Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 6i.—. Poštno-čekovni rač. 10.503.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 7a strani Din 250.—, Via strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Kjerkoli so na krmilu takozvane svobodomiselne vlade, tamkaj se osebna, ljudska, narodna in cerkvena svoboda tepta v prah. Dokaz za to je Mehika, kjer vlada primeroma mala skupina svobodomiselno - framasonsko -boljševiških ljudi nad ogromno večino katoliškega ljudstva. Da to ljudstvo ne more uveljaviti svojih verskih, političnih in kulturnih nazorov v upravi in vladi države, je razlog v tem, ker nima prave organizacije in zato ne more uveljaviti svoje številčne moči v javnem življenju. Drugače pa je s svo-bodomiselstvom. To je, čeprav proti množici ljudstva velika manjšina, dobro organizirano ter opremljeno z vsemi modernimi sredstvi društvenega delovanja, časnikov, listov, knjižic in vseh pripravnih agitačnih sredstev. Mehiški katoličani so vse to puščali v nemar, prepuščajoč vse javno življenje nasprotnikom katolicizma ter se omejujoč na cerkve. Sedaj pa so jih sovražniki katolicizma vrgli tudi iz — cerkva.
Preganjanje katolicizma in njegovih vernikov traja v Mehiki z malimi presledki že 6 let. Ko je leta 1926 postal predsednik mehiške države zloglasni Calles, framasonski boljševik, je poostril proticerkveno zakonodajo. Opiral se je pri tem na določbe mehiške ustave iz leta 1917. Te določbe so se nanašale samjr na inozemsko duhovščino, ki je bila doma iz Španije, Calles s svojimi enakomislečimi pajdaši pa jih je začel izvajati proti katoliški duhovščini vobče. Njegov namen je bil katoliško Cerkev popolnoma zasužnjiti državi. Duhovniki so morali ven iz šol, katoliški obredi »tajnostnega značaja«, kakor n. pr. obhajanje bolnika v zasebni hiši, so bili prepovedani kot protidržavni čini, bogoslužne obrede naj bi smelo vršiti samo omejeno število duhovnikov, ki bi jih brez ozira na škofe postavila vlada sama.
Ker Callesova framasonsko-boljševi-ška družba nikakor ni hotela odnehati, so m&hiški škofje zaprli brez izjeme vse cerkve. Začelo se je krvavo preganjanje katolicizma. Vlada je cela tri leta na najsurovejši način preganjala katoliški živelj, skušala zatreti najmanjše bogoslužno dejanje celo med štirimi stenami domače hiše, izgnala škofe ter duhovnike zapirala. Mnogo duhovnikov in svetnih ljudi je končalo svoje življenje pod krogljami rabelj-
skih oddelkov. Mehiška Cerkev je takrat zapisala cele strani junaškega mučeništva katoličanov. Ko to krvavo preganjanje ni doseglo zaželjenih uspehov, je Čalles kot predsednik padel, sledil mu je Portes Gil, ki je julija 1. 1929 sklenil z rimskim papežem dogovor, ki naj uredi v Mehiki razmere med Cerkvijo in državo. Najgrše in najtežje proticerkvene ustavne in zakonske določbe so bile ukinjene, škofje in duhovniki so zopet začeli redno in mirno delovati.
Žal pa to ni dolgo trajalo. Brezbožno svobodomiselstvo ni mirovalo, mar več je podpihovalo sovraštvo proti sv. Cerkvi in duhovščini po posameznih zveznih državah, ki jih je 29. Začela se je strastna gonja proti veri in du-hovništvu po svobodomiselnih časnikih. Škofje se niso smeli vsi vrniti iz pregnanstva, mnogi so bili aretirani ter izgnani preko državnih mej. Niso se odprle vse cerkve, semenišča in druge cerkvene zgradbe. Verska vzgoja po šolah je bila zopet prepovedana, mladina se je začela zopet vzgajati po brezverskih načelih v nasprotju s katoliškimi moralnimi predpisi. Da bi cerkveno in duhovniško delovanje pogodile v srce, so posamezne države začele z zakonskimi določbami omejevati število duhovnikov. Ena država je odredila, da pride 1 duhovnik na 32 tisoč vernikov, druga, .da pride 1 duhovnik na 45.000 verhikov, tretja da pride na 60.000, četrta (država Vera Cruz), da pride 1 duhovnik na 100.000 vernikov. Neka držfrva je celo odredila, da bo bogoslužje popolnoma ustavljeno, dokler se duhovniki ne oženijo ter postanejo uslužbenci države. Takšne razmere so sedaj v Mehiki, ko je po odstopu predsednika Ortiz Rubia prišla vlada popolnoma pod vpliv Cal-lesa ter je bil za predsednika izbran mladi Rodriguez.
Ker vse opozoritve papeževe na dogovor med državo in Cerkvijo, sklenjen leta 1929, niso ničesar koristile, je bil papež Pij XI. prisiljen, obvestiti o položaju katoliške Cerkve v Mehiki svetovno javnost. To je storil s posebno okrožnico, ki jo je izdal 1. oktobra. V njej opisuje na podroben način dogodke, ki so se vršili v Mehiki in ki smo jih v tem članku kratko orisali, ter protestira proti preganjanju katolicizma v Mehiki pred obličjem vlad vseh držav. Obenem poziva vse vernike v Mehiki, naj pod vodstvom škofov in duhovnikov strnejo svoje vrste v složno nezlomljivo fronto v obrambo pravic Cerkve, svobode vesti ter na-
rodnih in ljudskih pravic. Nujno jim priporoča pomnoženo delovanje v okviru Katoliške akcije, ki naj predvsem organizira mladino. Izpočetka bo to šlo bolj trdo radi razmer, ki so katoličanom vsiljene. Blagonosne posledico tega dela pa ne- bodo izostale, kakor se je to pokazalo pri drugih narodih, ki so tudi morali pretrpeti preganjanja.
Papeževa okrožnica je kulturnoboj« ne peteline mehiške hudo razkačila. Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, ki zahteva od predsednika Rodri-gueza, da izžene iz države papeževega legata (zastopnika) nadškofa Ruiz jr Floresa. Predsednik Rodriguez je kajpada pohitel, da to svobodomiselnostim željo izpolni. V omikanem svetu pa je ta papeževa okrožnica napravila velik vtis. Spričo tega se moramo čuditi, da neki list slovenskega svobodomisel-stva ne najde besedice obsodbe za nasilnosti proti katolicizmu v Mehiki, marveč se postavlja na stran mehiške vlade, češ, da se je dogovora med Cerkvijo in državo zares tudi držala ter se ni nikjer vmešavala v urejevanje odnošajev države do Cerkve. Lepo izvrševanje dogovora in nevmešavanje v cerkvene zadeve, ako se z odredbami določa, da pride 1 duhovnik na 60.000 in celo lGft.000 vernikov! Gospodje advokati, zdravniki, učitelji, ki stoje za tem listom, naj pomislijo, kaj bi po-menjala določba, da pride 1 advokat, 1 zdravnik, 1 učitelj na 60.000 ali celo 100.000 prebivalcev! Če bi pa to bilo nesvobodomiselno nasilje proti advokatom, zdravnikom in učiteljem, kako si smejo lažnjivi svobodomisleci kaj takega dovoljevati proti katoliški duhovščini?!
Madžarski ministrski predsednik za spremembo mirovne pogsdbe. Že zadnjič smo poročali, da je sestavil novo madžarsko vlado bivši vojni minister Gol-Jjos, ki napov- luje, da je program njegove vlade sprememba mirovne pogodbe. Po Gombosovi napovedi bo zasledovala njegova vlada politiko, ki bo tudi delavstvu o~ ogočila sodelovanje pri velikem na : nalnem pokretu.
Vladna kdza na Romunskem. Zadnjič smo poročali, da je finančna komisija Zveze narodov predlagala, naj pridejo romunske državne finance pod nadzorstvo. Romunski ministrski svet
je odklonil to priporočilo in radi tega jfe podal ministrski predsednik Vajda Vojvod ostavko celokupne vlade.
Avstrija zmanjšuje število državnih
uradnikov. Avstrija bo odpustila 5 odstotkov vseh državnih nastavljencev. Tozadevni zakonski predlog bo stopil v veljavo s 1. oktobrom z nazaj pose-gajočo močjo. Že s 1. oktobrom bo odpuščenih krog 2000 državnih uradnikov. Isto število odpuščencev pride v poštev tekom novembra in decembra.
Poljska je dobila od francoske bančne ekupine 50 milijonov frankov za podpiranje poljedelstva.
Grški monarhisfi so podali predsedniku republike Zaimisu pismeno izjavo, v kateri so se izrekli za republiko In je s tem končnoveljavno urejeno vpražanje državne oblike na Grškem.
Ved j a nemških fašistov Hitler je prepričan, da bo njegova stranka pri državnozborskih volitvah 6. novembra popolnoma zmagala ter prevzela vlado in oblast v Nemčiji.
Nemška vlada proti stavkam in brezposelnosti. Nemška vlada pripravlja nove odredbe, da zatre stavkovno gibanje, ki se je začelo širiti v odgovor na zakonski dekret z dne 4. avgusta o znižanju mezd. Razen tega namerava nemška vlada izpremeniti zakon o brezposelnostnem zavarovanju in ukiniti vsako podporo tistim nezaposlenim delavcem, ¡ki bi odklonili ponude-no jim delo.
Hud kulturni boj v Mehiki. Komaj je dobila Mehika novega predsednika Rodrigueza, že je izbruhnil zopet kulturni boj z vso srditostjo. Papež se je zavzel za mehiške katoličane s posebnim pismom, v katerem je opozoril javnost, da niso cerkvene razmere v Mehiki nič boljše od onih v Rusiji in to predvsem radi neprestanega kulturno-bojnega razpoloženja mehiških osrednjih vlad. Papeževo opozorilo je močno zbodlo predsednika Rodrigueza, ki je pustil izgnati papeževega zastopnika ln je zagrozil, da bo zatvoril vse katoliške cerkve in okrnil še ono pičlo s-vobodo, katero je uživala duhovščina. Tokratnemu kulturnemu boju v Mehiki napovedujejo posebno ostrost in dolgotrajnost. -- Zakonodajna skupščina mehiške države Veracruz je sklenila, da se vzamejo katoliškim duhovnikom vse državljanske pravice in snee vlada takoj zapleniti vsa cerkvena posestva.
Novi dunajski nadškof, vseučiliški profesor dr. Innitzer, je bil 7. oktobra glovesno ustoličen.
Pet zakramentov eden dan. Meseca Septembra je v mestu Lincu na Gorn. Avstrijskem Friderik Bernardis, kor-poral 7. lovskega polka, eden dan prejel pet zakramentov. Bernardis je bil na slovesen način sprejet v katoliško Cerkev. Ker so dvomili, ali je pravilno krščen, so ga pogojno krstili. Nato je šel k spovedi, in sicer radi tega, ker je morda kot otrok bil vendar veljavno
krščen ter se je moral po krstu storjenih grehov spovedati. Po spovedi je šel k sv. obhajilu. Po daritvi sv. maše je prejel zakrament sv. zakona. Potem se je Bernardis podal v škofovo domačo kapelo, kjer je bil od škofa birman. To je izreden in nenavaden slučaj, da bi kdo en dan prejel pet svetih zakramentov.
Narodni socialisti kot romarji. Iz
Dunaja je 150 narodnih socialistov po-romalo v Marijino Celje. Ti ljudje kaj radi zatrjujejo, kako spoštujejo vero, katera je najjačja opora narodnosti. Njihova dejanja pa so čisto drugačna. Vero baje spoštujejo, duhovnike pa napadajo po časnikih, shodih in v zasebnem življenju. Tudi kot marijacelj-ski romarji so pokazali, kakšni kristjani so. Njihov list »Kampfruf« poroča o tem, kaj so ti narodno-sociali^tičnl romarji v Marijinem Celju počenjali. List poroča o burnih »heil«-klicih„ s katerimi so bili sprejeti in katere so istotako burno vračali, o izletih v lepo okolico, o zborovanjih, o dobrem obedu, kjer se je tudi obilno pilo, kar je seveda povzdignilo navdušenje itd. Ne poroča pa list ničesar o tem, da bi bili gospodje in gospodiči narodni socialisti šli v slovečo Marijino cerkev, ter tamkaj opravili svojo pobožnost. Zato vendar gre človek na božjo pot, da v cerkvi moli, prisostvuje sv. maši, prejme sv. zakramente. Narodni socialisti tega niso storili. Ravnali so tako, kakor tisti židovski športniki, ki prihajajo po zimi v Marijino Celje, pa se Marijini cerkvi daleč izognejo.
Čudež sv. Januarja. Sv. Januarij je bil škof v Beneventu na Italijanskem, ter je bil okoli leta 305 s 6 tovariši obglavljen, umrl je torej kot mučenik za sv. vero. Njegovo telo je shranjeno v Napolju, in sicer v kapelici, ki je pri-zidana stolni cerkvi, glava in steklenica s krvjo pa v zakladnici te cerkve. Na praznik sv. Januarja, 19. septembra, se vsako leto dogodi čudež s krvjo. Zgodil se je tudi letos. Ob pol devetih predpoldne so telesne ostanke in tudi steklenico s strjeno krvjo prenesli v stolno cerkev ter izpostavili na glavnem oltarju. Ko so steklenico s krvjo približali svetnikovi glavi, da se je je dotaknila, je kri v steklenici začela kipeti. Ljudstva se je v tem hipu polastilo silno navdušenje, zazvonili so zvonovi vseh cerkva, zagrmeli topovi, za-bučale so sirene vseh ladij, ki so zasidrane v pristanišču. Napolsko ljudstvo tega svetnika-mučenika, ki je mestni patron, visoko časti.
Katoliška mladina na Japonskem. Katoliška akcija, ki se organizira tudi na Japonskem, smatra kot svoj bistveni in najvažnejši del mladinsko gibanje. Tokijski nadškof je v letošnjem postnem pastirskem listu dal posebna navodila za organizacijo mladine ši-rom nadškofije. Pravila te mladinske zveze so bila pretresena na zborovanju župnikov ter odobrena od nadškofa. Nedavno je bila ustanovitev te zveze, h kateri se je že priglasilo veliko število mladeničev iz vseh župnij. Na u-stanovnem zborovanju je bilo navzočih več japonskih katoliških vseučili-ščnih profesorjev in cvet japonskega
katoliškega razumništva. Katolicizem na Japonskem razvija živahno delavnost, ki jo povečuje smotreno in požrtvovalno delovanje laičnega apo-stolstva.
Oljska gora v Savinjski dciini. Mudil sem se v minulem tednu v svojem domačem kraju in obiskal tudi Oljsko goro, kraj mladostnih let, mladostnih nad. Bodi pozdravljena, cerkvica vrh gore ,cerkvica bela! Kmalu bo zopet bela. Zunanjost cerkve bo lepša kot je bila pred požarom. Cerkvena streha iz moderne opeke je že gotova, zvonika dobita prihodnje leto bakreno streho. Vsa zunanjost bo prenovljena, pogled v notranjost cerkve pa je mučen, škoda velika 1— velika!
