče svojo mater, ki živi lia 9 No. Leavitt st. V petek ponoči se je postavil na streho garaže nasproti te hiše in čakal v ostrem mrazu. Ni bilo zastonj. Zapazil je Swa-novo senco v stanovanju in takoj obvestil policijo, ki je izvršila aretacijo. nadomestilo izgubljeni kisik v krvi. To novo zdravilo je modra barva, ki se imenuje metilen in s katero je kisik trdno zvezan. To modrilo vbrizgajo v kri, zaradi česar modra barva krvnim telescem odda svoj kisik ter pri tem izgubi svojo modrino. Dunajsko reševalno društvo je že začelo uporabljati to sredstvo pri prevažanju ponesrečencev, katere je bil zastrupil plin. Me-tilenovo modrino vbrizgajo ponesrečencu že v reševalnem vozu ter so jih na ta način že mnogo rešili. --o- jal kralj nevoljno, "drugače bi si izbrali red." — "Oprostite, veličanstvo, imam dolgove, ki jih moram nujno poplačati. Red si zaslužim v nekoliko dneh." Kralj se je nasmehnil, ga potre pij al po rameni in dejal: "Dobro, moj sin. Vzemite si obenem tudi red. Zaslužili ste ga." -o-- NOVA KIRURGIČNA NIT V Nemčiji so začeli izdelovati po patentiranem postopku posebno kirurgično nit iz mišičnih vlaken konj. Pred navadnimi nitmi iz catguta ima ta novo-vrstni šivalni material to prednost, da je sam po sebi popolnoma steriliziran, kakor so ugotovili z natančnimi mikroskop-kimi opazovanji. linijo. Naš drugi bataljon 17. pešpolka se je razdelil v bojno črto na ravnici pred vasjo, prvi bataljon pa v gozdu nad vasjo. Ogrski huzarji so bili na sredini in začeii prvi napadati Ruse. Ležali smo tam v jarkih, v katerih je bilo vse polno vode. Noč je legla na zemljo in temo je razsvetljevala goreča vas, ki je na mnogih krajih gorela, da se je videlo daleč na okolu kakor podnevu. Artelerija je metala šrapnele v ruske postojanke, strojnice regljajo svojo mrtvaško pesem, Rusi se pa umikajo. Naš prvi bataljon naskoči s "hu-ra" klici, kojih krik se sliši v naše postojanke. — Ubogi brat, si mislim, Bog ve, če si še živ. Rusi so premagani. Naši so jim vzeli več topov, nekaj strojnic in veliko drugega vojnega materijala, ker je bilo tam pač njihovo vojno poveljstvo. Proti jutru smo opazovali zadnje ruske oddelke, ki so se umikali čez pokopališče, nekaj smo jih tudi vjeli. Čez par dni sva bila z bra- MODRA BARVA — NOVO t ZDRAVILO V dunajskem kemičnem laboratoriju se je posrečilo dobiti zdravilo, katero bo ranjencu, ki je izgubil mnogo krvi, ali ki je bil zastrupljen, v kratkem času GOZDOVI V ANTARKTID5. Nekemu poročevalcu Reuter-jevega urada je admiral Byrd izjavil, da ne misli na kakšno novo ekspedicijo v Antarktido. Izdal bo pa knjigo, ki bo poročala o njegovih zadnjih uspehih. Na zemlju Južnega tečaja je med drugih odkril okamenela drevesa, ki kažejo, da je tam vladalo nekoč subtropsko podnebje. Potem ni čudno, da so našli tudi ležišča premoga in ostanke predzgodovinskih živali. Ni pa preveč gotovo, ali bo mogoče izkoristiti naravne zaklade teh krajev. NARAVNA PREHRANA Prof dr. Adolf Bickel razpravlja nekje o pojmu naravne prehrane za človeka in pisavi, da je ta prehrana pač mešano rastlinsko — mesna in surovo —kuhana oziroma pripravljena na ognju. Med prehrano in življenjskimi dogajanji so neka notranja razmerja, ki se očitujejo zlasti v beljakovinski presnovi UR. J» E« a UiU ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradr.i telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3956 