492 Obrtnija Električna razsvetljava v Ljubljani. Ker vemo, da se čitalelji za to stvar zanimajo, hočemo jim podati tukaj posnetek iz poročila g. ravnatelja Andreja Senekoviča. Poročevalec g. ravnatelj Andr. Senekovič pravi v svojem poroSilu, da je občinski svet sklenil dne 16. julija 1889., odpovedati tukajšnji plinarni družbi pogodbo glede oskrbovanja mesta s svetilnim plinom, katera pogodba je bila sklenjena dne 31. marca 1860. 1. zi dobo 35 let. Na podlagi tega sklepa je mestni magistrat z dopisom z dne 22. julija 1889.1., št. 12552, plinovi družbi poslal pravoveljavno odpoved, katero je plin6va družba s svojim dopison mestnemu magistratu z dne_ 12. oktobra leta 1889., ekshib. št. 17.704, vzela na znanje. Po § 1. te pogodbe je plinova družba zavezana, razsvetljavati mesto s plinom za dobo 35 let, poeenši z dnevom, ko je začela plinarna delovati. Ker je bilo mesto prvikrat s plinom razsvetljeno dn^ 19. novembra 1861. leta, poteče torej omenjena 35letna doba dne 19. novembra 1896. leta. Do tega časa mora si mesto preskrbeti drugo razsvetljavo, ali pa s plinovo družbo ponoviti pogodbo za drugo dobo. Že tedaj, ko se je razgo-varjalo o nameravani odpovedi omenjene pogodbe, se je poudarjalo, da bi utegnilo za mesto biti koristno, ko bi se zamenila plinova razsvetljava z električno. V seji občinskega sveta dne 27. novembra 1889. leta se je izvolil poseben odsek petih članov, da električno vprašanje pro-učava in svoječasno stavi primerne nasvete. Ta odsek se je resno lotil dela proti koncu 1892., oziroma v začetku 1893. leta. Z dopisi z dne 24. januvarija 1893. se je mestni magistrat obrnil do nastopnih tvrdk : 1. Siemens in Halske, Etablissement fur elektrische Beleuchtung, na Dunaju; 2. Berliner Accumulatorenfabrik na Dunaju; 3. Allgemeine Electricitatgesellschaft v Berolinu; 4. Ganz & Comp., tovarna za stroje v Budimpešti; 5. Fr. Fischer, inžener na Dunaju; 6. Malignoni & Comp., inženerji v Vidmu; 7. Plinova družba v Ljubljani, s pozivom, da se izreko, bi li hotele lotiti se projektov in proračunov za splošno električno razsvetljavo v Ljubljani ter je temu pozivu pridejal potrebne podatke in situacijske načrte. Plinovo družbo pozvati, da se udeleži konkurence za električno razsvetljavo, je bilo treba vsled določila § 129. pogodbe, kjer se izrecno poudarja, da ima v slučaju, da pogodba neha in nastopi za daljše razsvetljevanje prosta konkurenca, plinova družba prednost pred drugimi konkurenti pri jednakih pogojih. Pozivu so blagovoljno ustregli ter so v prvem četrtletju 1893. doposlali generalne projekte: 1. Siemens in Halske na Dunaju; 2. Ganz in Comp. v Budimpešti, in 3. Fr. Fischer. Plinova družba je v svojem dopisu z dne 28. februvarija 1. 1893. mest- nerau magistratu sicer tudi naznanila, da hoče natančneje proučiti vprašanje o električni razsvetljavi v Ljubljani, ako bi se lej informacije zdele ugodne, udeležiti se ožje konkurence ter potem vložiti svoj načrt do 1. dne julija 1893. Ker pa mestni magistrat do dne 1. julija 1. 1893. in tudi pozneje od plinove družbe ni prejel nobenega projekta in sploh nobenega dopisa, jasno je, da se pli-nova družba ne meni več za konkurenco pri uvedbi električne razsvetljave, da se torej nanjo ni treba več ozi rati vzlic poprej omenjenega določila v § 129. pogodbe. Tovarna Ganz & Comp. je meseca marcija 1893. 1. vkžila kar štiri projekte, tri za uporabo vodne in deloma tudi parne sile in jednega samo za uporabo parne sile V prvem projektu nasvetuje vodno silo Save pri Prašah, v drugem pri Medvodah, v tretjem pri Vikrčah, v četrtem projektu za parno napravo je pa projektovala centralo sredi mesta. Ako bi se za proizvajanje električne eneržijo potrebovalo le 400 konjskih sil, računa ta tvrdka splošne stroške projektu pri Prašah na 530.000 pri Medvodah na 450.000 in pri Vikrčah na 845.000 in pri parnem projektu na 310.000 gld. Gospod inžener Fischer, ki je zastopal, kakor se je pozneje pokazalo svetovno-znano tvrdko Schukert & Comp. v Norimberku, poslal je julija meseca 1893. 