Preprost,
neposreden, človeški in topel
Janez Pirnat, kipar
K njemu domov v Tacen sem šel štirikrat. Vedno sta bila skupaj s Pepco. Enkrat sem se zadržal dalj časa, na večerji. Takrat je bilo zelo lepo. Nikoli nisem pričakoval, da je lahko človek kakršen je bil on, tako pre-prost, neposreden, človeški in topel. Ta nje-gova lastnost je name naredila izreden vtis, nežen dedek s svojimi vnuki, v domačem okolju. Pogovarjali smo se o različnih stva-reh. Oba sta bila znana gobarja. Nabirala sta jih in sama pripravljala. Postregla sta mi z njuno posebno specialiteto, dodatek k omakam pripravljen iz vrste različnih gob,
in z dodatkom nekaterih začimb. Pogovarja-Ji smo se o dimljenih ribah, pa o umetnosti, glasbi...
Ko sem dobil nalogo, da ga portretiram sem vedel, da je njegov čas skopo odmer-jen. Nisem si želel drugega, kot da vzposta-vim z njim stik in ga dojamem, čimveč. Vzel sem ves fotografski material, ki mi ga je pomagala izbrati tovarišica Pepca. Delal sem doma v delavnici. Začel sem spomladi 1977, v februarju in marcu sem ga obisko-val, delal sem cel april, sredi maja pa sem končal — odlitek je v bronu. Predno sem se lotil tega kipa — doprsna postava z roko, sem napravil študijo, vendar je portret boljši.
Cloveku je zelo prijetno pri srcu, ko obču-ti prijaznost tako velikega človeka. Mislim, da je bilo tudi njemu prijetno, mojo prvo zadrego je mimogrede premagaL Veliko sva se pogovarjaia o umetnosti, saj je bil dober poznavalec vseh naših umetnikov. Imel je veliko portretov. Izvrsten je njegov portret, ki ga je izdelal pokojni Gojmir Anton Kos. Pokazal mi je tudi risbe nekega srbskega slikarja oziroma risarja, ki ga je večkrat portretiral, ampak bolj v smislu karikature.
Kardelj je bil zmeraj vnet za umetniško ustvarjanje in dogajanje na kuhurnem po-dročju. To se mi zdi, kot kulturnemu delav-cu, zelo pomembno..