PO DNEVI NA .RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug pfevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 204S West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 ROM! SLOVENCI! Kadar žolite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike -v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. St priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Toseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 hrano, pa mi rečejo, da kje sem se poprej zadrževal. Seveda sem jim povedal, da sem spal in da nisem slišal, a kaj mi je pomagalo vse to; brez hrane sem moral naprej, kajti povelje se je glasilo tako. Ves polk se je namreč pripravljal za naskok na Ruse. Desno od nas šo regljale naše strojnice, naše kompanije so pa korakale kar naprej v bojno črto skozi debeli gozd. Za nami so šli samo sanitejci in pa naši poveljniki. Ko smo prišli iz gozda, sc nas že pozdravili Rusi s svojimi svinčenkami. Kakor toča so padale okoli nas, da so se poznale luknje v snegu, pa jih je padajoči sneg kmalu zakril. Naši poveljniki so skriti za drevesi kričali na nas da naj gremo naprej. Jaz sem skakal od drevesa do drevesa, samo da sem bil bolj na varnem. Povelje se je glasilo hitro streljati, kar sem ga jaz točno izpolnil, vendar sem moral tu pa tam prenehati, da se je cev nekoliko ohladila. — Zopet se je glasilo povelje naprej. 2az sem bil že daleč naprej za nekim drevesom in mene niso toliko silili. Ko so pa ti, ki so bili za nami šli naprej, so padali okoli nas kot snopi. Vse polno je bilo ranjenih in ubitih. (Konec prih.) Jacob Gerend Furniture Co, 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W ŠIRITE AMER. SLOVENCA «1 1 MAL8 SIN CO SEDAJ JE SCOT mu Bil je zelo : uh in ni imel nobenega apettta; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je revno pravo zdravilo za suhe ponhr-anjene otroke. Njoga vsebina so najboljše snovi, ki j Mi jo sjdravat vena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, d^beg-a diha, nečiste kože in si>-io;-ti v 'av?zi z prebavnimi nercrtno-t:. Pnji/.no za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh !ek::rna'.i. TRIER'S ELIXIR OF BITTED WINE Joseph Trincr Cor.»pai.y, Chicago Stran '4 AM KRI KAN SKI SLOVENEC rit—» mmmmammmmmmmmmmmmmnsmmKmmmmmmmmmrn .................................................-....................................................................................,......................................................~......................TOTfrT^ Vinko Gaberski: i! a 1,1 « BREZ SLAVE " 1 1914 — 1918 PISANO POLJE J. M. Trunk ......i........... ■ b ■ ■ ■ ■ ■»««■'■ ■1 :«'«'■"'■ ■ ■ ■■ ■ Na to so se vrstili dogodki kakor udarec za udarcem. Avstrija je napovedala Srbiji in Črni gori vojno in je proglasila delno mobilizacijo. Napovedi vojne so letele križem po zraku. Rusija je potegnila s Srbi, Nemčija pa z Avstrijci, potem so še prišli Francozi in Angleži k Rusom. Nam Slovanom se je zdelo, da nastopa sedaj naša doba in da čas trpljenja ne bo dolg. Bilo bi šlo hitreje in bolj gladko ko bi ne bilo toliko zmot na naši strani. Vsepovsod sama mobilizacija. Dočim so vojaki 87. celjskega polka v Pulju vsaj na videz navdušeno brusili bajonete, sem opazil, da je med mornarico dosti slovanskega mišljenja. Pomorščaki so bili v svojih gostilnah nekako nespametno glasni. Kako je bilo