Smrt šolske sestre. V mariborski bolnici je umrla šolska sestra Marcela Muri, ki je bila priznana učiteljica ročnih del in izdelovateljica masnih oblek. Blaga pokojnica je bila doma iz Jezerskega na Koroškem in rojena leta 1890. Preoblečena je bila v Mariboru leta 1910 in je tudi tukaj delovala. Pokoj delavni duši!
Nesreča vsled splašenja konj. Posestniku Francu Mlakarju iz Ciglen-cev so se splašili konji na povratku Iz Maribora proti domu. Voznik je padel pod konja, ki sta ga tako poškodovala, da so ga morali spraviti v mariborsko bolnico.
Tovorni avto zavozil v voz. V bližini Nove vasi pri Ptuju se je zgodila ta-le nesreča: Tovorni avtomobil je zavozil dne 5. oktobra zvečer s tako silo v voz mesarja Skrbinšeka od Sv. Urbana, da je voz popolnoma razbil. 161etna deklina Marta Nežman, ki je bila na vozu, je padla na cesto in se nevarno poškodovala. Konja so morali takoj u-biti, le voznik je bil lažje poškodovan.
S krampom je *?il poškodovan na glavi in po celem telesu posestnik Jos. Plohi iz Kukave, občina Št. Lovrenc v Slov. gor. Težje poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnico. Napad preiskuje sodišče.
Napad na biseromašnika. V noči 3. oktobra krog 11. ure je bilo vlomljeno v župnišče biseromašnika in župnika g. Cankarja v Središču ob Dravi. Vlomilec je udri v pisarno tik ob spalnici biseromašnika in še v eno sobo, kjer jo prebrskal vse predale, ki so pa bili prazni. Župnik se je le prebudil in naredil luč, ker je mislil, da je kedo od domačih in vprašal, kaj da želi ob tako pozni uri. Vlomilec je hušnil ob po-svitu luči v pisarno, kjer se je hotel skriti in je zapiral vrata. G. župnik je stopil bliže pisarne in zagledal bosonogega neznanca, ki si je zakrival obraz z žensko ruto. Na ponovno župni-kovo vprašanje, kdo da je in kaj da hoče, je odgovoril tolovaj: »Denar!« Vlomilec je 851etnega biseromašnika sunil v tilnik, da je padel in se ranil nekoliko. Župnik je še bil toliko pri moči, da je klical in zvonil, a lopov je seve kar najhitreje pobegnil, si odprl vrata na dvorišče in zginil v noč. G. kaplan je opozoril okolico na nočni
obisk s strelom skozi okno. Kmalu je bilo po koncu celo župnišče, sosedje in orožniki, ki so odkrili sled bose leve
noge.
Z nožem v desno ramo. Dne 6. t. m.
zvečer je zabodel 241etni Henrik Str-nad z nožem v desno ramo blizu tilnika 181etnega delavca iz Spodnje Hudi-nje Ivana Ošo, ko se je vračal v družbi treh mlajših fantov iz Celja v Gaberje. Napadalec se je izgovarjal pri zaslišanju s polno pijanostjo.
Železna peč zanetila požar. Dne 3. t m. je izbruhnil radi prehudo zakurjene železne peči ogenj na strehi hiše, v kateri prebiva v Lučah čevljar Plesec. Obstojala je velika nevarnost, da ob-jamejo in uničijo plameni celo vas. Gasilcem gre zasluga, da so ogenj omejili in preprečili največjo nesrečo.
Precejšen roparski plen, V noči 7. t. m. je bilo vlomljeno v občinsko blagajno v Zagorju ob Savi in odnešene gotovine 19.000 Din. Spretni vlomilci so napravili v železno blagajno Wert-heim štirioglato odprtino, skozi katero so izmaknili denar. Tolovaji so bili skrajno previdni, da jih ni nikdo čul, čeravno je občinski urad na sredini Zagorja, blizu pošte in stanujeta nad občinsko pisarno tajnik in uradnik. Občina je imela blagajno zavarovano za 100.000 Din. Ko jim je padel tako dober plen v roke na občini, so obiskali brezuspešno Sokolski dom, kjer niso naleteli na denar, in še hišo, v kateri je posojilnica, odkoder so pa bili pognani.
Roparski napad. V četrtek dne 6. t. m. je zaprla gospa Kerčeva v Kranju ob običajni uri trafiko in se še mudila v lokalu do 10. ure zvečer. Nato se je podala na sprehod, a naenkrat se ji je približal neznanec in zagrabil njeno ročno torbico. Napadena je močno držala torbico in jej je ropar podstavil nogo, da je padla in še le na ta način se mu je posrečilo, da ji je iztrgal torbico, v ikateri je bilo 1400 Din, in zbežal. Ropar bi naj bil star 20 let, bolj majhne in čokate postave. Dobro mu je moralo biti znano, kedaj zapira gospa trafiko in kam da hodi običajno na sprehod. Prave sledi za roparjem zaenkrat še ni.
Če strela zdivja. Huda ura je obiskala v noči od petka na soboto (7. na 8. t. m.) vasico Ilovko pri Kranju. Med divjanjem nevihte so švigale in udarjale strele. Pri posestniku Simonu Verliču je užgala strela na sredi vasi dva velika škednja, polna slame. Strele so divjale še tudi po drugih hišah, švigale iz sobe v sobo, krušile omet ter razdejale vse električne naprave. Ljudje so bili v največjem strahu, a pri vsej grozi ni bilo na srečo, nobene človeške žrtve.
Hud pretep na gasilski veselici. V nedeljo dne 2. oktobra se je vršila v vasi Močvirje (občina Bučka pri Novem mestu) gasilska veselica, na kateri je došlo pozno zvečer med pijanimi fanti do prepira in slednjič do krvavega pretepa, v katerem so imele glavno besedo noge od miz ter stolov in seve noži.
Padla po stopnicah in se ubila. V Ljubljani v Pražakovi ulici št. 8 je padla dne 5. oktobra Marija Zadravec, žena upokojenega železničarja in hiš-
Izmed 10 ljudi jih ima
* - ( 7zobni kamen
...dobi ^ • 4 -
ga pa lahko vsak!
Če je zobni kamen uniči» zobe, ¡e ze pre* pozno! Kar ne more nobena zobna pasta,-naredil Kalodonfj on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas ¡a Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Doktor Braunlichu, in to ga de!a tako zelo učinkovitega.
Prati zobnemu kamnu
nika, po stopnicah tako nesrečno, da si je pretresla možgane in je umrla med prevozom v bolnico.
Huda ura s točo in strelo. Izredna vremenska prikazen je bil 3. oktober. Predpoldne okrog 11. ure omenjenega dne je klestila med nalivom kot orehi debela toča po Krškem polju in je napravila zelo mnogo škode po vinogradih krog Rajhenburga, Vidma in Krškega. Vinogradi, up iri veselje vinogradnikov ob Savi, so bili tekom par minut uničeni. Isti dan pa je poleg toče urezavala še tudi strela z vso u-sodepolnostjo. Posestniku Štefanu Lev stiku v Zagorici pri Dobrepoljah na Kranjskem je užgala strela stanovanjsko hišo, ki je pogorela do golega zi-dovja. — V Veliki Dobravi pri Višnji gori je urezalo v kozolec dvojnik, ki je bil last cerkvenika Franca Kralja. Da se ni razširil ogenj na celo vas, je preprečil hud naliv. — Na Češnjicah pri Trebelnem je zanetila strela krčmo in hlev Janeza Barbota. Povrh je ubila strela še vola v hlevu. Vsi pogorelci so tik pred zimo hudo udarjeni, zavarovalnina je le neznatna.
Usodepoln udar strele. V pondeljek dne 3. oktobra je udarila med hudo nevihto strela v poslopje Franca Kan-dareta v Danali pri Starem trgu pri Ložu. Posestnik trpi znatno škodo, ker mu je pogorel ves hlev, ki se je držal hiše, v katerem je imel šest glav živine in na podstrešju polne zaloge sena. Enega vola je strela tako hudo oplazila, da so ga morali takoj na mestu ubiti. Ostalo živino so pa z velikim naporom zvlekli na varno. Domala je po-
stal žrtev strele tudi posestnikov sin Franc, ki se je baš nahajal v hlevu in ga je s tako silo vrglo ob tla, da se je komaj še po vseh štirih rešil. Kaščn, polna žita in koruze, je popolnoma v-ničena. Dalje je tudi pogorelo veliko parov čevljev, več usnja in vse čevljarsko orodje, ker je imel starejši sin v podstrešju svojo čevljarsko delavnico. Škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Priporočamo tvrdko Franjo Klanj šek, Maji-bor, Glavni trg. Tam dobite najcenejše blago za moške in ženske obleke, kakor tudi usnje, podplate in vse drugo špecerijo.	1114
Bli vemo, da za Vaše pridelke skoro nič ne dobite. Zato Vam tudi mi damo blago za c?-no, ki je primerna Vašim dohodkom. Pridige v Maribor, Gosposka ulica 10, k Antonu Mi-cunu, in se tam prepričajte. Samo eden primer Vam dam in to je: Moška suknena obiska Din 189, moško zimsko suknjo (štucer) D 240, ženski plašč 340 Din i M.	1110
Zahvala. Jaz podpisani Anton Šumo-njak, posestnik v Prerodu, se javno ztv-hvaljujem upravi »Slovenskega Gospodarja« za podporo 1000 Din, katera fe mi je izplačala kot pogorelcu stanovanjske hiše in celoletnemu naročniku s plačano naročnino lista »Slovenski Gospodar«. Priporočam vsem, da se ns-roče na ta list in ga celoletno plačajo. — V Prerodu pri Polenšaku, dne 25. septembra 1932. — Šumenjak Anton, posestnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
H. V., Rajnkovec. Žalibog Vam ne moremo ugoditi, ker mi sami ne izdelujemo klišejev, ki bi bili za odtis na rotaciji, na kateri se tiska »Gospodar«.
Še po smrti drog! ifinSshi zastopnik.
Pred kratkem je umrl poslanec Edvard Eslick Tennessee, kojega pogreb je stal ameriške Združene države — 14.500 dolarjev.
Ako pomislimo, da je umrlo od zadnjega zasedanja ameriškega kongresa (parlamenta) že 20 ljudskih zastopnikov ali poslancev, ni potreba še posebno povdariti, da igra poslanska smrt pri postavkah državnega proračuna v Združenih državah Severne Amerike veliko vlogo.
Koj po poslančevi smrti prejme njegova vdova kot posebno darilo ček za 10.000 dolarjev. Tej svoti se še pridružijo drugi postranski izdatki, ki gredo na račun davkoplačevalca. Tako en poseben izdatek so dragocene krste, salonski železniški vozovi za prevoz trupla, stroški za spremstvo poslancev in sorodnikov, ki posodijo umrlemu pot v njegovo domovino in se zopet vrnejo nazaj v Washington, konečno še gotove svote, katere si pustijo izplačati najvišji dostojanstveniki iz državne blagajne za nagrobne govore, v katerih nasitijo žalujoče preostale z vrlinami in zaslugami pokojnega. 20 poslancev, ki je zapustilo ta svet na tem zasedanju kongresa, ki je 72. od proglasitve neodvisnosti Združenih držav, je stalo davkoplačevalce po smrti okroglih 300.000 dolarjev.
Med zasedanjem zadnjega kongresa se je preselilo v večnost 29 članov parlamenta. Za smrt teh je bilo izdanih s čeki za vdove vred iz državne blagajne 390.000 dolarjev. Izza raznih poprejšnjih zasedanj so znane še mnogo višje svote. Ker so pa v zadnjem času omenjeni pogrebni stroški le previsoki, so sedaj znižali ceno za krsto od 1000 na 400 dolarjev.
Ob priliki prepeljave senatorja, ki (e trajala po železnici dve uri, je zahtevalo 14 poslancev povračilo 600 dolarjev.
V prejšnjih desetletjih, ko še ni bilo povsod železnice, je bil tak poslancev
Belgijski ribiči so ulovili v mrežo in potegnili z morskega dna 200 let staro sidro. — Desno: Francoz Alain Gerbauet je nastopil v čolnu na jadra vožnjo okoli sveta.
V
Najnovejše ameriško bojno letalo-dvosedežnik, iz katerega lahko strelja S strojnico tudi zadaj sedeče spremljevalec pilota.
Dva modela najnovejših Junkersevih nemških letal. Zgoraj letalo na pogon s stisnjenim zrakom, spedaj prerez Junkersovega letala, ki omogoča interesentom natančen pogled v podrobno konstrukcijo.
pogreb mnogo cenejši. Poleti, niso mogli prevažati krste po cele tedne in radi tega so pokopali umrle poslance enostavno v Wash'ingtonu. Danes, ko so opremljeni ameriški vagoni z najbolj modernimi hladilnimi napravami, se pač izplača za enega moža prevoz na državne stroške iz Pennsylva-nije v Florido. Spremljevalci trupla lahko med potjo nemoteno trgujejo.
Poseben slučaj je bil prevoz rajnega poslanca Elsyona leta 1921. 17 poslancev spremstva je izkazalo samo za vožnjo račun za 5373 dolarjev.
Večkrat se zgodi, da umrli poslanec ne zapusti vdove, ki bi lahko ^prejela
kot posebno darilo 10.000 dolarjev. V
takih slučajih se vsikdar posreči iznajdljivosti kongresa, da iztakne kakega daljnega sorodnika, ki poda izjavo, da je pripravljen, sprejeti državno darilo 10.000 dolarjev. .
Tudi vsi oni, ki so bili enkrat poslanci, pa niso več, imajo pravico, da se lahko udeležujejo sej kongresa. Če umrje takšen bivši poslanec kot poslušalec med zasedanjem, ga tudi pokopljejo na državne stroške.
Navada pokopavanja senatorjev in poslancev na račun državne blagajne se je rodila leta 1809, ko je umrl senator Malbom, a njegov pogreb je stal
komaj 3 dolarje. Pogreb Henrya Klap», je stal že 5445, senatorja Hearsta, za* stopnika Kalifornije v državni služb! leta 1891 — 21.332 dolarjev, pogreb VVarrensa, tasta izza svetovne vojne znanega ameriškega generala Pershin-ga 19.478 dolarjev.
GOSPOItABJK
Pesni opomini vinogradnikom.
(Dopis od Sv. Trojice v Hal.)
Ko sem poromal dne 22. 9. t. 1. malo izven mej naše obširne župnije v sosedno, oglasim se mimogrede pri mojem dobrem prijatelju. Kakor se že v« obče govori pri nas vinogradnikih, sva tudi midva pokramljala o vedno naraščajoči vinski krizi.
Prijatelja vprašam glede trgatve rane sorte. On mi odgovori: Sem že o<.-bral in prodali Vprašam: Po kaki ceni? He — saj veste, kako je. Prodal sem takoj mošt tistemu gospodu na Ptuj, ki je dal oznaniti, da plača to vrsto 1 Din za 1 liter mošta. — Po krat« kem najinem pogovoru pa pridejo k mojemu prijatelju trije gospodje kupci, dva iz Maribora in eden iz Ptuja. Vprašajo radi mošta. Pravi, sem že od-prodal mošt. Oni: po kaki ceni pa? Za po 1 Din liter. — A zakaj ste ga tako poceni dali, mi bi vam radi dali dva dinarja!
