DOLENJSKI LIST št. 21 (1554)- 31. maja 1979 ,iV " . STRAN 21 ir ' SL JI> ■; Up '2,,-*' ^ ■“ :m 7 c- * * -i £* g ' A .-j n a. - Z & 3 ; ~ ?I 5 if 5 f < S| OS ~ « V ; SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XV. Novo mesto, 31. maja 1979 Št. 15 A VSEBINA OBČINA RIBNICA OBČINA ČRNOMELJ 138. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1979 135. Odlok o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana 136. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku zi pospeševanje kmetijstva v občini Ribnica 137. Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica OBČINA TREBNJE 139. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 140. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovolje- < nja. V — J Občina Ribnica skupina), ki niso podpisali sporazuma o financiranju programa, poseben prispevek ob ceni telefonskih storitev za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije v višini: uporabniki I. skupine 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza, uporabniki II. skupine, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa 43,52 % od cene ustvarjenega telefonskega impulza. 2. člen Prispevki uporabnikov L in n. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve doloka mesečno hkrati z obračunom telefonskih storitev do 31. 12. 1980. 3. člen Tako združena sredstva se uporabljajo strogo namensko za gradnjo PTT mrež in telefonskih central, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja PTT zmogljivosti Območje 51 S, za PTT promet Ljubljana in v občinskih družbenih planih ter se zbirajo na posebnem računu Območne SIS a PTT promet Ljubljana. Sredstva se smejo uporabiti samo za razširitev ma: terialne osnove dela za investicije po srednjeročnem planu. ’ v Območni SIS, imajo naslednje pravice: 1. da upravljajo z združenimi sredstvi, 2 da nadzirajo namensko in zakonito uporabo sredstev. Pravilnost uporabe združenih sredstev ugotavlja najmanj enkrat letno skupščina Območne SIS za PTT promet Ljubljana in skupščine občin, sproti pa organi samoupravnega nadzora Območne SIS za PTT promet Ljubljana in izvršni sveti skup-ščm občin. 5. člen Izvajalci PTT storitev so dolžni sproti seznanjati 10 Območne SIS za PTT promet Ljubljana in IS skupščin o izvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami ustrezno ukrepati, da se planske naloge v celoti izvedejo. 6. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-21-79-01 Datum: 15..5. 1979 ; Predsednik skupščine‘občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r. 136. 135. Na podlagi 17. člena zakona o SIS za PTT promet in 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije ter 165. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/65) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 5. 1979 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana 1. člen Ker so bile v območni SIS izčrpane vse možnosti za zagotovitev programa razvoja PTT prometa in ker ni bilo odločeno o vprašanju, od katerea je bistveno odvisno delo SIS za PTT promet ter na podlagi ugotovitev, da bi nastala zaradi neures-ničitve v občinskih družbenih planih postavljenih nalog na področju PTT prometa družbena škoda, so na podlagi tega odloka dolžni plačevati: a) uporabniki - individualni naročniki tel. storitev (I. skupina), b) uporabniki dmžbene pravne osebe in občani, ki deljao s sredstvi v lasti občanov (II. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, združenj • Na podlagi 39; Člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, štev. 21/77) ter 165. člena stututa občine Ribnica. (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 5. 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ribnica 1. člen Določbe 7. in 8. člena odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva (Skupščinski Dolenjski list štev. 7/70) se nado-meste z novim 7. členom, ki se glasi: „za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 64. in 65..člena zakona o blagovnem prometu.” Sedanji 9. člen postane 8. člen odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-5-79-01 Datum: 16. 5. 1979 Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r. 137. Na podlagi 14. in 149. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 1/79) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 5. 1979 sprejela ODLOK o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 2. člen Za kmetijska zemljišča se po tem odloku štejejo: njive, vrtovi, sadovnjaki, pašniki, gozdovi ter ostala zemljišča, ki so kot taka opredeljena z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Zemljišča, ki so z dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zazidavo, se do začetka gradnje štejejo za kmetijska zemljišča. 3. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti po gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinkakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta, in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu ali skupinski lokacijski dokumentaciji pripada objektu, oziroma je določe- no z odlokom o urbanističnem redu. Odškodnino po 1. odstavku tega člena odmeri v upravnem postopku z odločbo upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Če se odškodnina ne da odmeriti po 1. odstavku tega člena, jo odmeri občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve potem, ko je dobil mnenje občinske kmetijske oziroma gozdarske inšpekcije. Če omenjeni inšpekciji ne dasta svojega mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, brez tega mnenja. 5. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača v enkratnem znesku od kvadratnega zemljišča, ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča ter znaša: — 30,00 din od kmetijskih zemljišči, in H. katastrskega razreda, — 20,00 din od kmetijskih zemljišč IH. in IV. katastrskega razreda, — 11,00 din od kmetijskih zemljišč od V. - Vin. katastrskega razreda, — 10,00 din od ostalih kmetijskih zemljišč, ne glede na katastrski razred. 