List 19.
Gospodarske skušnje.
(Vrabce z vertov in polja pregnati). Vsak ve7 kako zvit je vrabec. Strašijo jih ljudje z veternicami, nastavljenimi mertvimi sovami ali vranami, slamnatimi možmi in mnogimi drugimi strašili. Al zviti tiči se ne boje dolgo teh prikazin; kraali zvejo, da vse to je le prazen strah. Tudi skozi mreže se vkradejo in berklajo tako dolgo , da pridejo do prepovedanega sadu. Gosp. dr. Goger v Be-rolinu je razglasil neki pomocek, ki odganja vrabce, pa jim sicer ni v nobeno škodo, ker pomisliti je tudi to, da vrabec je koristna žival, ker nam pobera škodljive gosence, in da bi bilo le v našo veliko škodo , ako bi ne bilo nobenega vrabca. Ta pomocek je m o to z ali špaga, ki se semter-tje nategne, po 3 do 4 čevlje saksebi; posebno se boje višnjevih (plavih) motozov. Zakaj se pa razpete špage bolj boje kot vseh drugih dosedaj znanih strašil, se ne da povedati; al na tem zakaj? tudi ni nič ležeče, ali vemo ali ne; dosti je, da vemo, da gotovo pomaga.    Monatsch. f. Pomologie.
(Lan se v dveh, konoplja v štirih dneh zgodi in brez trenja lepo belo in mehko napravi), če se v čeber ali kad vlije čiste vode, kteri je bilo človeške scavnice nekoliko primešane (namreč v taki primeri, da na 100 bokalov prideta 2 bokala scavnice). Čeber s tako pomešano vodo se postavi v kak zapert hram, kjer je zmi-raj dosti toplo (20 stopinj gorkote po H. gorkomeru). V ta čeber ali kad se postavi lan ali konoplja pokonci in rahlo, tako, da voda čez lan ali konopljo stoji; potem se zadela s pokrovom. V 2 dneh je že čuti, da namaka gnjije; sedaj se vzame lan iz vode, dobro izžme, in lan v sušivnico nese. — Ostala voda je zavolj amonijaka in lužnih soli kaj dober gnoj.
Tako godi lan neki Belgijan, Blet po imenu, in ne more prehvaliti, kako dobro mu spod rok gre.
(Kosti se dajo na j lože in brez vseh stroškov v dober gnoj spreoberniti), ako se med konjski gnoj denejo. Po skušnjah nekega angležkega kmetovavca se napravi kup konjskega gnoja in med ta gnoj se zakopljejo kosti. V enem letu se same po sebi zdrobijo v prah, kteri je najbolji gnoj.
v
(Bela čebula odpravi kravam iztrebo). Ce se krava, kadar se je oteletila, o pravem času ne izčisti ali, kakor pravimo, da ne gre iztreba od nje, pomaga čebula. Zjutraj, preden se ji klaje da, se ji da 4 srednje debelih belih čebul, tisti dan zvečer pa spet 4. Preden seji pa čebula v gobec potisne, naj se olupi in enmalo nareže. Pa bela čebula mora biti, ne pa druga. — Tako svetuje neki kmetovavec in terdi, da je vselej pomagalo, če niso bile gobe preveč zarašene. Mi pa prodamo to reč kakor smo jo kupili , in ne rečemo , da bi v takih okoljšinah ne utegnila pomagati.