Prijatelji vinogradniki! Ne dajte se, letos motiti po kakih prekupcih in sla*, bih cenah moštu in vinu. Znano nam je, da je letos dosti manj starega vina v zalogah in vinogradniških kleteh, kakor ga je bilo lanskega leta sedajni čas. To je pribita resnica, katera se ne da izpodbijati od nikogar.
Dobro nam je tudi znano, da je letos po več krajih uničila toča ves letošnji pridelek, deloma čez polovico.
Kjer je še nastavek zelo dobro kazal, pa ga je po peščenih legah uničila suša od 50 do 75% in se bo veliko manj pridelalo vina kakor lansko leto. Ta* ko je pri nas v Halozah in veliko bolje ni drugod, izjema je le lega in težka zemlja.
Dragi tovariši! Na novo ustanovljena podružnica vinorejskega društva nas opominja in svari:
Ne hodite ponujat in prosit na vse strani vinskih kupcav in gostilničarjev z moštom, ker s tem si ne boste koristili popolnoma nič, pač pa veliko škodovali sebi in drugim:
Nikakor ne prodajajte mešanega in slabšega m^ita pod i' Din liter, ker se to itak slabo splača, posebno kateri nimate Svoje domače' vprege.
Držimo se resno po primeru časa in trezno v vsem, ter se ne dajmo begati od kakega mešetarja, ki mu je za lasten žep".
Kupci' mošta in 'vina, resni kupci, bodo itak prišli z nami v dotiko, ako hočejo dobiti IzbornO, svetovno znano halcfško kapljico," tudi 'lab!;o pridemo
Elektrarna belgijske prestolice Brüssel je pogorela
Na francoski podmornici »Persee« je nastala na odprtem morju eksplozija, ki je zahtevala dva mrtva in več težko ranjenih, čoln so rešili pred potopom.
Prebivalci po zadnjem strašnem potresa uničene grške vasi.
sami do njih potom naše vinorejske podružnice. Zato dajemo na znanje vsem kupcem mošta in vina, naj se obrnejo do nas, tki jim bomo oskrbeli pristno izborno kapljico, ki pa jih ne bo nič stala.
Ni bilo nikakega mešetarja nam pomagat delat, ko smo težka celoletna vinogradniška dela opravljali, še sedaj ne potrebujemo nikogar — kakor prijazno vabimo resne kupce, ti se pa naj v obilnem številu zglasijo pri nas!
Kar se pa tiče vobče kmečko-vinske krize povsod, pa svetujemo: dajte nam nazaj iste cene pri živini in kmečko-vinogradniških pridelkih. Vprašamo: Zakaj le pridemo mi kmečki sloji pri vsem do tako groznega padca cen našim pridelkom? Zakaj se nam pa ne znižajo naše dajatve in terjatve? Zakaj se ne zniža blago v trgovinah in vse kar potrebujemo za živež in obleko? Zato: dajte nam cene našim pridelkom, kake so bile prej, boste vi izhajali in mi, in bo konec krize. Če propade kmet . . .?
Poglejmo ubogega celoletnega trpina vinogradnika: Celo leto je skrbel skoraj noč in dan pri težkem delu za svoj obstoj, na jesen pa, ker drugega nima, s čim bo preživel sebe in svojo družino, s čim plačal dolgove, obresti in razne dajatve? Nazadnje ne dobi za ves svoj celoletni znoj in trud niti toliko, da bi oblekel na zimo sebe in svojo družino.
Nazadnje pa prosimo in se obračamo do vseh tistih, ki nam hočejo in za-morejo v tej hudi stiski kaj pomagati, naj store svojo dolžnost, katera jim pripada po božjih in človeških zakonih.
M
Ponarejeni IGOOdinarski bankovci so se pojavili. Najlažje je potvorjenega jurja poznati po napisu na rozeti, s katero so bili lansko leto pretiskani vsi tisočaki, ker je bilo med njimi mnogo potvorb. Po rozeti, ki je bila natisnjena na jurje lansko leto, je falzifikate poznati po naslednjem: Na koncu besede »Jugoslavije« v omenjenem napisu je ponarejevalec, ko je popravljal kliše črke »i« v poslednjem zlogu, pretvoril v črko »n«, tako da se na mestu »Jugoslavije« bere »Jugoslavnje«. To je eden izmed tistih znakov, ki najprej omogočijo spoznanje falzifikata.
Sladker in kislina v letošnjem moštu. Dne
5. oktobra izvedeno poskusno določevanje sladkorja in kisline pri banovinski trsnici in
drcvesnici v Pekrah	pri		Mariboru je			dalo sle-	
deče rezultate;.							
Sorta:			i	Vo slad.		%	kisi.
Š.ipon i 5 i i i	•	f	i	18.50 ,	't	1	11.90
Laški rizling i t	a	B	s	18.- i	a	1	9.50
Renski rizling , t		1	B	19.— ,	a	1	12.40
Neuburgovec , ,	■	■	t	19.50 ,	t	1	10.50
Bali burgundec i i	t	t	B	20.50 ,	a	i	10.50
Silvanc i . i j	v	B	B	19.50 s	a	I	12.—
				19.50 ,	,	1	8.—
		B	t	19.- ,	i	I	8.50
Z g. rud. Veltlinc	y	B	S	20.— ,	t	I	10.—
Muškatni silvanc	■	I	B	18.— ,	a	,	10.70
Bovierjcva ranina	i	a	B	20.50 s		I	8.10
Oranževka , .	K	1		22.— s		S	6.60
Žlahtnina , , ,	1-	B	B	15.— ,	t	I	6.50
Mešano t , i ,	B	B	1	19.— ,	a	1	8.50
Prvovrstna sadaa drevesa in cepljene trie zastonj se sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih cenah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte. Zahtevajte cenik!
Kmetijska podružnica Maribor in o-kcliš opozarja na razstavo štajerske pe rutnine dne 5. in 6. novembra t. 1. v Mariboru in poživlja svoje člane, da v obilnem številu pošljejo na razstavo le pe živali. Podrobna navodila daje Zadruga za rejo perutnine v Mariboru, Slomškov trg 11, 1. nadstropje, soba 5. Za najboljše perutninarje so določene med drugimi banovinske nagrade v iz-neskih od 100 do 500 Din.
Sv. Lenart nad Laškem. Tukaj smo si ustanovili v nedeljo dne 2. oktobra, po zgodnjem opravilu v šoli Živinorejsko selekcijsko društvo s sedežem v Št. Lenartu. K temu okolišu se pritegne del občin Sv. Rupert in Marija-Gradec. Izvolili smo si odbor, kateri prične takoj z delom in sicer z vpisovanjem krav za mlečno kontrolo. Upamo, da bo to delo rodilo uspeh, ker le dobra in prvovrstna živina se bo v današnjih težkih časih dala vnovčiti in le od take smemo računati na dobiček. Tukajšnji kraj slovi po svoji lepi živini po vsem okraju ter zavzema prvo mesto. V tem društvu si bomo tudi skušali urediti prodajo živine, da ne bo k~iet v teh časih izročen mesarju na milost in nemilost pri prodaji živine. Vzpodbudo za ustanovitev tega društva sta nam dala gg. dr. Jerlna, živinozdravnik iz Laškega, in Zupan Ivan, sreski kmetijski referent iz Laškega, katera sta imela tudi predavanje. Kmetje, le tako naprej, ker le v slogi je moč! Zavedajmo se, da je kmet steber države in kot tak mora biti enoten!
Nova Štifta. Čitam v »Slov. Gospodarju«, kako se godi po svetu, kako se prodaja živina, sadje, krompir, sočivje in sploh vse, kar je kmečkih pridelkov. Tudi v našem kraju smo v težkem položaju. Denarja ni, davke hočejo imeti plačane, toda kmet ne more od-prodati živine, ne lesa, in če kaj proda, mora dati v sramotno ceno. Kmet nima niti toliko, da bi si kupil soli, nima za vžigalice, nima za sladkor, za obleko itd. V »Slovencu« z dne 25. septembra sem čital, kako se godi ljutomerskenau vinogradniku, kako hud položaj ja v Slovenski Krajini; po pravici piše, da je kmet siromak. Pri nas se mora dati živina za isto ceno, kakor v Doljni Lendavi.
Plačevanje davkov z lesom. Koroška deželna vlada se je odločila na prošnjo mnogih kmetskih in gozdnih posestnikov, da bo sprejela večjo količino smrekovega in bukovega lesa v plačilo za zaostale davke. Za kubični meter smrekovine bo odpisala 9.60 šilingov in za kubični meter bukovega lesa 12.75 šilingov na davčnih zaostankih.
*
MliiCfSMI dOl£071 ¥ mM državi.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič je na seji vlade predložil končno statistiko o zadolžitvi kmetov v naši državi. V državi je
572.802 zadolženih posestev v obsegu do 10 ha, ki so zadolžena skupno za 4.202,739.197.39 Din,
od tega v dravski banovini 42.608 posestev a skupnim dolgom 638,540.564.60 Din.
Zadolženih posestev v velikosti od 10 do 30 ha je v vsej državi 65.410, ki so obremenjena skupno z 1.427,526.226.80 Din; od tega je v dravski banovini 11.319 posestev s skflpnim dolgom 363,761.143.65 Din.
Zadolženih posestev v velikosti od 30 do 75 ha je v vsej državi 7205 s skupnim dolgom 467,020.906 Din. Od tega odpade na dravsko banovino 1473 posestev s skupno obremenitvi-i jo 91,118.674.61 Din.
Zadolženih posestev v izmeri od 75 do 100 ha je v vsej državi 854 s skupnim dolgom 60,860.749.30 Din. Od tega je v dravski banovini 12§ posestev s skupno obremenitvijo Din 10,959.996.30.	1
Zadolženih posestev v izmeri nad 100 ha je v vsej državi 799. Zadolžitev teh posestev znaša 203,337.385.69 Din. V dravski banovini so od tega 103 posestva s skupnim dolgom Din 14,281.569 Din.
V vsej državi je skupno G47.070 zadolženih posestev s skupno zadolžitvijo v znesku Din 6.351,490.465.44. V dravski banovini je od tega 55.631 posestev, skupni dolgovi v dravski banovini pa znašajo 1.118,661.948.16 Din. #
Cene in scjmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 8. oktobra so pripeljali špeharji 17 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12—13 Din, špeh po 12—14 Din. Krme radi slabega vremena na trgu sploh ni bilo. Kmetje so pripeljali 5 voz krompirja po 0.75—1.50 D, 3 čebule po 2—3, česen 8—10, 12 voz zelja po 1—4. Hren 9—10. Jabolka 2—3, hruške 4—6, slive 2, breskve 4—5, grozdje 2.50—5, celi orehi 4—5, luščeni 14—16, kostanj 3. Pšenica po 1.75, rž 1.50, ječmen 1.50, koruza 1.75, oves 1— 1.25, proso 1.75, ajda 1.50, fižol 2.50—3. Srna 1 kg 8, zajec komad 20—25, jerebica 8—10, fa-: zan 12—15. Smetana 10—12, mleko 2—3, surovo maslo 20—24. Kokoš 15—25, piščanci 20—; 50, gos 35—55, puran 45—60, raca 15—20 Din.
Živinski in svinjski sejem v Ptuju. Živinski sejem v torek dne 4. oktobra je bil radi de-! ževnega vremena slabo obiskan. Prignanih je bilo 112 krav, 88 telic, 111 volov, 46 bikov in' 50 konj, skupaj 407 glav. Prodanih je bilo 213 glav. Povprečne cene so bile: krave 1.26 do 3 "Din, telice 2 do 3.50 Din, voli 2 do 3.50 Din, biki 2 do 2.50 Din, konji 2000 do 2600 Din. =-) Svinjski sejem dne 5. t. m. je bil slabši. Pri-! gnanih je bilo 135 svinj, prodanih pa 73. Cene so nekoliko poskočile in sicer prolenki 5.50 do €.50 Din, debele 6 do 7.50 za 1 kg žive teže. Plemene svinje so se prodajale po 200 do 450 Din komad.
iiidae vode.
Dišeče jezero.
Tucan-jezero je oddaljeno 200 km od avstralskega mesta Perth. Že nekaj ur prej, predno se približa potnilc jezeru, je ozračje prenapolnjeno s prav, prijetno vonjavo, čeravno ni daleč naokrog nobene cvetlice ali cvetočega drevesa. Čim bolj se približuješ vodi,' tem bolj lahko ugotoviš, kak duh da širi. Zrak je prepojen z duhom po ka-<( dilu in se ti zdi, da se nahajaš v bližini tlečega kadila. Ako si še le prav, tik Dri iezeru, zavohaš, da se dviga
12. oktobra 1932.
SLOVENSKI GOSPODAH
Stran 7.
prijetna vonjava iz vode. Zakaj da to majhno jezero razširja vonj, je kaj lah iko tolmačiti. Avstralija je edini del sveta, na katerem uspeva rastlina, ki daje kadilo, ki nikakor ne zaostaja za dišečo arabsko smolo. Tucan-jezero preskrbuje z vodo potok, ki se vije več kilometrov na dolgo po nepregledni ravni, ki je porastena z divjimi kadil-nimi rastlinami, kojih dišeči prah s cvetja odnaša potok že tisočletja v jezero. Jezero ne odteka, ampak voda samo izhlapeva in oddaja prijeten duh. Ako se fcedo okoplje v tem jezeru, mu telo di3i, kakor bi se bil namazal z dišečim mazilom. Domačinom, ki so prebivali nekdaj v okolici jezera, je služila dišeča voda za vse mogoče čarovnije. Danes uporablja vodo iz Tu-can-jezera velik", pralnica v mestu Perth, iki jo meša med vodo za pranje in na ta način oprano perilo diši.
Sladka voda.
V	severni Nebraski v Združenih državah Severne Amerike je večji ribnik, iki je za učenjake pravcata uganka. V nekdanji ilovnati jami se je napravil vsled deževnih dotokov majhen ribnik. Pred par leti pa je kljub suši naraščala v ribniku voda od dne do dne, se razlila po dolini in napravila jezero, ki meri v premeru 1 km. Slučajno so opazili, da je voda iz v kratkem nastalega jezera tako sladka, kakor bi bil v njej raztoplen sladkor. Gotovo je, da se je odprl v prvotno mlako podzemeljski izvirek, a odkod ta sladkoba? V jezero so spustili ribe in rake, ki so na začudenje v zelo kratkem času močno zrasl-i, kar je gotovo povzročila sladka voda. Ameriška vlada je poslala k jezeru znanstveno eks-pedicijo, ki bo raziskala zagonetno zadevo.
Potok, ki sj.—ainja barvo.
V	severnem Natalu v južni Afriki je potok Huta, ki je vreden omenka, kar se tiče barve vode. Takoj pri izvriku je voda potoka čista in krista1 a kakor vsaka druga. Po toku 8 km potok
izgine pod neznaten hrib in ga ni videti 7000 m na " 'go. Ko se zopet prikaže izpod skalovja v podzemeljski jami, je voda popolnoma indigo-plava. Še le pozneje, ko privzame modri potok več drugih dotokov, zgublja voda plavo barvo in pri izloku je že navadne barve. Znanstveniki razlagajo dom nevno ta pojav na ta način, da teče potok pod skalovjem skozi naravne zaloge bakrenih soli, kojih raztopina da potoku izredno modro barvo.