z artiljerijo, ne vem; tam je bilo moštvo vseh narodnosti. Takoj po splošni mobilizaciji, ki je sko-ro prišla, je komandant mesta in trdnjave Pulja odredil, da se more vsakdo založiti z živili za tri mesece; še ljubši pa so mu bili tisti, ki so mesto zapustili. In res so bili vlaki polni. Odhajali smo vsi vprek: mobilizirani, izgnani in tisti, ki so se sami radi izselili. Pod utisom mnenja vladajočih je marsikdo mislil, da bo v treh mesecih vsega konec, tako ali drugače... II. PREBIRANJE i Močni so bili ljudje in zdravi časi, ko je prišla velika vojna, ki je kakor vrtinec potegnila v krvavi metež skoro vse narode sveta. Med vojščaki ni bilo nikjer po telesu slabiča. Bil je pač morda kateri slaboten na videz, a krepek je bil in poln odpora proti boleznim. Vse je bilo dobro izbrano, po dvakrat pregledano; vse slabo je bilo odstavljeno. Kajti ljudi je bilo na pretek. Za tiste mesece, kolikor bo vojna trajala, ni bilo treba vzeti vseh do zadnjega moža. Tisti, ki so z vojno začeli, so mislili, da bo vsega konec do jeseni. Predstavljali so si reč precej nedolžno in zmago za gotovo. Napoved vojne Srbiji je bila prešerna beseda. Vojna bo le pohod v deželo za kazen, so si mislili. Prišlo pa je vse drugače. Darovani so bili molohu vojne prvi polki, žrtvovani so bili drugi in vedno novi. Kakovost čet in moč vojaštva je pešala. Šlo je navzdol z opremo, voljo, zdravjem, močjo in pogumom. Vojna se je zatezala. Avstro-ogrski veljaki so videli, da so se zmotili. Konca ni hotelo biti in zmage ne. Na krvavih poljanah so se odpirali široki grobovi. Mladi, krepki ljudje so padali vanje. Kakor za kopo snopja kope v skedenj, tako so se grudile v mrtvo temo žive čete. Na njih mesto so pa prihajale nove pustošit, kvarit, ubijat in umirat. Oktobra 1914. se je že videlo, da vojna ni šala. Povsod so bili nabiti dolgi seznami mrtvih, ranjenih, zajetih in izgubljenih. In da vojna res mori in ubija, kvari in uničuje, so dokazovali razni povaljani, na roki ali glavi obvezani vojaki, ki so smeli včasi izpod strehe z rdečim križem Petek, 3. januarja 1936 označenega doma na zrak. Velikih skupin ranjencev skoro ni bilo videti, ker so jih navadno ponoči spravljali s kolodvorov po mestu v bolnice. Ljudstvo ne sme videti, da tudi sovražnik dobro strelja. Trpel bi pogum in navdušenje bi kopnelo. Sila je bila vse večja. Treba je bilo poiskati novih bojevnikov in jih razpostaviti. Nekega dne smo zapazili v Ljubljani po zidovih oglase, ki so veleli, da se naj vsi tisti letniki, ki še niso služili cesarju ali pa so bili nekoč odstavljeni, javijo v Mestnem domu, da jih pregledajo in preberejo. Seveda se je zadetih lotilo veliko razburjenje. Do sedaj je bilo še prijetno: Taki so se bojevali po krčmah in so delali načrte. Ugibali so, kaj bo, če se zgodi to, in kako bi se znalo obrniti, ako bi bilo drugače. Napovedovali so konec. Nekateri so videli venec zmage tu, drugi pa uspeh orožja tam. Bilo je takih, ki so med zaupniki govorili iskreno, a bili so tudi taki, ki so se celo samega sebe bali. Bila je to doba velikega duševnega nemira in stalnega razburjenja. Vsako narodno srce je trpelo, zlasti ker jih je bilo tudi med našimi dovolj, ki si niso mogli predstavljati, kako bo in kaj bi po porazu, ki so ga skoro vsi privoščili osovraženi Avstriji. S kakimi občutki in željami so k prebiranju pozvani starejši letniki