6. člen Odškodnina za spremembo namembnosti po 5. členu tega odloka se plačuje pred izdajo gradbenega dovoljenja Kmetijski zemljiški skupnosti občine Ribnica, ki odvaja ustrezni del odškodnine, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 7. člen Brez potrdila o plačani odškodnini za spremembo namembnosti ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. 8. člen Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine za spremembo namembnosti še posebno odškodnino v višini 5 % od prodajne cene za m3 izkopanih rudnin brez prevoza. Odškonino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo, oziroma organ za splošne gospodarske zadeve. 9. člen Odškodnina za spremembo namembnosti se valorizira vsaki dve leti v sldadu s splošnim gibanjem cen in ustreznim sklepom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. 10. člen Odškodnina za spremembo namembnosti se ne plačuje: - kjer se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča za potrebe JLA, di za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora; — kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami; — kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstva vodnih virov ter kakovosti voda; - kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/74). 12 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-2-79-01 Datum: 16. 5. 1979 Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r. Občina Črnomelj 138. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 38/74) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 5. 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1979 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo 49.451.000 din, od tega: — razporejali prihodki 48.961.000 din — nerazporejeni prihodki (proračunska rezerva) 490.000 din 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 pripada rezervnemu skladu 1 % vseh proračunskih prihodkov. 3. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sldada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke proračuna. 5. člen Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine Črnomelj zaradi obremenitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene. 6. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v skladu s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi 7. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj sta sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1979. Številka: 400-4/76 Datum: 8. 5. 1979 Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. NIKO POŽEK, L r. PREGLED IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE ČRNOMELJ ZA LETO 1979 v 000 din vrsta prihodki skupaj din 1 Davek iz dohodka 8.120 2 Prometni davek in davek za premož. 11.581 3 Takse 2.629 5 Dohodki po posebnih predpisih 700 7 Dohodki od drugih DPS 25.254 Prenesena sredstva 1.027 SKUPAJ PRIHODKI 49.451 glavni razpored skupaj namen prihodkov din 01 Dejavnost organov DPS 21.440 02 Ljudska obramba 1.918 03 Dejavnost DPO in društev 3.993 04 Negospodarske investicije 122 08 Socialno skrbstvo 15.242 09 Zdravstveno varstvo 16 10 Komunalna dejavnost 2.620 11 Dejavnost KS 1.320 16 Investicije v gospodarstvu 1.121 17 Tekoča proračunska rezerva 869 18 Krediti, vezana in izločena sred 790 SKUPAJ ODHODKI 49.451 Občina Trebnje 139. Na podlagi 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 9/79) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79), je skupščina občina Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. 2. 1979 sprejela spremembe odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918 - 1919, slovenskim vojnim dobrovolj-cem iz vojn 1912 — 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim družbene pomoči niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči se lahko podeli samo upravičencem, ki imajo stalno bivališče na območju občine Trebnje. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto statosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. bord za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovdjci iz vojn 1912 do 1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna priznavalnina, 4. zdravstveno varstvo, 5. kritje dela pogrebnih stroškov. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upra- vičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega ne osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji za tekoče leto (mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 % mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. Dohodek na osebo v družini upravičenca se dobi tako, da se deli skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni. Za pr dobitno nezmožne se štejejo: 1. če so stari: moški nad 60 let, ženske nad 50 let; 2. otroci do 15. leta starosti ali starejši otroci, ki se redno šolajo; 3. če so pridobitno nesposobni in to dokažejo z izvidom invalidske komisije. 6. člen Za upravičence iz 1., Z in 3. točke 3. člena tega odloka je lahko najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80% vsakokratnega mejnega zneska. O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri Skupščini občine Trebnje. Pri odločanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in članov nje- gove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost Način upoštevanja teh kriterijev se določi s pravilnikom, ki ga sprejme komisija iz 2. odstavka tega člena. 7. člen Le izjemoma se priznavalnina lahko podeli tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se bo -razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 6. člena tega odloka upošteval zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. 8. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po določilih 5. člena tega odloka in če izpolnjujejo druge pogoje po tem odloku. 9. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici in višini do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo na začetku vsakega leta za preteklo leto. Prevedba priznavalnin se opravi enkrat na leto. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti oddelek za skupne in družbene službe skupščine občine Trebnje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, r.r' so nastali. 10. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se priznavalnina izjemoma lahko zadrži tudi vnaprej, če bi po presoji komisije za zadeve invalidov in borcev pri SO Trebnje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in diugih vojn iz 3. in 8. člena tega odloka ter sodelavcem NOB, ki iz kakršnihkoli razlogov nimajo priznane posebne dobe, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 12. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otrod, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi 13. člen Svojcem tistih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 31. 12. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni beg do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, se lahko priznajo stroški godbe, ki so jih imeli ob pogrebu svojca, udeleženca NOB. Za kritje teh stroškov zagotovi c > činska skupščina Trebnje vsa’;o leto potrebni znesek iz sredr^ev, ki so v občinskem proračunu predvidena za borce NOV. 14. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu, je lahko izjemoma višja. 15. člen Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV skupščine občine Trebnje odloča po določilih tega odloka ir pravilnika iz 4. odstavka o. člena tega odloka. Za svoje delo je odgovorna skupščini občine Trebnje. 16. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, ki jo izda oddelek za skupne in družbene službe skupščine občine Trebnje kot upravni organ, pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašar nje borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 17. člen Finančna sredstva za izv žganje tega odloka se zagotavljajo v občinskem proračunu v okviru dogovorjene porabe iz dopolnilnih sredstev. 18. člen Pravilnik iz 4. odstavka 6. člena sprejme komisija za zadeve invalidov in borcev NOV SO Trebnje najkasneje v 2 mesecih po uveljavitvi tega odloka. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Skupščinski Dolenjski list, št 28/77). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje. Številka: 59-06/79-10 Datum: 6. 2. 1979 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r. 140. Na podlagi 1. in 41. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. 5. 1979 sprejela ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določijo merila, po katerih bo pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja oziroma gradbenega dovoljenja (kjer ta po 17. členu o urbanističnem planiranju nadomešča lokacijsko dovoljenje). 2. člen Upoštevajoč družbene interese ter glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov se objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo: — na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje; — na objekte, za katere se ne more izdati lokacijskega dovoljenja in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, in — na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. 3. člen V kategorijo objektov, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo: — objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom, vendar brez • lokacijskega dovoljenja; — objekti, ki so v naseljih in območjih, katera se urejajo po urbanističnem redu in je njihova lokacija v skladu s sprejetim urbanističnim redom občine; — objekti, ki služijo za potrebe kmetijskega gospodarstva in niso v nasprotju s sanitarnimi predpisi; — objekti, zgrajeni na območju, namenjenem za kmetijsko proizvodnjo, če je dala kmetijska zemljiška skupnost soglasje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča; — stanovanjski ter poslovni objekti, ki so na območjih, za katera je po urbanističnem programu občine predvidena izdelava zazidalnega načrta in se bodo po mnenju pooblaščene urbanistične organizacije in sanitarne inšpekcije lahko vključili v zazidalni načrt Za objekte iz tretje in četrte ter pete alineje tega člena se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primemo arhitekturo oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo. 4. člen V kategorijo objektov, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker še ne ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, se razvrstijo: — objekti, ki so locirani na območjih, katera so po urbanističnem programu občine predvidena kot varstveni pas avtomobilske ceste, magistralne in regionalne ceste, daljnovoda, za rezervate stanovanjskih in industrijskih con in con za komunalno infrastrukturo; — objekti, ki so locirani na ostalih območjih, na katerih po urbanističnem dokumentu ni dovoljena gradnja takega objekta in neposredno ne ovirajo izrabe prostora (kmetijskih, gozdarskih, vodnogospodarskih, spomeniškega varstva in varstva narave) in da ne ogrožajo požarne, prometne in drugačne varnosti 5. člen V kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrstijo: - objekti, zgrajeni brez dovoljenja, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta; - objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov na strnjenih kmetijskih površinah prvega območja, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva; - objekti, ki so locirani v rezervatu pitne vode, v rezervatu spomeniškega varstva ali na zemljišču, ki je zavarovano z občinskim aktom; - pomožni objekti (garaže, provizoriji, barake in lope) na območjih, ki se \irejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom; - objekti, ki s svojo lego, po mnenju pristojnega organa, organizacije ali skupnosti, predstavljajo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte in za okolico. 6. člen Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, katerim je investitor spremenil namen, da bi za to moral pridobiti lokacijsko dovoljenje. 7. člen Za objekte po tem odloku se štejejo vsi objekti, za katere se po določbah zakona o urbanističnem planiranju zahteva lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje. 8. člen Pristojni upravni organ za urbanizem mora opraviti razvrstitev objektov po merilih tega odloka v 12 mesecih po njegovi uveljavitvi. 9. člen Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj, morajo v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka vložiti zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu. Po tem roku bo pristojni upravni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-01/79-3 Datum: 11. 5. 1979 Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, l.r.