Veda, v kateri ne rspovajo bakterije.
V	Kanadi je tudi mnogo vod, ki so posebnost v znanstvenem oziru. V bližini naselbine 3anf±" izvira izpod skalovja potok, ki se imenuje Silver-Creek. Voda je tako popolnoma čista ali sterilizirana, da ne morejo v njej prospevati nobene bakterije ali glivice. Zajeli so iz tega potoka večjo količino vode in jo izpostavili velikomest-nemu ozračju. Navadna in odprta voda je tekom četrt u prenapolnjena z raznim prahom in z glivicami, katere je prinesel veter. V vodi iz Silver-Creeka pa se tudi po nadaljšem času ni razvilo nikako glivično življenje. Učenjaki trdijo, da teče izvirek potoka skozi srebrno r"do in odnaša seboj srebro, kojega malenkostna količina zadostuje, da se zaduši vsaka bakterija.
Še druge vodne posebnosti.
V	vzhodni Afriki, je reka, koje voda je naravna grenčica. V Čile v južni Ameriki je vrelec, ki je pri izviru slan kakor morska voda. V Združenih državah je znan izvirek, kojega voda i-ma 80 stopinj toplote. V Mehiki je vrelec, ki je nevaren, da se ne užge, ker plava na površini vode olje. Indijski veletok Ganges vsebuje večje količine radija in radi tega uporabljajo že od pamtiveka njegovo vodo v razne zdravilne svrhe.
Naša stara majka zemlja nas preseneča vedno znova s svojimi čudovitimi posebnostmi-.
(K ««novec
Bahovec je važno in tekom mnogih lei preizkušeno domače zdravilo iz planinskega zdravilnega rastlinstva.
Zavitek Din 20'-tekah.
Sv. Janž na Dravskem polju. Tukajšnje proj svetno društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m: v tukajšnjem Društvenem domu ob treh po-: poldne prelepo in podučljivo spevoigro »Mala pevka«. Prijatelji poštenega razvedrila prisrč-. no vabljeni!
Vojnik. Prosvetno društvo, pevski odsek, vprizori dne 10. oktobra »Hlapca Jerneja« y. proslavo 151etnice dr. Krekove smrti.
Gornjierad, Katoliško prosvetno društvo v Gornjemgradu priredi v soboto dne 15. oktobra, ob 8. uri zvečer, ter v nedeljo dne 16. oktobra ob treh popoldne v društveni dvorani lepo narodno igro »Miklova Zala«.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Tudi naše Prosvetno društvo, je s skromno prireditvijo počastilo spomin TOletnice Slomšekove. Ni bila sicer to tako slovesna proslava, vsaj na zunaj ne, kakor je bila ona pred 20 leti, ko smo praznovali SOletnico Slomšekove smrti. O Slomšeku nam je takrat govoril g. dr, Hohnjec, fantje in dekleta pa so predstavljali »Divjega lovca«. Jedro naše letošnje proslave, ki se je vršila dne 25. septembra, je poleg deklamacij bil govor, katerega je imel naš rojak ter bivši srezki šolski nadzornik g. Franc Lužnik. S krepko besedo je med prav živahnim pritrjevanjem poslušalcev ob zaključku svojega govora povdaril, da hočemo načelom, katere je tako vneto širil slavni naš vladika, ostati zvesti vsikdar! Pevski zbor je pod vodstvom g. Joškota Časla zapei
Koliko papirja porabijo časopisi?
Časopisi vsega sveta porabijo, kakor so izračunali, približno 3 milijone 750 tisoč ton papirja na leto. To je razumljivo, če pomislimo, koliko papirja porabi en sam časopis, znani »Chicago Tribune« za navadno nedeljsko številko toliko papirja, kakor ga je mogoče izdelati iz lesa, ki zraste na 120 ha gozda. To je približno 800 do 900 ton ali 35 vagonov lesa.
1000 lei star ruski rokopis,
F.kspedicija ruske akademije znanosti je v južni Rusiji odkrila rokopis • iz leta 1068. Ta rokopis js napis na takozvanem Tmutar-
(Dalje.)
»Utihni, Sita! Stari Tomaž in pater Saliib naju bosta gotovo iskala in tudi našla!«
Zvedela sva. Otroka sta prenočevala pri nekem starem kristjanu, Allah ga pogubi, ki ju je podučeval in mnogo sta tudi občevala s patrom. Starec ju bo iskal in svečeniški giaur nam bo naščuval policijo na vrat. Edina rešitev je bila: izginiti v Bombayu.«
Ali je poslušal napeto in je stopal molče poleg tovariša.
»Si siguren, da ti ni nikdo sledil?«
»Nikomur se niti sanjalo ni, da prepeljava-va živo blago.«
»In voz?«
»Prodala sva ga z voli vred.«
»Presneta stvar! To nam še lahko prekriža vse račune.«	^
»Kaka misliš?«
»Vsekakor moramo tudi druge naložene naloge hitro dovršiti.«
Po stranskih ulicah sta dosegla v bližini pristanišča oni del mesta, v katerem prebivajo sami mohamedani.
Približala sta se hiši, v kateri sta stanovala skupaj s Sahibom.
Pri vstopu vpraša Sahib: »Vse v redu?« »Da, vse!«
Hišo obkroža štirivoglato dvorišče in Je dvonadstropna.
V drugem nadstropju na oni strani, ki ni na ulico, sta nastanjena v sobici Rama in Sita: Vrata so zaklenjena od zunaj in pred vhod so naloženi prav visoko zaboji.
Rama je vse preiskal in odkril tudi ono mesto, kjer so nekoč vodila vrata ven na verando* Otroka sta klečala na tleh in molila večerno molitev. Siti nakloni molitev mir in tolažbo. Deklica je kmalu zaspala, fantku pa ne dajo razne misli miru.	— >i %	< Imel je velike in pravzaprav dvojne skrbi;
poleg Slomškovih »Predica« in »Večernica« še tri druge pesmi. Da pa je bilo še nekaj za smeh, so poskrbeli naši fantje, ki so s sodelovanjem gdč. Tončke K. vprizorili »Kovače-,vega študenta«. Med odmori so se oglasili še tudi tamburaši. Udeležba od stra^; domačinov bi bila lahko večja. Pohvalno pa moramo omeniti, da so se udeležili v lepem številu Ljubenci z g. kaplanom Babšekom ter .Gornjegrajci z g. župnikom Šlandrom.
Šmarje pri Jelšah. Že za 25. september je »Slovenski Gospodar« naznanil našo veliko proslavo Slomšekove 70. posmrtnice. Pa se je prenaglil. Do takrat še nismo končali velikopoteznih priprav, namreč prepotrebne spopol-nitve našega Katoliškega doma z dozidavo dveh za garderobo, knjižnico in manjše sestanke določenih sob. Dogotovitev in blagoslovitev teh prostorov in njih posvetitev Slom šekovemu spominu smo na najslovesnejši način opravili šele prvo oktobersko nedeljo popoldne po lepi zahvaliici v dekanijski cerkvi. Blagoslovitelj msgr. Vreže nam je pod milim nebom obrazložil zgodovino prenovljene dvorane in odra ter obeh prosvetnih sob, pri naslednji akademiji v prenapolnjeni dvorani pa nam je v slavnostnem govoru razkazoval Slomšekovo rodoljubno delovanje, vredno, da se ga vsi zavedni Slovenci čimdalje tembolj hvaležno spominjamo. Z napeto pozornostjo emo poslušali deklamacije Karapuševe deklice iz Stranj in Hribernikovega fanta od Sv. Barbare, ubrano prepevanje našega ženskega In mešanega zbora ter zelo zanimivo predavanje domačina, slušatelja zagrebškega peda-gogija g. učitelja Viktorja Roma o Slomšeku, ljubitelju šole in vzgojitelju naroda. Krasen eaključek vrlo dobro uspele prireditve so napravila naša kmočka dekleta s trodejanko: »Prisegam!«, ki so jo igrala s tolikim veseljem in s takim umevanjem, da smo jim prisrčno hvaležni in se te poučne igre že zopet udeležiti želimo. Vse odmore je prav lepo izpolnjeval naš šele tri mesece stari fantovski tamburaški zbor, ki nas je tudi še po prireditvi tako imenitno kratkočasil, da smo še par Slomšekovih pesmi zapeli. Vsa čast in iskrena zahvala načelstvu in nadzorništvu naše kmečke posojilnice, ki nam je z velikodušnim darom dozidave prepotrebnih prosvetnih prostorov h Katoliškemu domu pripomoglo k
tako veličastni proslavi Slomšekovega spomina!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na Slomškovo proslavo, ki smo jo imeli dne 18. m. m., so nas veselo posetili bratje Hrvatje iz Vinagore in so nam pripomogli, da je Slomškova proslava pri nas tem lepše uspela. Dne 2. oktobra pa jo naše prosvetno društvo vrnilo bratom Hrvatom njihov obisk. Precejšnja množica naših faranov se je zbrala na Vinagori, da še smo skupno z brati Hrvati proslavljali Slom-šeka. Vprizorili smo tam tudi igro »Razvaline življenja«. Igro smo morali vprizoriti na prostem, ker tam nimajo dvorane. Udeležba je bila izredno velika, ker na Hrvaškem, zlasti na Vinagori, je gledališka igra velika redkost. Tamošnji vlč. g. župnik Vukina nas je vesel s svojimi društvi sprejel in nam iz srca želel, da bi mi že kaj kmalu častili svojega škofa na oltarju.
SLOMŠKOVA PROSLAVA V PTUJU.
Preteklo nedeljo je župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju na svečano3ten način proslavila sedemdeseto obletnico Slomškove smrti. Hvale in posneme vredno je, da so pri ranem cerkvenem opravilu verniki v najobilnejšem številu pristopili k mizi Gospodovi, darujoč sv. obhajilo za veliki namen in srčno težnjo našega naroda, naj bi Bog odlikoval tega največjega sina našega naroda in z njim ves narod s častjo oltarja. Pri poznem cerkvenem opravilu je imel govor predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip Hohnjec. Z živahno poljudno besedo je na nazoren način predočil poslušalcem Slomšeka kot velikega prosvetitelja našega ljudstva. Siomšek je utemeljitelj naše prave ljudske kulture in slovenske prosvete. Bil je globoko preverjen, da more na pozor-nici človeštva v naprestani medsebojni tekmi in v ostrem boju za bbstanek, ki se vrši med narodi, zmagati in vztrajati samo tisti narod, ki v skladu z božjo previdnostjo gradi :n uso-vršuje svojo lastno kulturo ter z njo prinaša d^aovne dobrii.e za vse človeštvo. Kot od Boga poslan graditelj te kulture in prosvete, ji je v globini naše ljudske duše položil dva granitna temelja: katolištvo in slovenstvo. Da bi zgradba naše narodne r ros vete šla ne samo v vis kakor nek&k nebotičnik ter bi bila odlika in prednost n'e?faternikov, marveč da bi
vse ljudstvo bilo njen nosilec, je Slomšek vse sloje in dele našega ljrdr' zrt ;'el in zavzel za izobrazbo. Hoteč našo zveličansko narodno o-miko ohraniti gnilobe in propada, je vojeval ostro borbo zoper vse bacile nekrščanstva v javnem življenju. V knjižici za mladeniče »Življenja srečen pot« je zapisal strahovito obsodbo pisarjev nekrščanskih knjig in slabih časnikov, imenujoč jih pomagače samega hudobca. Naše nastopanje in prizadevanje zoper nekrščanski tisk, zoper slabe knjige in liste je naloga, ki nam jo je sporočil in izročil Slomšek. Slovesno sv. mašo je imel ob obilni asistenci g. župnik Alfonz Svet. Popoldne ob treh je bila slavnostna akademija v mestnem gledališču s pestrim, prav srečno sestavljenim programom, kojega proizvajanje je pod vodstvom g. p. Konstantina prav dobro uspelo. Na sporedu so bile pevske točke, deklamacije, prizori, spevoigre, proizvajanje Slomšekovih pesmi. Med odmori je pod veščim vodstvom g. p. Miroslava Godine igral tamburaški zbor mi-noritskih gojencev. Spominski govor je imel g. Edbin Boje, ki je s slikovito in zanosno besedo risal občinstvu lik velikega našega narodnega voditelja in fiuditelja ter s krepkimi potezami poudaril glavne momente Slomšekovega življenjskega dela. Akademija je bila prav dobro obiskana, med navzočimi sta tudi bila g. župan Jerše in bivši župan g. dr. Sen-čar. Ptujska proslava je bila na višini, ki je dostojna spomina nesmrtnega Slomšeka.
Nevaren posel iskanla
Kraljica iz Sabe in orhideje.
Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salamona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. Na stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od njene okolice, a nobeden ji ni ugajal. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar cela drevesa, da je zgledala njena ka-
Predvsem ni znal, kaj neki se bo zgodilo z njim In s sestrico. Pater ga je že večkrat svaril, naj se čuva tujcev in posebno še mohamedanov. Nikar naj ne poseča predstav kačjih zagovornikov ¿tli zarotovavcev. Ako so ti prijazni napram de-ci, snujejo vsikdar nekaj hudobnega. Oni so ti-isti, ki kradejo otroke. Ni ubogal in sedaj se je zgodilo, kar mu je napovedal pater. Globoko ke-sanje se je oprijelo njegovega srca. In njegova sestrica se je morala pokoriti z njim vred. Jokal je, ihtel ter molil, ljubi Bog mu naj pomaga, bo že vse zaupal patru in nikdar več ne bo šel h kačjim zarotovavcem.
. Še nekaj ga muči. Ni mu bilo znano, kaj da nameravajo hudobneži. Iz pogovora obeh tolovajev je razbral, da snujeta zlobne načrte še proti nekemu drugemu in se močno bojita za ■lučaj, da bi zvedela oblast o ropu otrok. Ako bo enkrat prost, bo vse povedal patru in bo tudi pomagal onemu ogroženemu možu. Tak je bil njegov trdni sklep.
Slednjič je zahteval tudi od njega spanec fcvoje pravo.
Ob taistem času so sedeli skupaj trije za-rbtniki in kovali načrte. Sahib je govoril:
»Najboljše je bilo zate, Om»r, da si se zatekel v Bombay. V Gudjeratu bodo peklensko pazili. Poročilo sem poslal takoj. Upam, da bodo zadovoljni. S tema zadnjima si se polastil prvovrstnega plena. Nekaj takega je hotel imeti naš khan (zapovednik). Ako se bo cela zadeva nekoliko umirila, potem mu lahko pošljemo otroka. Mladec je krepak in izvrstno sposoben za ladjo. Khan rabi sužnja za kurjača, ker je prejšnji iz-dahnil pod udarci biča. Ako bo enkrat izginil v trupu ladje, ne bo zagledal solnca, dokler se ni prelevil v vernega muslimana. Česar mu ne bo mogel ucepiti duhovnik, mu bo ubil bič. Bič pa prepriča slednjič vsakega. Hahaha! Če pa ne, bo pač poginil, kaj pa je življenje sužnja kristjana! Dekletce je vitke postave in baš take želi imeti stari Sulejman. In ono drugo, ono drugo, da, pojutrajšnjim se bo pričelo razpletati.«
Ko je poklical pater policijo, so mu uradno tole sporočili:
kanskem kamnu na otoku Taman in popisuje, kako je ruski knez Gleb meril ledna obali Azovskega morja. Kamen bodo shranili v ljeningradskem muzeju.