prihajali na pregled, se da slutiti. Vsak črnovojnik, že beseda sama je grozna, je nekaj tednov prej ugibal, kak nedostatek svojega zanikrnega telesa bi mogel pred komisijo z najboljšim uspehom poudariti, da bi ga gotovo zavrgli. Ponujati svojo glavo za reč, ki te nič ne briga, je porazno. Vnemi posameznikov se je posrečilo, da so dobili čudovite bolezni. Ta je drhtel po vsem životu kakor trepetlika, oni je stresal glavo kakor kokoš z mrazljo v ušesu. Neki se je navadil z nogo podrsavati in skoro šepati, drugega pa je prijemal v desni roki krč po mili volji. Temu je ob vsakem koraku jemalo sapo, onemu pa zapiralo vodo. Bili so ki jim je delal bridke težave želodec, a drugim je bilo črevo za nadlego. Tu je katerega mučilo srce, tam pa so komu pešala pljuča, Potem so bile na sporedu še ledvice, oči, pa ušesa in jetra. Nekomu je odpovedalo slezeno, drugemu se je zopet razlil žolč. Posebno odvažen in pameten črnovojnik se je hotel dati proglasiti za tepca in je žalostno zatrjeval, da je topčevstvo pri njih sploh doma. Ze rajni ded je zapustil svojemu sinu, čr-novojnikovemu očetu, nekaj sledov in potem je zadeva, zdatno potrjena od materine strani, prešla na njega, črnovojnika. Cikal je na razna svoja dejanja, ki pričajo za to strašno dejstvo, zlasti pa na svojo ženitev, o kateri baje trdijo vsi znanci, da je višek neumnosti. Privlekel je k prebiranju tudi že svojega sinka za dokaz, da se bolezen še stopnjuje. Enemu bi bila morala pomagati celo nesrečna božjast. Mislil je, da ga obvaruje pred cesarsko suknjo. Tako je bil blažen vsak, ki je imel kako nesrečo. A kdor se je ni zavedal, se je je domislil in si je je zaželel v toliki meri, da se mu je zazdelo, da jo res ima. (Dalje prih.) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. lipa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Junaki? ? Herostrat je zažgal nekoč tempel boginje Diane v Efezu, da bi z uničenjem take umetnine proslul svoje ime in pred svetom postal — junak. Tako je vsaj mislil on sam. Ni postal noben junak, pač pa le Herostrat, le ime se je ohranilo, on sani pa velja za vrlo podlega — junaka. Prav nikoli ni manjkalo ljudi, ki bi se ne bili zadovoljili sami s takim — junašt vom, kakor ni manjkalo in ne bo zmanjkalo ljudi, ki smatra jo tako in podobno robo za — junaštvo. Nekdo se postavi na neko mesto, ko pride ali se pripelje kak potentat, vrže bombo. Ali je to junaštvo? In niti tega ne stori morda iz lastnega nagiba, ali iz razlogov kake splošne koristi, vsaj navidezne splošne koristi, stori to le za — denar, pri obravnavi sam prizna, da niti vedel ni, za kaj gre, toraj je bil slepo orodje drugih, gola lutka drugih, in vendar ne manjka ljudi, ki se široko — ustijo o takem — junaku. Neki Hrvat iz Sušaka je po begnil iz laške vojske k Abe-sincem. Vsaj v Chicagu je postal velik junak. Abesinski ce sar dobi škatljo finih cigar, on sam iz Chicaga nekaj pe-nezov, ko je — junak. Hm? V vojski je pač tako, tako. Marsikaj se lahko izve od takih, in vojska je vojska. Ko sem bil sam v zaporih, so nekoč tja privedli precej ujetih Lahov iz soške frbnte. Kakih pet Lahov so spravili v sobo, ki je bih ravno moji nasproti, tja so prihajali naši oficirji in na peščenem reliefu s temi Lahi zasledovali laške postojanke, ker teh pet Lahov se je ali predalo prostovoljno, ali pa so vsaj ponudili našim Avstrijcem svojo