Obrestna mora tudi v Toplarni
Nad ljubljansko Toplarno se je zgrnila mora kreditov, ki zaposle-nim kratijo spanec, elektrarno pa odrivajo na rob likvidnosti. Na grbi ima za 17 milijard dinarjev (novih, seveda) kreditov, ki jih je najcla v glavnem zaradi zalog premoga. Ker nima lastnih obratnih sredstev za plačilo zalog, si je elektrarna hočeš nočeš morala denar sposoditi, pa čeprav pod veliko bolj krutimi pogoji kot prejšnja leta. Letošnje obresti so namreč tako divje oderuške, da bodo letne obresti prese-gle vrednost kredita. Samo obresti bodo do konca leta nanesle 13 milijard dinarjev, kar znese dvakrat več kot plače v celem letu.' Gledano s poslovnega vidika so zaioge premorra težko finančno breme, z obratovalnega vidika pa predstavljajo odlično pripravlje-nost na jesensko-zimsko sezono. Od poletja do konca septembra se je na deponiji nabralo že 190.000 ton premoga, kar presega uradno zmogljivost deponije za 10.000 ton.
»Nismo več sposobni prenesti kreditov,« sta povedala direktor Janez Debeljak in vodja finančne službe Jakob Zagožen, »če se ne bomo lotili tehničnih sprememb in šli v minimalne zaloge pre-moga.« Zmanjšanje zalog pa bi pomenilo negotovo obratovanje elektrarne, predvsem pozimi, ko pošiljke premoga ne prihajajo redno. Tako zaloge 190.000 ton pri povprečni dnevni porabi 4000 ton zadoščajo za približno 45 dni obratovanja. Za plačevanje žalog
so že v preteklih letih najemali kredite, vendar so jih uspeli do konca leta nekako vrniti. Letos pa je situacija težja, zaradi drastič-nega skoka obresti in praznega poslovnega sklada, Ker elek-trarna že dve leti zapored končuje poslovno leto z motnjami, ne more oblikovati poslovnega sklada in trajnih obratnih sred-stev, ki bi omogočile kolikor to-liko normalno plačevanje zalog. V Toplarni so izračunali, da jim bo ob koncu leta primanjkovalo
23 milijard dinarjev obratnih sredstev. Po avgustovskih cenah so bile zaloge premoga vredne 18 milijard dinarjev, dcjanska vred-nost pa bo do konca leta še večja. Samo za obresti so že plačali 15 milijard dinarjev obresti. Obresti za kredite jim bodo požrle kar 14 odstotkov letošnjega celotnega prihodka, da o glavnici niti ne govorimo, ker je ne bodo zmogli plačati v tem letu.
Toplarna sama se brez pomoči elektrogospodarstva in toplotnega gospodarstva ne bo zmogla izvleči iz kreditne godlje. Po mnenju di-rektorja in finančnika bosta mo-rala na pomoč priskočili oba si-stema tako, da bosta skozi dohod-kovne odnose zagotovila trajna obratna sredstva. Druga možna rešitev pa je, da zaloge zmanjšajo na minimum in s tem tvegajo varao obratovanje elektrarne in rudnikov.
LIDIJA PAVLOVČIČ (Iz glasila ELGO)