Zdrav človek in potenje.
V poletnem času se marsikdo močno poti, in če ima denar, si celo privošči hladilnih' pijač. — Najbrž nihče ne pomisli, koliko vode pride pri potenju skozi njegovo kožo. So zelo različne te množine in v prvi vrsti odvise od množine popitih pijač in zavžitih jedil. Da so pa količine vode gotovo zelo velike, pa dokažuje že dejstvo, da zdravemu človeku tudi po zimi,
ravana kakor potujoči gozd. Kralj Sa-lamon je duhal nepopisni vonj orhidej In občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, bil je kar očaran od rajskega cvetja orhidej.
Privlačnost orhidej je preživela več tisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salamonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes.
Dragocenost orhidej!
Cela premoženja se izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tu-idi 20.000 Din, kako redek pač je. Iskalci orhidej žrtvujejo večkrat celo življenje, da izsledijo le en cvet, ki je posebna redkost. Nabiralci orhidej, ki se skrivajo po džunglah Južne Amerike, po otokih pod Indijo: na Sumatri ali Bornejo in na Madagaskarju ob Južni Afriki, doživijo mnogo več nego lovci na slone, leve, tigre in gorile.
Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izredne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem t razprostrtimi peruti.
P Južnoameriškem nabiralca orhidej pripovedujejo to-le:
Nastopilo je deževje. Približal se je fcas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega cveta orhide-
ie. Prinesel mu je Indijanec zbirko ka-:ih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel Jo je v roko, da bi jo radi izredne krasote natančneje ogledal. Skozi mra-Cno svetlobo, ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj orhidejo, pač najlepšo, kar jih je »ploh kedaj videl. Naenkrat pa se je pričelo na listju cveta nekaj gibati — nabiralec je pognal to čudno gibajočo Be stvar proč in skočil na stran. To, kar je držal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač!
Najbolj čudovita lastnost orhideje je ia, da zna natančno prevzeti obliko
drugih rastlin in živali. To spreminjanje cveta pač ni ničesar drugega, nego naravna samoobramba.
Nevarnost iskanja orhidej.
Vsaka džungla v: Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in na Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve strastnih zbiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pijonirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z navadnimi nevarnostmi, kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke in kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo, ki je s^oro sigurno gnezdišče kač? Ako se ne r ->re polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami, kakor je to storila kraljica iz Sabe.
Doživljaj Angleža.
Gotovi Hamlin, ki je iskal orhideje po otoku Madagaskar, je zadel pri tem poslu na posebno težkočo. Ko je dosegel Moyambassa pokrajino na otoku, je vztrajal poglavar na tem, da se mora zvezati Anglež, ako hoče tamkaj o-stati, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov orhidej svojega svaka, a je zapretil Angležu, če se bode svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata še na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju pe-sebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom in si ga je privoščil s kožo in lasmi. Ko je .zvedel kralj o smrtni nesreči, je zapovedal, da se mora Hamlin pokoriti. Dal mu je na izbiro: Ho-
če li, da ga namažejo z oljem in sežge-jo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega sorodnika? Anglež se je odločil za prevzem družine.
Tigrova orhideja.
Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v največji goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in zagledal prekrasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel drugo jutro dognati pravega drevesa. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je u-daril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoS. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd in našli preostanke tovariša, katerega Je bil tiger zagrabil, raztrgal in požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vednl spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«.
Usodepolni prevoz orhidej.
Ni čudež, ako so orhideje med tigri in divjimi poglavarji tako drage cene. Pa tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava rastline iz džungle po morju tolikokrat brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo le dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja, so vse ovenele.
Ako pa tudi pride katera v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.
Vinske sode, rezan in tesan les, bukova drva, cepano in žagano kolje predaja ali zamenja za dober vinski mošt Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.
ko se niti najmanj ne poti, izhlapi skozi kolo približno 1 liter vode na dan.
Mati in kača.
$ Italiji se je dogodil Sr kraju Forza de Agio čuden slučaj, da »ta napadli kači otroka in mater. Neka mati je šla s svojim šestletnim sinčkom počivat pod senco velikega kostanja. Ko se je za Bekaj trenutkov oddaljila od sinčka, je slikala, kako otrok joka. Ko je prihitela nazaj, Je zapazila, da se je iflolga črna kača za-irrizla v ustnice otroku ln se ovila otroku iVečkrat okoli vratu tako, da se je otrok že «lušll. Ko je hotela kačo odtrgati od otroka, *e ji to ni posrečilo,
»Neznatna sled je najdena. Na neki majhni postaji je bil v največji naglici in pod slepo nizko ceno prodan voz z voli vred. Popis se ujema z našimi ljudmi. Sedli so v vlak proti Bombayu, so pa tukaj neznano kam zginili. Potniki niso izstopili na nobenem kolodvoru na otoku. Najbrž so se prepeljali v čolnu. Preiskave v luki in pri ribičih so v polnem teku. Gotovo so pa še lopovi v Bombayu. kolodvori so zastraženi. Pojasnila, katera smo vam podali v zgorajnih vrstah, niso za javnost! Vsaka nepotrebna beseda lahko škoduje celi zadevi. V par dneh boste imeli otroka. O -nadaljnem razvoju vas bomo obvestili.«
Mama Hajani.
Prihodnji večer pri kosilu sta se opravičila oba pridigarja pri Mohamedu in obžalovala, ker ne bosta mogla priti sledeči dan.
»Svetniški mož, jutri ne bova utegnila uživati tvoje prisotnosti. Moreva odpotovati!«
Svečenik je nagrbančil obraz, kar je pomenilo, da bo moral ta dan gladovati.
»Mi je res žal«, — prišle so mu te besede iz srca, »zakaj pa odpotujeta?«
»Zaobljubila sva se. Allah naju kliče.«
»Zaobljuba?«
»Da, jutri je dan smrti svetega moža, Mama Hajane, prisegla sva, da bova vselej romala ta dan na njegov grob.«
»Saj nikakor ni daleč.«
»Ne, peljala se bova v avtomobilu, na grobu bova molila in nato večerjala v romarski hiši.«
»Romanje je sveta zadeva«, je vzdihnil Mohamed.
»Ako se pelješ z nama, svetec, znano nama je, da si revež, za avtomobil ter prehrano bi že midva poskrbela.«
Da, bila sta dobričini in odkrita prijatelja. Mohamed je v~s vzhičen prikimal, trojica se je razstala v najboljšem razpoloženju! Pridigarja sta obljubila, da prideta po Mohameda , > ,
Proti večeru je že bilo, ko so se vzpenjali trije navzgor po hribu svetnika Mama Hajane. Vrgli so se na zeialjo, se dotaknili tal s čelom in molili na pol glasno ono brezkončno suro, ki

omamil
Sv, Miklavi na Dravskem polju. Dne 28.
septembra je med 1. in 2. uro ponoči izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Temant, Roš-nja št. 26. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Ogenj je gotovo podtaknila zlobna roka, kar se tu pri nas često dogaja. Na kraj nesreče eo prihiteli gasilci od Sv. Miklavža in od Št. Janža. Gasilci od Sv. Miklavža so sami vlekli ročno brlzgalno, kf.tcra tehta 1400 kg, do sosednje vasi Loka. Tam se jih je usmilil posestnik Ivan Potočnik iz Loke, kateri je dal izmučenim gasilcem konje, da so lahko nadaljevali pot na pogorišče. Miklavžanom polagamo na srca: bodite prijatelji gasilstva! Vsak jih lahko enkrat potrebuje, ker nesreča nikoli ne miruje! Torej: Na pomoč! — Gasilec.	• »'r-.^SKiMIV
Sv. Anton v Slor. caricah. Tukaj je tik pod hribom naše prijazne cerkvice mirno v Gospodu zaspal v svojem 23. letu vzoren mladenič Andrej Iiapfer. Po svojih šolskih letih se je izučil za spretnega kolarja, pa božja previdnost ga je poklicala k vojakom. Ko je obolel, so ga pripeljali domov, kjer mu je njegova ljubeča in skrbna mati zvesto stregla, saj je vedela, da kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže. Potrpežljivo je prenašal svoje bolečine skozi celih 16 tednov, saj si je med trnjem telesnih bolečin nabiral cvetke za svoj nebeški venec. Vsak mesec se je po-krepčal z angeljskim kruhom ter tako po-krepčan tudi s sv. popotnico v nedeljo dne 25. septembra odšel v boljšo domovino, ko ga še ni okužil hudobni in zapeljivi svet. Zapustil je svoje drage domače in svoje tovariše, katerim iz svežega groba kliče: Glej tovariš, truplo moje, mlado še pa bo strohnelo, spomni se, da tudi tvoje kmalu bode odcvetelo! Bodi mu lahka žemljica!
Šetarova. Pred par leti se je izdala nared-ba, katera prepoveduje tujim posestnikom tukajšnjih travnikov, voziti in goniti živino po bližnjici čez zasebni most, ker smo se z bivšim lastnikom mostu nekaj sprli. Pa poglejmo, kakšne ugodnosti nam je ta naredba prinesla! Od treh strani obdajajo tukajšnje
travnike tri večje vode (Pesnica, Globovnica in Velka), četrta stran pa meji na vaški pašnik; zato vodijo vse poti iz teh travnikov preko vašega pašnika. Ako pelje tuj voznik po bližnjici, vozi le malo po pašniku, ker se cesta kmalu odcepi na most. Če pa pelje skozi vas, kakor naredba zahteva, vozi po pašniku prav od enega konca do drugega, in se s tem povozi mnogo dobre paše, ker tukaj cesta ni strogo določena. Za tuje voznike ni v vasi primernega napajališča, ker so vaški studenci v zaprtih dvoriščih, kjer nihče ne vidi rad tuje živine. Edino prosto napajališče pa je na ostrem ovinku, kjer se z velikimi senenimi vozi zelo ovira promet, zlasti pa je nevarno, ker na tem križišču vedno drčijo avtomobili. Pri vožnji in posebno še sedaj, ko gonijo otroci na pašo, rada uhaja vaška živina s tuje skozi leso in odide v škodo. Tujim posestnikom pa se pot brez potrebe podaljša za polovico. Vse te neprilike bodo prenehale, ako vrnemo ' jim posestnikom staro pot, ki so jo uporabljali že skoro 30 let.
Sv. Martin na Pohorju pri Slov. Bistrici. Dne 2. septembra dopoldne se je raznesla žalostna vest, da je preminul po kratki mučni bolezni g. Slavoj Dimnik, upravitelj banov. Dečjega dom'a v Mariboru in tajnik Počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Zaplapolala je črna zastava na Gasilnem domu, ki je naznanjala smrt. Leta 1928 je pokojni pripeljal v Šmartno na Poh. vvestfalske otroke in v kratkem času se mu je kraj in pohorsko ljudstvo tako priljubilo, da se je leta 1929 na njegovo spodbudo ustanovil v tukajšnjem kraju Počitniški dom. Tukajšnje ljudstvo ga je zaradi njegove prijaznosti in gostoljubnosti zelo spoštovalo. Od kar je Počitniški dom kraljice Marije, je ta del Pohorja pridobil mnogo na tujskem prometu. Še isti dan se je brala sv. maša-zaduš-nica v farni cerkvi sv. Martina, katero je opravil vlč. g. župnik Alojzij Zdolšek. Blagi pokojnik naj mirno počiva v beli Ljubljani! — Kakor v drugih krajih, smo tudi mi proslavili 701etnico Anton Martin Slomšekove smrti. Na predvečer se je zvonilo njemu v čast v farni cerkvi, prihodnji dan je bila v cerkvi, ki je bila polna vernikov, slovesna služba božja, ki jo je opravil vlč. g. župnik. Imamo v naši far; lefa 18531 rojenega starca
Antona Unterlehnerja, ki stanuje pri trgovcu g. Leopoldu Vorša. Starec je še čil in čvrst za delo. Birmal ga je leta 1861 rajni škof Anton Martin Slomšek.
Polenšak pri Ptuju. V enem mesecu se res veliko spremeni. V večnost odhajajo stari in mladi. Nebesa se pa tudi vesele novih angelčkov. V začetku meseca je umrla radi pljuča niče Marjeta Korenjak iz Ilušaka, stara nad 80 let. Žrtev materinstva je postala 24 let stara Marija Kranjc iz Lasigovec. Tri leta omo-žena s pridnim možem zidarjem Janezom, je letos povila prvorojenca, Micko. V otroški po^ stelji ee je prehladila, pritisnila je pljučnica in 14 dni po porodu je bila mrlič. Kot pridno šiviljo jo je dičilo to, da ni hotela delati ženske obleke po »modernem«, ampak vedno po »starem«, rekoč: »Vem, da bom dajala o svojem delu račun tudi Bogu, zato jaz ne delam »moderno««. Da, takih šivilj bi nam mnogo trebalo. Draga Micka! Lahko si položila račun pred večnim sodnikom, zdaj počivaš v hladnem grobu na eni strani s staro Korenja-kovo, na drugi s svojo hčerkico, ki ti je sledila par dni pozneje, stara tri tedne. — Angelj smrti je poklical tudi nežna bitja in sicer poleg Kranjčeve Micke le 1 in pol leta starega Šumenjak Franca iz Preroda in polletnega Majcen Joška iz Braclavec. Naj se le vesele med angelci. Žalujoče starše pa naj tolaži zavest, da angelci prosijo za nje. Vsem prizadetim hišam in rodbinam, ki so vse naročene na »Slovenskega Gospodarja«, naše sožalje!
Pogorelo je novo gospodarsko poslopje posestnika Turšak Alojzija v Polencih. Zgorelo, razven strešnega ogrodja in slame, ki je bila že spravljena pod streho, ni nič. Vse se je rešilo. Goveje živine ni imel. Baje je škoda kri-, ta z zavarovalnino. Nesrečnemu posestniku je tudi lani pogorelo gospodarsko poslopje s slamo krito, ravno tako tudi preša. Stanovanja ska hiša se vsikdar radi nasprotnega vetra reši. Kako je ogenj nastal na tem novem velikem poslopju, ki si ga je lani postavil z velikimi žrtvami in se še zraven hudo zadolžil, še se danes ne ve. — Dobili smo tudi lepega pohlevnega dežja, ki namaka tako hudo vsled suše žejno zemljo. Sadja imamo v obilnosti, ki se pa radi denarne krizne slabo prodaja. Ljudje s strahom gledajo v prihodnost. Kaj bo, ko bo trebalo plačati davke, ko pa še za
je dobila Ime po kravi in tvori nekako veroizpoved muslimanov.
Na polovici hriba so dospeli do grobne omare. Pred njo je klečal postaran mož in je bil ves zatopljen v molitev. Mohamedan je bil, duhovnik in očividno modrijan. Prihod tujcev ga ni motil, njihove bližajoče se korake je preslišal. Vsaj Mohamed je bil tega prepričanja in radi tega se Je glasno odkašljal.