službo. V sosedni sobi je bil laški major s par oficirji. Dobro so videli, kaj se tfodi in — škripali z zobmi. Jaz sem te — jimake le pomiloval, in če je kdo izmed njih pozneje morda dospel pod krov svoje laške hiše, stavim, da so ga prikrajšali za svoje — junaštvo za glavo. Vojska sem ali je tja, izdajstvo ni nobeno junaštvo, in je sam junak vrlo podle postave. Ko so bile po polomu homa-tije na koroški meji, si je znal dobiti zaupanje jugoslovan skih vojaških krogov neki človek, katerega sem že davno prej dobro poznal. Politično je bil zagrizen socialist, Slovenec sicer, pa narodno pod ničlo, postavil se je pa kot narodnjak, kot Slovenec, in tako dobil zaupanje. Vse je bilo pa le pretveza, ako ni stal naravnost v službi nemških krogov, mu je bil glavni namen, da je donašal in odnašal čez mejo, toraj kratkomalo švercal in s1 delal dobičke. Res so mu, dasi pozno, jugoslovanske oblasti prišle na sled, socialisti v Ljubljani pa so zagnali hud krik in vik, da se ga preganja, ker je socialist, ko je — junak, da prinaša važna poro čila. He..he., jiunak je bil da se je za lastni dobiček podal na tako barantanje, drugega junaštva pa prav nič ni bilo na njem. Ni vsak junak, ki se dela za junaka, ali katerega drugi smatrajo za junaka, ker pri vsem takem junaštvu je in ostale lahko čisto navaden podlež in izdajalec, in prav noben izdajalec .ne zasluži niti najmanjšega zaupanja. Danes izdaja tu, jutri bo tam. * Politika. Prave politike je pri nas v Ameriki vrlo malo, ko imamo še vedno le dve glavni stran ki, in te stranke delata pač strankarsko politiko, ki je po tem ob enem tudi amerikan-ska. Tudi pri kaki diktaturi ni politike v pravem pomenu besede. Politika mor.e biti le tam, kjer je še kolikor toliko demo kracije, dasi morajo biti tudi stranke. Tako je zdaj nekako v Jugoslaviji. Med Slovenci je merodajna zdaj Korošceva politika, in ta vpliva tudi na vso državno po litiko. Hrvati so silno hudi na to slovensko politiko, ker bi radi le hrvaško in Mačkovo politiko, in ta pozna le Hrvaško, celo ime Jugoslavija je taboo, prepovedano. Dr. Korošec je tem hrvaškm politikarjem le pop in trebušar, in na zadnji evhari-stični kongres jih ni bilo, kei kdor se divi takemu izdajstvu, niso pri volitvah vsi Sloven- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI ZVEZNA HRANILNICA b POSOJILNICA "SLOVENSKI DOM" V CHICAGI Ali so vam znana naslednja dejstva o naši hranilnici in posojilnici? AKO NE — TEDAJ VEDITE: — Da je naša slovenska hranilnica in posojilnica ki posluje pod imenom "SLOVENIAN HOME FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIA TION" včlanjena pri FEDERAL HOME LOAN BANK v Chicagi, pod pokroviteljstvom in nadzorstvom vlade Združenih držav; — Sprejema vloge na delnice, ki se tedensko pla čujejo po 50c ali več.. Delnice, ki se jih vnaprej kupi in plača pa po $75.00 in $100.00 na delnico; — Varnost vsake vloge je zavarovana do $5000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation v Washington, D. C.; — posojuje denar na domove od 5 do 20 let. — Naša nova pisarna se nahaja na: 1904 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. V JuOVmAN HOME /7 rEDERAL Savings |and loan association or CHICAGO W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLWg ci glasovali za Mačka. Drugače pa Hrvatje zdaj ne poznajo nobenih Slovencev, za prave narodne pokveke jih