Ves prestrašen mu je podržal Omar roko pred usta in mu dal s prstom znamenje, da naj molči.
Čisto potihoma je stopila trojica par korakov nazaj in je opazovala sključeno postavo.
Mohameda je oplazovala nevolja, molčanja sploh nI prenašal. Obrnil se je k Omarju in mu pošepnil:
»Kedo je ta svetec? Nisem ga še nikdar videl!«
»Kaj . , .'?« je vprašal ves začuden Omar in odgovoril: »Jaz sem le pridigar in ga ne poznam natančneje. Sicer je pa slaven daleč naokrog. Če-rovnik In čudodelnik je. Ima v svoji oblasti, da
dela dragocene tkovine zlato in srebro iz nič. Ni mi znano njegovo ime, pač pa sem čul že večkrat o njegovih čudežih.«
Mohamedu so zaprle te besede sapo, ni znal odgovora, le na dolgo zategnjeni »Ooooh« je privrel iz njegovih od začudenja odprtih ust.
»Ako se zanimaš zanj«, je nadaljeval Omar, »potem . i. . zakaj pa bi ne govoril z njim? Tebe je odlikoval Allah, si vendar duhovnik; midva sva pa le revna oznanjevalca prerokove besede.«
Počasi si je Mohamed le opomogel in zagrabil za nit pogovora.
»Ali je res tako? Ali je res tako?«
Od nestrpnosti je začel prestopati z ene noge na drugo, gotovo bi bil zmotil svetnika v molitvi, če bi ga ne bil zadržal Omar.
Mohamed je klepetal vse mogoče prav zmešano. Sam ni znal, kaj je pravzaprav blebetal, tako zelo ga je presunilo dejstvo, da je mož čudodelnik, ki zna delati zlato.
»Pst!« je posvaril Ali oba, »se je že zganil.«
(Dalje sledi.)
pač pa je pretrgala ka-. čo. Takoj nato pa je iz skrivališča v bližini švignila proti materi druga kača in jo močno obgrizla. Mater so prepeljali takoj nato z že mrtvim sinčkom * bolnišnico.
Mož, ki duha smrt.
V Varšavi so delali poskuse z nekim možem, ki more v resnici z nosem izvohati, kdo od bolnikov bo umrL Moža so peljali v raz-> ličnih bolnicah k 260 nevarno bolnim in v. štirih slučajih je mož napovedal smrt, ki je v resnici nastopila ,v. teku 48 ur. Drugim težko bolnim pa je napovedal ozdravljenje in to je pravilno u-ganil.

najnujnejše, neobhodno potrebne reči ni denarja. Zima pa se nam naglo bliža , i ,
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 12.
septembra je umrl Franc Fludernik, po domače Gros, star 79 let. Ni mu bilo dano dočakati prihodnjega leta, ko bi s svojo ženo Obhajala zlato poroko. Rajni je bil globoko-veren mož, ki se je rad zanimal tudi za javno življenje. V času lmd vojno je bil predsednik našega izobraževalnega društva. Naj mu sveti večna luč! — V nedeljo dne 25. m. m. pa so zapeli naši zvonovi smrtno pesem Maksu Detmarju, po domače Bezočniku, ki je po daljšem bolehanju «mrl v najlepši moški dobi, star 46 let. Kdo ga ni poznal tega, lahko rečemo moža molitve ter neustrašenega katoličana, ki se svojega verskega prepričanja nikdar in nikjer ni sramoval? Pač krasen zgled našim fantom in možem, ki so le prevečkrat v tena oziru bojazljivci! S kakšnim veseljem je v cerkvi ali pri procesijah molil naprej sv. rožni venec. Bil je tudi vnet tretjerednik,' ki je skoraj vsako nedeljo pristopil k mizi Gospodovi. Upamo, da je za svoje bogoljubno življenje prejel bogato plačilo onkraj groba.
Šmarje pri Jelšah. Zdaj pa ne zdihujemo [več po dežju. Saj nam je zadnji teden štiri dni prav izdatno in še preveč namakal, napolnil jame in cisterne in dobro založil tudi izvirke. Ker pa vsled tega v vinograde precej sili gnjiloba, so takoj po dežju oživele naše gorce in so eni spodbirali, drugi pa tudi že fcrali, in le malo jih bo čakalo na sv. Terezijo. Če ho topieje postalo in se nam bo zopet ljubo solnce prijazno smejalo, bodo imeli ti slednji kapljico, kakor je mlajši rod menda ne pomni. Pravjo, da je bilo leta 1834 tako in nato se je še do nedavnega časa marsikateri, ki se ga je preveč nalezel, opravičeval s pesmijo: »Oj tega je firundrajsigar kriv, da sem Be ga preveč napiv!«
Cerovec pri Rogaški Slatini. V pondeljek dne 3. vinotoka je umrla v celjski bolnici 'Ana Krumpak, žena viničarja pri g. Žumru iz Celja. Imela je dolgotrajno bolezen (vode-niko) ter si iskala na mnogih krajih zdravja, sedaj že drugič ▼ celjski bolnici, a bilo je ;vse prepozno. Svojo mučno bolezen je prenašala s potrpežljivo vdanostjo v božjo voljo. Bila je tudi vzor krščanske matere, ki se ni sramovala molitve ter je tudi bila zelo ¡darežljiva. Zapušča šest nepreskrbljenih o-¿rok, eden pa je samo en dan prej kakor ona ¡odšel med nebeške krilatce in ji drugi dan ¡prišel v nebesih nasproti. Zalujoiemu možu in otrokom naše iskreno sožalje! Ti pa, pre-¡draga Anka, nikoli od sovaščanov pozabljena, uživa} večno veselje tam, kjer ni trpljenja, ne skrbi. Na svidenje nad zvezdami!
Irjs pri Rogaški Slatini. Iz naše vasi se pa jTes kaj poredko oglasimo v »Slovenskem Gospodarju«. Vendar pa se nam je sedaj taka ipovica zgodila, da jo moramo sporočiti cenj. ičitateljem »Slovenskega Gospodarja«. Zgubili po iz naše vasi dobrega soseda starega Bla-£eka. Pred kratkim nas je za vedno zapustil Blaž Plevčak, posestnik iz naše vasi. Star je že bil 75 let. Kljub starosti pa je prebivala v pjegovem telesu vedno vesela mlada duša. fSvojo dušo si je pomladil z nebeškim kruhom ivsak prvi petek in prvo nedeljo v vsakem mesecu. Če mu je pa bilo količkaj mogoče, je to ponavljal še pogosteje. K sv. maši je kaj rad hodil ne samo ob nedeljah in praznikih, marveč tudi ob delavnikih. Bil je vzgleden član 'Apostolstva mož in tretjega reda ter naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Kljub svoji starosti je bil še vedno vesel in čil ter opravljal Urša težka kmečka dela. Teden pred smrtjo
pa ga je napadla huda črevesna bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja. Dragi Blažek, kako nam je dolg čas po tebi! Tolažimo se s tem, ker vemo, da ti je tukaj med vsakim delom bila molitev na jeziku. Zato vemo, da boš tudi v nebesih za nas prosil pri Jezusu in Mariji, katera si tako prisrčno ljubil in pri katerih že tvoja duša uživa zasluženo nebeško plačilo. Posnemajmo njegove vzglede, zlasti njegovi sinovi, ne bo vam nikdar žaL Potolaži se neizmerno žalujoča njegova hčerka, saj vemo, da tvoj atek in naš dobri sosed sniva sladki nebeški sanj nad zvezdami in ko bomo tudi mi poklicani, nam bo vesel prihitel naproti s svojimi ljubljenci.
Gerečja vas. Dne Z. oktobra nam je tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredilo veliki praznik. Imeli smo blagoslovitev novega Gasilnega doma, ki je zelo krasno urejen. Blagoslovil nam ga je domači vlč. g. župnik V. Skuhala, ki nam je z njegovim v srce se-gajočim govorom orisal namen in potrebo gasilnega društva. Za njim je sledil govor šolskega upravitelja in načelnika hajdinskega gasilnega društva g. Ignacija Betja. Za tem nam je zapel moški zbor domačih fantov dve prav lepe pesmi. Le tako naprej, kličemu našemu mlademu gasilnemu društvu!
Pišeofe Zopet nekaj posebnega. Ko se je neka družba vračala iz Globokega v Pišece preteklo nedeljo zvečer, so jo napadli neki nepridipravi. Vnel se je boj, ne boj — mesarsko klanje, a brez krvi. Streljalo se je namreč na obeh straneh, a nikjer ni bil nik-dj ranjen. Pač sreča v nesreči. Baje so hoteli nepridipravi poravnati stare račune z nekom, ki se je nahajal v družbi. Upamo pa, da jim bo oblast izbila iz glave veselje, napadati mirne ljudi, čeprav zvečer. Toča. Dosedaj nam je nebo prizanašalo z njo, a te dni nam je je nekaj nasulo. Pretekli teden v torek so se naenkrat zbiali temni oblaki nad Pišecami, ki smo jih vsi s strahom opazovali. Pa smo se pomirili, ko se je iz njih ulil le pohleven dež. Toda ni pretekla ena ura, že so se zbrali drugi, še hujši oblaki nad nami. In sedaj je udarilo. Sedaj, ko so grozdne jagode že zrele, nas je nebo obiskalo s točo. Smo že zaslužili! Vendar prehude škode nam toča ni prizadjala. Najbolj se njeno delo pač pozna na Veselem in Malem vrhu naše župnije. Ljudje pa hitijo sedaj z vso naglico trgati, da vsaj to, kar je ostalo, pravočasno pospravijo na varno. Sicer pa je toča bolj gospodarila, kakor slišimo, v Dobovi, Zdolah itd. Toda naša kapljica bo letos izborna. Saj že skoraj ni najti mošta, ki bi imel pod 20° sladkorja. Le kupcev bo treba!
Medija-Izlako. Gospodarska »griža« kar noče ponehati. Zlasti jo občutijo naši rudarji, ki morajo oskrbeti ob zelo pičlem zaslužku svoji družini obleko in obutev, ker je pred durmi zima. — Tudi našo vas je ohiskal »Slovencev« aeroplan, ljudje so ga z velikim zanimanjem spremljali. — V pondeljek dne 3. oktobra smo spremili na zadnji poti bivšega trgovca g. Lampreta Mallya. Bodi mu žemljica lahka, preostalim pa naše prisrčno sožalje!
Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova« grenčica prijetno učinkujoče domače zdravi-
lo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Joseiove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Jcseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	15
Čudovite nofdHe na m* fafsftem.
Na čudovite najdbe je naletela eks-pedicija znanega raziskovalca Sven Hedina na Kitajskem. Našel je zname-nite izkopine iz dobe znamenite kitajske vladavine Han, ki je v času kakih' 200 let pred Kristusom usodno krmarila kitajsko cesarstvo. Tedaj se je ta ogromna država nahajala v boju za svoj obstanek. Tri leta so se Kitajci borili z napadajočimi sovražniki ter branili severozahodna vrata v svoje veliko cesarstvo.
Tam je sedaj Sven Hedin s svojo eks pedicijo izkopal znamenite ostanke iz tiste junaške kitajske dobe. Mladi sta-rinoslovec Folke Bergman, ki se nahaja v ekspediciji, je že leta 1930 in 1. 1931 začel kopati v tistih krajih. Izkopal je doslej iz trdnjavskih ruševin silno mnogo spomenikov, ki so stari kakih 2000 let. Našel je med drugimi na tisoče ozkih lesenih palčic, na katerih so bili krajši ali daljši napisi. Ti napisi še niso razvozljani, vendar lahko- rečemo, da so med najstarejšimi, doslej znanimi pismenimi kitajskimi spomeniki. Prvi so iz dobe prvega stoletja pred Kristusom. Večina jih ne obsega menda drugega, kakor osebne podatke o vojakih, ki so bili tam za posadko. Drugi pa bodo najbrže dali podučne podatke o delovanju in ne-hanju Kitajcev, posebno pa kitajskih vojakov v tistih časih.
Bergman je izkopal dalje tudi mnogo lesenih posod, Iončevine, dobro o-hranjene puščice z bronastimi ostmi, železne sekire, železne nože in tudi zelo lep nož v usnjati nožnici. Kitajski krojač, ki je živel tam pred 2000 leti, je med drugimi stvarmi izgubil ali pustil nekje iz suknja narejen pisemski ovitek, v katerem je imel spravljene tudi šivanke. Sedaj po 2000 letih je to našel Bergman. Ker tedaj pisemskih ovitkov še nico lepili z gumijem, kakor to delamo dandanašnji, so pisma pečatili z nekako tvarino, narejeno iz mešanice brona, roževine in lesa. Iz teh pečatov bo mogoče razvideti tudi razvoj visoko stoječe kitajske umetnosti v izdelovanju pečatnikov, ki je bila brez dvoma predhodnica našega današnjega tiskarstva. Eden od najdenih pečatov (v premeru en in pol do 2 cm) nam kaže obliko male pisalne mize. V izkopanih papirnatih ovitkih so našli vdolbine, v katere naj bi prišel pečat. Velike vrednosti je najden pisalni čopič, ki so ga našli popolnoma dobro ohranjenega če z vsemi dlakami. To je doslej najstarejši znani pisalni čopič, ki je morda le poldrugo stoletje mlajši kakor pa čas, ko je živel kitajski general Meng-Tien, ki je zgradil znani kitajski veliki zid in poleg tega proti koncu 3. stoletja iznašel tudi pisalni čopič, najčudovitejše pisalno sredstvo vseh dob.
Iz Bergmanovih najdb je tudi razvidno, kakšne so bile kitajske knjige v času dinastije Han, ko Kitajci še niso poznali papirja. Dobro ohranjena knjiga, ki so jo našli iz tistih časov, nam to nazorno pojasi.juje. Ze znane vrste
denarja, ostanki rumene, rudeče, modre in zele'ne svile, koš svilenih vezenin, to vse so med ogromno množino že ugotovili. Izkopavanje se je vršilo na obširnem ozemlju starih utrdb ter stražnih stolpov. Prekopal je Bergman nekaj sto razvalin iz dobe vladavine Han.
Mlajše kakor čas vladavine Han je takozvano mrtvo mesto Kara-Koto, katero je v severm in v severovzhodni smeri prekopal že neki ruski raziskovalec. Bergman je v tem mestu našel 150 razvalin hiš in svetišč. Vse pa je slabo ohranjeno. Tu je odkril rokopise v zagonetni pisavi in jeziku naroda Si-hija, pa tudi kitajske, ujigurske, mongolske, tibetanske in morda tudi perzijske rokopise. Med drugimi najdbami je morda najvažnejša ta, da je našel najstarejši doslej znani papirnati denar, o katerem pa ni znano, ali je ta denar iz dobe znanega Džingis-kana (13. stoletje) ali pa je poznejšega 14. stoletja. Druge najdene stvari iz tega mesta pa so bron, zaponke in lepotičje. Zelo mnogo je našel kosti od puščic in porcelana. Odkril je popolnoma ohranjene pladnje na visokih podstavkih iz dobe Sungov. Tudi ploščene lonče-vine ne manjka, kakor tudi ne vreten za prejo, bronastih pečatov in ključavnic. Z mnogih najdenin je že prej veter odnesel pesek in jih na ta način odkril, med tem ko so hišne razvaline bile globoko zasute v pesku. Včasih je Bergman samo iz slamnatih ostankov sklepal, kje je stala nekdaj kaka hiša. Prav tako je ugotovil, kje je včasih bilo obdelano polje, kje namakalni jarki, djateri so dobivali svojo vodo iz reke, katera pa je danes posušena.
Ta reka je tekla proti severovzhodu, kjer Bergman misli, da je stalo nekoč mesto Ši-Hen-Haj, katero je v zgodovini znano, pa ne vedo več, kje je stalo. To mesto je ležalo najbrže ob sedaj izsušeni rečni strugi. Tu je našel Bergman obširno -poslopje, ki je bilo zelo dobro ohranjeno. Poleg tega poslopja je našel cel kup odpadkov. Ta kup je bil narejen iz samih rokopisov, iz česar Bergman sklepa, da je obširno poslopje bila kaka vladna palača in da so birokratje pred 2000 leti svoje ogromne pisane proizvode, ki so postali brez pomena, metali za hišo na kup.
Vpraiaiiia m Mgftvori.
J. B. v O. Ali zakon predpisuje gostilničar-skim vajencem štiriletno učno dobo? — Ne,
ampak najmanj dveletno, potem pa tudi najmanj dveletno pomočniško dobo.
J. G. v K. Pod kakimi pogoji se pri neki zadrugi v Ljubljani dobi brezobrestno posojilo?
— Vprašajte tam, pa dobro prečitajte poslane tiskovine.
I. S. v P. Moj upnik se je vknjižil za dolg in ns sprejme hranilne knjižice, ali ga lahko prisilim? — Ne. On ima pravico, terjati dolg v gotovini. Ako pa je dober, vas ne bo uničeval, pač pa sprejel knjižico kot kritje in ko bo Narodna banka dala denarnim zavodom več gotovine na razpolago, bo tudi on prejel.
J. M. v N. Ali si lahko kupim leta, da bom polnoleten? — Lahko, toda sodnija bo na to pristala, če oče dovoli in le v izrednem slučaju, ako ni oče zmožen odgovornosti, bo to
sama naredila. Domovnico in krstni list že dobite tudi sicer, toda pjselske knjižice ne.
H. Š. v M. Ali sem dolžen plačati na kolesu, ki sem si ga za eno vožnjo izposodil, le to, kar sem na tej vožnji pokvaril, ali celotno popravilo kolesa? — Na vsak način samo to, kar ste pokvarili in ste po izjavi ključavničarja izračunali ter nakazali. Ako on toži, bo pač ključavničar nastopil kot priča.
H. G. v R. Z učiteljico imam prepir zaradi kokoši. Rekel sem ji, naj pazi na nje, ker mi delajo škodo pri pšenici. Občinske komisije, ki je škodo cenila, ni priznala. Nekega dne je ena kokoš izginila. Sedaj toži mene, da sem jo ukradel. Kako se naj branim, eno tožbo sem že izgubil? — Slabo je živeti v prepiru za tako malenkost in dajati denar advokatom. Ona mora dokazati, da ste kokoš vi ukradli. Sedaj gre tudi brez prič, ker novi zakon priznava večjo verodostojnost, komur pač sodnik hoče, ker ona trdi, da ste tatvino priznali vpričo nje. Dokažite, da ste bili tisti dan z doma in da so sosedi res videli sledove lisice. Pričakovati pa je tudi od vzgojiteljice, učiteljice, da za tako malenkost ne žene kmeta v veliko škodo, zato se boste lahko doma pobotali.
N. P. v S. Ali si moram Jaz s tožbo zasigu-rati pravico prevoza po cesti, kjer že nad 40 let vozimo? — Ne. On, ki vam p^poveduje, mora dokazati, da niste upravičeni, vi *tee do konca razprave lahko poslužujete vožnje. Ker pa ste opravičeni, ker je cestna uporaba pri-posestvovana, bo sosed opustil tožbo.
R. L. v T. Ali sme dobavitelj električnega loka zaračunati trošarino nam? — Pogodbe nimate, da ne sme povišati cene, tudi je trošarina upeljana tako, da se ne boste mogli pritožiti.
J. M. v P. Imam njivo 30 let v najemu. Ali tudi v tem slučaju zastara pravica in je lastnik ne sme drugemu dati v najem ali jo prodati? — V tem slučaju pa ne, ker imate pogodbo in ste plačevali najemnino. Lastnik lah ko da drugemu njivo v najem in jo tudi lahko proda. Držati se mora le odpovednega roka, kakor je v pogodbi.
KalfO f€ 1 Ci€Iiari€fO?
V tej zadevi je prejelo naše uredništvo več vprašanj, pa na vse splošno odgovarjamo. V zadevi denarja je dandanes tako zbeganje med ljudmi, da bi morali oni, ki so vzeli nase odgovornost vodstva državne oblasti, dati ljudem točna pojasnila in storiti vse, da se ljudje pomirijo.
Kako stoji naš dinar?
Naš dinar ima zlato podlago, 36% je kritja, bodisi v zlatu samem ali v zlati valuti, to je v devizah, v tujem denarju. Prav nobenega vzroka ni, zakaj bi zaradi tega moral dinar padati. Če o-stane zlata podlaga, in vlada pravi, da ostane, ter ostane zaupanje zunanjega sveta v redno državno gospodarstvo, bo dinar trdno stal.
Sakaj primanjkuje denarja?
Vlagatelji so dandanes najbolj ne-voljni. Upravičeno. Zbirali sc prihranke, danes pa še tega ne dobijo, kar nujno potrebujejo. Seveda vlagatelji krivijo predvsem denarne zavode. Denarni zavod, kateremu so dali svoj denar, je istega posodil dalje, toda zaradi splošnega kroženja denarja je denarni zavod
kljub temu imel dovolj gotovine, da J« vlagatelje vsakokrat zadovoljil. Lani septembra meseca pa se je lotil ljudi neki nepotreben strah, pa niso več vlagali. Zaloge denarja, ki so jih denarni zavodi imeli, so kmalu skopnele, zato so se začele omejitve v izplačevanju. Denarni zavodi so začeli posojila izter-javati, toda dolžniki jih niso mogli vra čati. Ljudje so postajali nezaupni, kakor da je zaradi tega denarni zavod slab, ako ne more takoj vse vloge izplačati. Dinar zaradi tega nič ne trpi, trpi le trgovin», ljudje zaradi pomanjkanja gotovine ne morejo tako svobodno trgovati, pa vse zastaja.
Kako odpomoči pomanjkanju denarja?
Svoječasno smo že rekli, da so v prvi vrsti krivi sedajne denarne mizerije tisti, ki doma denar skrivajo. Trdili smo tudi, da ga s tem ne bodo rešili. In re* so se te dni pojavile govorice, da namerava vlada ves denar izmenjati ter o-nim, ki imajo denar, odtegniti 20%, kakor se je to pred 10 leti zgodilo. Pa ni le ta nevarnost, je še druga. Brez denarja pri nas ne znamo trgovati. Če ga oni, ki ga skrivajo, ali ki so ga preko meje iztihotapili, ne dajo zopet v reden promet, bo treba nove bankovce tiskati, s tem bo pa dinar izgubil na svoji vrednosti. Drugega sredstva pa ni: ali mora dosedanji derar zopet hitro v pro met, ali pa mora država novega denarja natiskati. Do denarja pa je treba priti, sicer se mora zrušiti dosedanje denarno poslovanje.
Ali bodo vlagatelji zgubili vloge?
Razni osnutki, kako pomagati preza-dolženemu kmetu, so povzročili govorice, da bodo vlagatelji del svojih vlog izgubili. Toda to je povsem neresnično. Vlagatelji so samo tedaj v nevarnosti, da izgubijo del svojih vlog, ako dotičnl zavod propade. Spominjamo vas na znano Slavensko banko, kjer so samo Slovenci izgubili okrog 80 milijnov dinarjev. Naši ljudje imajo denar naložen v hranilnicah, ki jamčijo neomejeno, to se pravi, vsak član jamči z vsem svojim premoženjem za vloge. Tu so vloge povsem varne! Drugače je pri o-nih zavodih, ki imajo samo omejeno jamstvo. Tam jamčijo člani z enkratnim ali večkratnim deležem, več pa ne. Naše domače hranilnice so skoro vse z neomejeno zavezo ali jamstvom. Od te strani za vloge ni nevarnosti. Da bi se jih pa državna oblast lotila ter bi oškodovala vlagatelje na korist onih, ki so dolžni, je pa povsem izključeno. Tako brez glave ni delala dosedaj nobena država, pa če je prišla še v take težkoče.
Kako pa se naj prezadolženemu kmetu •	pomaga?
Pomoči je potreben, ker je postal pre zadolžen zaradi previsokih davkov in trošarin, zaradi prenizkih cen temu, kar proda, zaradi carinske politike, ki podpira industrijo, kmetu pa podražu-je potrebščine, tu in tam tudi zaradi visokih obresti. Treba je samo odstraniti te vzroke prezadolženosti, treba je kmeta rešiti pretežkih davkov. Treba je dvigniti ceno kmetijskim pridelkom, napraviti take trgovinske pogodbe z drugimi državami, da bo možen izvoz.
Treba je tudi urediti višino obrestne mere, vendar primerno, da še ostane smisel za varčevanje. Vsaka druga pomoč ne bo nobena pomoč, ker bodo o-stali viri, iz katerih izhaja prezadolže-nost in se znajo ti viri samo še povečati in bomo kot pes, ki lovi svoj rep.
Po zahlttičEfti lista tiošie vesti in novice.
Romunska vlada pod predsedstvom Vajde Voevoda ostane. Zunanje ministrstvo prevzame bivši londonski poslanik Titulescu.
Hlndenburg čuvar cesarskega prestola. Po Javnosti kroži vest, da bode proglasila vlada predsednika nemške republike Hindenburga ta regenta, kakor je Horthy na Madžarskem, In obenem bo še imenovan za čuvarja cesarskega prestola.
Vojna v Južni Ameriki med Paragvajem in Bolivijo je v polnem teku.
f Nov vojni vikar — Slovenec. Za vršilca 'dol-Knosti vojnega vikarja in referenta v vojnem ministrstvu je imenovan vsled vpokojitve dr. Božiča Slovenec g. Davorin Medved. Novi voj-nd vikar je rojen v Artičah pri Brežicah leta 1893 in je kaplanoval po raznih župnijah na-te škofije, predno je bil imenovan za vojnega kurata v Beogradu.
Samoumor Iz obupa. V Selnici ob Dravi se f« obesil vpokojeni črešnjevski nadučitelj g. SUojiij Belina, ker nI prejel kljub upokojitvi fcvgusta pokojnine.
Koprivnica. V celjski bolnici je dne 6. t. m. Omrla naša faranka Antonija Kozole. Pokojna )• mati šolske sestre Eleonore, učiteljice na Učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Najmlajša njena hčerka je absolvirala Brvarjevo prglarsko šolo v Celju in je sedaj vstopila pri M. sestrah usmiljenkah v Breživah. Svetila pokojniei večna luč, ostalim naše iskreno so-Jalje!
Razbor pri Slovanjgradcu. Na god sv. Uršule jlne 21. t. m., ako bo vreme ugodno, bo za letos zadnja sv. maša na Urški gori in šli bo-mo, da ee zahvalimo za čez leto prejete do-fcpote.
Marija Snežna. Tukajšnje Prosvetno društ-So naznanja svojim cenjenim članom in ob-¡ttnstvu, da se vrši prvi redni občni zbor dne $8. oktobra, popoldne ob treha v društveni 'dvorani,
Skrivalnica.
V Slovenski Bistrici kupim travnik, primeren za sadonosnik, ali malo posestvo. Ponudbe upravi »Slov. Gospodarja« v Mariboru pod »Sadjar - upokojenec«.	1121
V najem vzamem posestvo od 5 do 15 oralov. Ponudbe do 25. oktobra na upravo lista. 1120
Iščem službo za 1. viničarja, pa tudi za ma-jerja, z zdravimi ljudmi in dobro izučenimi za vsako delo. Izve se pri Franc Lešnik, Vo-jašniška ulica 21, Maribor.	1123
Viničar s tremi delavskimi močmi se sprejme. Jarenina 47.	1119
Posestva ali hiše prodaja ugodno: Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 1118
Jaz podpisani nisem plačnik za dolgove svojih sinov. — Kotzbek Franc, Jarenina. 1117
En volar in dva drvarja se sprejmejo za stalno. Plača pa dogovoru. Pojasnila pri lesni trgovini Piščanec v Mariboru.	1116
Iščem majerja, marljivega in poštenega, z več delovnimi močmi, ki zna opravljati govejo živino, konje in tudi poljsko delo. Ponudbe pod »Večletna spričevala« na upravo lista.	1106
Suhe fioDe
plačuje po najvišji ceni
SEVER A KOMP., Ljubljana.
Iščem majerja, zanesljivega in izkušenega, poročenega, z najboljšimi spričevali. Ponudbe na naslov: Grajščina Thurn, pošta Velenje.	1108
Hlapca, oženj enega, brez otrok, sprejmem v službo k kravam. Graščina Prebold, pošta i Sv. Pavel v Savinjski dolini.	1109
Kupim malo posestvo s knjižico »Kmetski hranilni in posojilni dom« do 80.000 Din. Posredovalnica »Rapid« v Mariboru, Gosposka ulica 28.	1104
Frangež, Hoče 118, oddaja v jeseni sadno drevje po znižani ceni, in cepljene trte. 1103
Malo posestvo vzamem v najem, tudi kupim. Ekonom Krajnc, Brezje št. 79, pri Mariboru.	1100
Kje je pastir?
Kupim takoj 1000 kg kuruzne in ovsene slame. Palege, Maribor, Meljski hrib 18. 1102
Sadno drevje! Radi izpraznitve ene drevesnice se oddajajo visokodebelne in pritlične jablane in hruške po znižani ceni. Po sadnem izboru zajamčene vrste. Pri večjem naročilu posebni popust. Zahtevajte cce-nik! Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3.	1102
Kupim 2000 kg krompirja. Ponudbe s ceno, postavljeno v Zabukovco, na naslov: Jerman, Griže.	1107
Bik murodolec, krasnega života, licencovan, star 28 mesecev, in telica iste pasme, 9 mesecev stara, proda: Debelak A., Zeče 16, p. Buče.	1105
Gobe čiste zdrave, belo blago, zelo dobro posušeno, zeleno pod glavo odstranjeno, kupi po najboljši ceni I. Kassowitz, Maribor, Meljska cesta 28 I, vrata 5.	1111
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
ki mi je po smrti moje žene Barabara Mikuš izplačala pripadajočo podporo hitro in točno, se najprisrčnejše zahvaljujem in priporočam to prekoristno društ-vsakimur v takojšen pristop. Ruše, dne 1. oktobra 1932.	1126
Franc Mikuš.