smatrajo te — Kranjce. Politika je pač politika. Gle de poštenosti dr. Korošca pač ne more biti nobenega naj manjšega dvoma, clasi se tudi kak Korošec v taktiki lahko moti, to stoji. Dalje ima dr. Korošec pred očmi vse — Jugoslovane — nak, tega se ne sme zapisati — nred očmi ima vse narode na Balkanu, dočim (pozna hrvaška politika le Hrvate ništa više. Vsak svojo pot, in Hrvatom se ne more predpisovati kake politike. Recimo, da pride do uresničenja sedanje hrvaške politike, in da Hrvaška postane popol noma svobodna brez koga dru gega. Srbi ne bodo izločeni niti državno, niti narodno, pač pa takoj izginejo Slovenci prvi dan, ker nekaj jih požre Lah, nekaj Nemec in nekaj Mažar. Pa dobro, poreče kak Hrvat, čemu imajo tak'o neumno politiko, da "se dadu za nos vuči pojedinim beograd skim ulizicima," čemu niso bili za — našog Mačeka. Pa če b; bili tudi ti — Kranjci za dr. Mačka, ali bi res Hrvati hoteli in mogli ščititi te — Kranjce, ko poznajo le — Hrvatsko?? In če bi jih tudi hoteli, pred Lahom. Nemcem in Ma žarom bi jih ne mogli ščititi ali rešiti, Slovenci ali Kranjci bi kljub fnorda Mačkove poli tike padli. , Pa zopet dobro naj pa padejo, ko imajo tako neumno slovensko ali kranjsko politiko. Hrvatska je svo bodna i samosvoja. Ali res, ko pade slovenski predzid?? Politika pa politika. Dobri poznovalci Hrvatov zatrjujejo, da Hrvati sami ne vedo, kaj hočejo. To utegne držati. List "The New York Times" je pisal o hrvaški politiki, pristavil pa tudi, da se politika dela večinoma po kavarnah in .restavrantih. Vrlo značilna označba. Znano pa je tudi vsakemu politiku, da je ta kavarniška politika najslabše! vrste. In tu smo, kamor smo hoteli s — politiko tam v Jugoslaviji — ne, tam na jugu priti. POLITIK POSTAL ŽRTEV UMORA Chicago, 111.—Smrtna žrtev napada je postal preteklo nedeljo ponoči državni poslanec in demokratski "committeeman" 20. warde, A. J. Prignano .S svojo ženo, 8 letnim sinom in s taščo se je vrnil domov z nekega družinskega sestanka. Pred njegovim sta no vanjem na 722 Bunker st. so ga napadli trije oboroženi mo< ki, ki so oddali nanj pet strelov, katerim je takoj podlegel, Kakor se z gotovostjo sodi, je bil to umor iz političnih motivov in ga je izvršila gangsterska tolpa pod vodstvom bivšega Caponejevega pomočnika, Franka Nittija. Pred par dnevi je Nitti svaril Prignanija, naj več ne kandidira za com-mitteemana; v odgovor je Prignani objavil svojo kandidaturo in odgovOr na ta od-govor je bilo pet krogel. -o- NAJMLAJŠA PILOTINJA Los Angeles, Cal. — Pilotska licenca za transportne aeroplane je bila podeljena 19 letni Ce-cile Hamilton. Trdi se, da je dekle najmlajša oseba v Ameriki, ki poseduje to licenco. ŠIRITE AMER. SLOVENCA 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in nredpisuie očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan cd 9. rjetraj do 8:30 zvečer. ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTJJE in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od John fCeelnevarja West Side Distributor of Monarch Beer Srečno Novo leto želim svojim odjemalcem 2215 W. 23rd Street Telefon Canal 6177 CHICAGO, ILL. DR. JOHN J. ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700 Phone Canal 9694—9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena g\f\ in stane samo: f'AiUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, III.