Sode po 1 Din liter izdeluje Ledinek Pavel v Mariboru, Gozdna ulica 6 (Betnavska). 1095
V najem se da posestvo ali stanovanje na deželi. Naslov v upravi lista.	1113
Predno si kupite pletenine, Vam priporočamo, da si ogledate bogato zalogo najtrpež-nejše pletenine lastnega izdelka po najnižjih cenah: Strojna pletilnica, A. Pongračič, Celje, Gosposka ulica 2.	1101
Zavarovanje proti požaru in za življenje ter nezgodo posreduje zastopstvo »Feniks«, agentura Pichler, Ptuj, Vošnjakova ul. 1055
Prodam lepo posestvo v Selnici ob Muri. Ri-chard Zungl, p. Št. IIj v Slov. gor. 1091
Bukov gozd blizu železnice kupi Obran, Maribor, Loška ulica 15.	1089
Usnjate suknje, dobro izdelane, in usnje za suknje po znižani ceni nudi Metod Senčar, trgovec, Ljutomer.	1084
Jabolka, kanadke, zlate parmene, se kupijo po najvišji dnevni ceni. Vpraša se pri re-i stavraciji »Roža«, Maribor, Koroška 3. 1081
Namizno sadje in sadje za prešanje
prevzame vsako količino po najboljši dnevni ceni dnevno v vagonih ali od skladišča: Melj-i ska cesta št. 1, proti takojšnjemu plačilu po prevzemu. »EXPORT«, Ivan Koražija, Maribor, Meljska cesta št. 1.	1112
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
mi je izplačala po smrti moje matere gospe Marije Krolllč pripadajočo podporo hitro in kulantno, za kar ji izrekam najlepšo zahvalo ter priporočam vsakomur vstop v to društvo.	1115 Male Dole pri Vojniku, 8. okt. 1932.
Anton Krolllč.
Za našo deco.
Čarobna infko.
„ (Dalje.)
Peler Je kar otrpnil od strahu.
»Tako torej, nehvaležno bitje«, je nadaljevala vila. »Misliš, da boš ostal brez kazni, ker si tako grdo ravnal z lutko, katero sem ti bila dala? Misliš, da smeš tako kruto lomiti njene lepe roke, njene noge ter razbijati po njenem telesu?! Ti misliš, da je ona napravljena od neobčutljivega lesa kakor tvoje grde igrače in da jo moreš vreči v vodo, kadar se ti bi zahotelo? Glej ga, no! Vse one udarce, ki si jih od jeze zadal njej, sem jaz občutila na svojem telesu!« In vila mu je pokazala ovitke na rokah in nogah, katerih dotlej ni bil zapazil.
»Pa hočem se maščevati! Tu sem te počakala, da ti dodelim zasluženo kazen. Sicer nam vilam ne ugaja ta mraz in sneg. Ali moje spremstvo bo imelo kmalu dovolj prilike, da se raz-greje. To boš kmalu tudi sam videl. Naprej sedaj, vi strelci, in pokažite temu smrtnemu neza-hvalnemu bitju vašo spretnost!«
Peter je zapazil sedaj celo armado pritlikavcev. Njihovi šlemi in oklepi so se svetili v mesečini. Hipoma so se razpostavili ter se obrnili proti začudenemu Petru. Častniki na raznih stališčih so začela dajati neke znake. In tedaj so sprožili brezštevilne puščice na ubogega Petra. On je kar zaječal od bolečin.
Vila je veselo ploskala z rokami ter se je na glas smejala Petrovim mukam. »O, dragi moj Peter«, je rekla, ko že ni mogla več od smeha, »zdaj veš, kako je tistemu, ki razžali vilo, posebno še vilo Vragolanko. Ker si sedaj kaznovan dovolj, lahko grem domov. Ločiva se kot dobra prijatelja!«
»Nikoli!« je zaklical Peter. »Kar v vodo bom vrgel tvojo grdo lutko.«
»Nič za to«, je rekla vila, »ona pa bo splavala na breg in bo zopet pri tebi.«
»Tedaj jo bom sežgal«, je klical Peter za vilo, ki se je že začela oddaljevati.
»Poskusi, pa boš videl, kaj bo!«
»Ne bojim se ne tebe, ne tvoje neumne lutke«, je jeknil Peter.
»Ho! Ho!« (Tudi palčki se namreč smejijo.)
»Dokler boš tako hudoben in zloben, boš suženj moje lutke.«
Ko je to izrekla, je vila zamahnila s svojo paličico in namesto svet>. mesečine je zavladal gost mrak. Kakor za zadnji pozdrav je vila poslala Petru cel oblak netopirjev. I e s težavo je mogel Peter dalje. Ker radi gostih trum netopirjev ni videl, kod stopa; je zabredel v pulednelo močvirje, iz katerega se je sicer rešil, ali moker do kože.
Komaj se je privlekel do svojega doma in to baš na sam Božič. Ali v kakem stanju! Odprl je vrata, stopil je v sobo ... in tam! Ah! Pred njim je stala lutka, večja in strašnejša kot nikoli.
Žalosten mu Božič! Sedel je ob oknu in se je zagledal v prodajalno svojega soseda. Glej! Anton je stopil iz hiše v praznični obleki. Kam neki misli iti? Ugibati je začel. Njegova zavist je tako narasla, da je mislil kar odnesti lutko svojemu sosedu, ki je pozabil ključ v vratih. Pa tedaj! Sežgal bo lutko in prodajalno. Tako se bo rešil te strašne lutke ter obenem uničil imetje svojega soseda.
Vzel je lutko v roke, katera je bila v njegovo veliko presenečenje sedaj lažja od peresca. Prav lahko jo je prenesel v Antonovo delavnico. Nato se je vrnil in sedel na svoje mesto ob oknu. Ni trajalo dolgo časa, kar se je pojavil iz Antonove prodajalne najprej dim, potem pa je švignil plamen ven. Vesel je bil, da se mu je namera tako lepo posrečila. Ali, kako se je prestrašil nad tem, kar se je sedaj dogodilo. Vrata Antonove prodajalne so se odprla in prikazala se je postava, vsa v plamenu.
Dalje sledi.
Medvedek.
(Povest v slikah.)
mm ÉmM
55. Še eden prijatelj.
Ko Je zapustil Miško konja, bega sem ter tja v negotovosti, kam bi se obrnil. Postalo ga je strah. »Ej, dečko, ti si zašel«, čuje od zadej neki glas. Zapazi svojo znanko Belo. Ko se pogovori z miško, mu ona obljubi, da ga bo popeljala do doma.
Ifeiv'-fe;-.::.....
f ■■■I

:V
« s.	, .u <•>
■ v m
L- „v.,/,....... • rv.-N
j ». 4" 7 • « v " V «ijfe <K
.__n	- s
56. Vran izda Miška.
Orjak je škripal z zobmi, ker ni zagledal Miška. Naenkrat mu udari na uho od nekod glas: »Kaj ti je? Zelo si razjarjen!« Bil je vran. Orjak mu zaupa, koga da išče. Vran mu izda, da je videl pred kratkem ob ograji pašnika Mi-šika z Belo	(Dalje sledi.)
Čudi se.
Učitelj pride proti svoji navadi pol ure pred začetkom pouka V šolo in najde učen« ce, ki se podijo po razredu.
Učitelj: »Tako torej, tudi ti, Jožek, si med razgrajači. Jaz se zelo čudim.«
Jožek: »Gospod učitelj, mi tudi, ker Vas še nismo sedaj priča* kovali.«
Dober odgovor.
MThsc in Tonček si ogledujeta avto.
Mihec: »Veš, jaz sem se že vozil v lastnem vozu.«
Tonček: »Kaj, ti si it imel sam avto?«
Mihec: »Ne, imel pa sem lastni voz, ki ga je paama ¿porivala, ko sem bil še čisto maj« hen.«
Knjigovodstvo.
Mali Franček dobiva često male svotice od staršev, stricev itd. => Oče mu je naročil, naj si piše dohodke in iz-' datke v poseben zven zek. Deček je to tudi storil. Čez nekaj časa je oče pregledal tisti zvezek in je našel pel izdatkih večkrat take beležke: 1 Din n. v. z., 50 par n. v. z. Vprašal je dečka, kaj li to po« meni?
Franček: »To pomen ni: ne vem zakaj.«
Raztolmačil je.
Janezek (si ogleduje štorklje v zool. vrtu): »čemu neki imajo te živali tako visoke no* g e?«
Oče: »Joj, si ti ne« umen! Kaj naj storijo, če vode naraste?' Saj bi se potopile, če bi imele krajše noga.«
Preveč pomoči.
Miha leze na konja, «pa ne more nanj, ko-, likoi se tudi trudi. Za« kliče:
Sv. Anton in sv. Ja« kob, pomagajta, m<x ram na konja, da po« jezdim po zdravnika, ker so mati bolna.«
Nato se še enkrafc zažene in res se sko« baca na konja, ali po drugi strani pade spet dol. Nevoljen zagodp nja:
»Seveda, če oba po* rivata z iste strani! =t Vsak na svojo stran, pa bo šlo.«
KMET OGLAŠUJE?
Moderni čas zahteva nove načine, kako se prodaja in kupuje. Eden najboljših novih načinov prodaje in nakupa so gotovo časopisni oglasi. Oglas v časopisu, ki je razširjen med narodom v več desettisoč izvodih, kakor je naš „Slovenski gospodar", čita najmanj trikrat toliko ljudi, kakor je naročnikov, torej „Slovenski gospodar" gotovo 50.000 do 70.000 ljudi vsak teden. Toliko ljudi izve tudi za prodajo in nakup, ki je v oglasu.
Naj sledi nehaj primerov, Kafro in ha j naj hmef oglašuje!
Prodam lepo plemensko kravo. Jakob Hren, Dramlje.
Vsaka beseda stane Din 1*2(1 Ta oglas ima 7 besed in stane samo Din 8*50, v možnosti pa je, da privabi več kupcev, kakor kak sejem. Na enak način seveda tudi lahko napišeš: Kupim. Ali, če imaš prodati kaj drugega, napišeš pač tisto, kar želiš prodati.
Iščem hlapca, ki zna vsa poljska dela. Jože Klavkar, Zihpolje.
Vsaka beseda sfanc Din 1'20.
Ta oglas ima 10 besed in stane Din 12'—. Kje ti bo kdo šel okrog iskat za Din 12'— hlapca? Kakor gospodar išče hlapca, tako tudi hlapec ali dekla iščeta novega gospodarja. Ako nočeš povedati svojega naslova, napišeš: „Ponudbo na unravo" in doplačaš Din 5'—, ker ima uprava sedaj posebej delo
Dam v zameno vino za drva. Tone Mrzef, Ljutomer.
Vsaka beseda stane Din 1'20.
Oglas ima 9 besed in stane samo Din 10'80. Dandanes se zopet razvija zamenjava, dam blago za b^a^o. Treba pa si je poiskati tistega, ki bo s teboj zamenjal. Med 50.000 ljud' u bodo čitali tvoj oglas, boš gotovo našel vsaj enega! Več
jih najbrže ne potrebuješ!
Kupim posestvo ob glavni cesfi v celjskem okraju. Peter Skala v Puščavi.
Vsaka beseda sfanc Din 1:20.
Oglas ima 10 besed, stane Din 12*—. Koliko ponudb bo dobil! Ne bo mu treba hoditi od kr->;T do kraja. Izvedel bo vse v pismih, katera mu bodo ljudje pisali. Enako lahko . apravi fudi, kdor posestvo prodaja. Bogve, kdo med tolikimi či~ tatelji išče ravno tako posestvo v nakup, ki ga hočeš ti prodati, pa ne vesta drug za drugega. „Slovenski gospodar" vaju bo seznanil potom oglasa.
Goveje meso po Din 6*—kg prodajam na domu soboto in nedeljo 5. novembra 1932. Janez Pameten, Kokarje.
Vsaka beseda sfane Din l'2t).
17 besed sfane Din 20*40. Pa bo zato lahko razprodal celo goveao, Ki ga mesar
ni hotel pravilno plačati.
Navedli smo le nekaj vzgledov, kaj in kako naj tudi kmet oglašuje. Je seveda še polno drugih vzgledov in načinov. Treba je še vedeti, kako se oglas naroči. Mali oglasi se morajo plačati vnaprej, zato je najbolje, ako z naročilom pošlješ tudi toliko znamk v pismu, kolikor oglas stane. Ako imaš pa položnico „Slovenskega gospodarja", pa po njej pošlješ, vendar moraš v tem slučaju na srednjem delu položnice napisi?: Za oglas. Besedilo mora biti v upravi lista do pondeljka zvečer, da izide tisti teden. Vse dopise-za oglac^ "c pošiljati na
IIPRMO „SLOVENSKEGA GOSPODARJA", MUtlffOR, liOROSIM ££§M 5.
r
Hranilnico Prai shc banovine ilarlbor
Centrala. Maribor	Podružnico: telfe
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošle, prej Južnošta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	«»	jersfsa hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: »Kreditna Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike.	980
Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli pri Slatina-Radencih
dobavlja prvovrstno sadno drevje (visokode-belno in pritlično) od jablan, hrušk, črešenj, sliv, breskev in marelic ter Ia ccepljenke vinske trte na raznih amerikanskili podlagah. Cene zmerne, zahtevajte ponudbo!	1098
Dobro blago,
zdravo blago,
mnogo blaga
pridelate, če gnojite z
„Niirofoskalom - Ruše"
Ozimnim žitom gnojite v jeseni pred setvijo 150-200 kg na 1 k. jutro.
Travnike gnojite z	1051
„apnenim dušikom"
v jeseni ali pozimi 150-200 kg na 1 k. jutro.
Gotovo Vam le znano
da kupite pri meni vsakovrstno špecerijsko blago vedno svežo in po najnižji ceni. Na primer:
najfinejšo banatsko moko po 3 Din lepo dobro krušno moko po 1.75, 2.25,
2.50, 2.75 Din lep riž po 4, 5, 6, 7 Din velika izbira vsakovrstnih sveč sveža ajdova kaša sveže dišave, poper, cimet, gvirc. priporoča
prej Hartinger Maribor Aleksandrova 2§
Solidna in prijazna postrežba!
Priporoča se prvi slovenski zavod
m mmrm ¥
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Cslju na Podružnico Vzajemne zavarovalnica, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrlninski oddelek »K ar i t as« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe.	812
Zopet znižane cene v
Trpiimcm Bazarja
v Mariboru, Vetrinjska ulica 15,

Povodom svojega
letnega
priredim za prihodnjo
11
presenečeno ugodno
®apr®iif® »saga
samo solidne vrste. Vsakemu se nudi priložnost, da si nabavi ugodno svoje
zimske potrebščine v lila ga.
Splača se napraviti pot k
trgovski hiši	1039
friic M©leric, Apače
Najvarnejše in najboliše naložite denar pri
& % n
regisirovanš zadrugi z neomejeno zavezo
y mi lastni palači m oglu Bratja Fetrs mh in Milita ulice
^niiiiiiiiminiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiffiiitiiinraiiiiaiiiiiiiniiiini. Stanje hranilnih vlog znaša n id Din 100,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zasiavo pod najugodnejšimi pogoji. ''iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiii^iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin1
Za hranilne vloga jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-»posestnikov z vsem svojim premoženjem.
,llllliifll!illiHi:i<!ll!t!lililiHIII!lllllllllllHllllllllllllllllllllllh
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
iu-J
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovati» v Mariboru. — Uredri k Januš Goleč, novinar v Mariboru.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.