1. svoj projekt, po katerem bi dobivali električne ^toke z vodno silo. G. Fischer je v tem projektu nasvetoval, da bi sklenila občina z delniško družbo Lejkam Josephsthal posebno pogodbo, po kateri bi jej ta prepuščala po noči in deloma tudi po dnevu vodne sile v svojih tovarnah v Medvodah in Verjih. Ta projekt je bil bolj ali manj površno izdelan in električni odsek je takoj prišel do prepričanja, da bi nikakor ne mogel ugajati ta projekt, po katerem bi mestna občina niti lastnica ne bila one sile, katera proizvaja elektriko in bi bila glede na čas in obsežnost uporabe popolnoma odvisna od imenovane delniške družbe. Tvrdka HaLske & Comp. na Dunaju je poslala dva splošna projekta, jednega za parno napravo meseca junija 1893. 1. in druzega za uporabo vodne sile pri Jami blizu Kranja pa meseca avgusta istega leta. Ta tvrdka je tudi razsmotrivala vprašanje o uporabi vodne sile naše Ljubljanice pri Fužinah, pri čemer je pa prišla prav do negativnega rezultata. Oba projekta sta izdelana za električno raszvetljavo, ki bi zad stovala za 5500 instaliranih ali 3500 istočasno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalentu. Stroški so bili proračunjeni v projektu za parno silo okroglo na 300.000 gld., v projektu za vodno napravo pa brez vodnih stavb, torej samo v električnem delu na 255.000 gld., v vsem vkup pa površno cenjeno na 490.000 gld. Občinski odsek za električno razsvetljavo, kateri se je od 1889. leta v svoji sestavi toliko premenil, da sta prišla namesto dveh takrat izvoljenih članov, katerih jeden g. Josip Tomek je umrl, drugi g. Filip Zupančič pa Ui več član mestnega sveta, g. ravnatelj Ivan Subic in poročevalec in da se je pritegnil kot tehnične strokovnjake g. C. kr. nadinženerja Fr. Žužka in g. mestne in* ženerje, pretresoval je vsestranski navedene projekte. Pri tem se je prepričal, da so ti projekti v nekaterih točkah bolj ali manj površni, v drugih pa tako različni, da se glede na končni efekt ne dajo primerjati. Zaradi tega je odsek sklenil naznačenim tvrdkam poslati navodilo, po katerem želi imeti načrte izdelane, in jim tudi naznanil, da naj se pri izdelovanju vodnega projekta ozirajo samo na savsko silo pri Jami pod Kranjem. Odsek se je bil na lici mesta prepričal, da bi vodne sile pri Prašah, Vikrčah in Medvodah ne zadoščale. Označene tri tvrdke so radovoljno ustregle odseko-vemu pozivu in meseca septembra in oktobra poslale natančneje načrte premenjene po prejetem navodilu. Letošnje poletje ponudil se je inžener P Amman v Modlingu, posestnik tovarne za cement na Dovjem in jako čislan strokovnjak za vodne stavbe, da izdela mestu prav podrobne načrte za vse vodne stavbe, ako bi se uporabljala vodna sila pri Jami. Električni odsek je pa to ponudbo z veseljem vsprejel; g. Amman pa je poslal svoje načrte meseca oktobra t. I. Tako je odsek še le letos prejel tako popolnjene načrte, da more na njih podlagi stopiti pred občinski svet s konkretnimi predlogi. Tvrdki Siemens in Halske ter Schuckert & Comp. oziroma njen zastopnik Fischer izdelali sta pa dva projekta, jednega za uporabo vodne, druzega za uporabo parne kot gonilne sile, tvrdka Ganz & Comp. je izdelala le jeden projekt in sicer za uporabo vodne sile. Projekt vodne sile da se skratka tako označiti: Pri vasi Jama blizu 4 km pod Kranjem in približno 22 km od Ljubljane se vzida v Savo blizu 9 metrov visok cementni jez, da dobi voda dovolj visok padec. Pod jezom vzidajo v posebnem poslopju velike turbine (za prvo dobo tri po 300 konjskih sil po projektih Schuckerta in Sie-mensa Halskeja, dve do 320 konjskih sil po projektu Ganzovem). Vsa stavba bi se imela tako urediti, da bode pozneje mogoče vzidati več turbin, v vsem vkupe za 1200 konjskih sil. Turbine bi gonile velike dinamoelektrične stroje, katere izdeluje vsaka tvi*dka po svojem posebnem sistemu. Električne toke, katere proizvajajo dinamoelektrični stroji, je treba prevajati z Jame v Ljubljano. To bi se zgodilo po bakrenih žicah razpetih na 8 do 10 metrov visocih kolih, stoječih po 30 metrov vsak sebi. Da pa toki na poti v to daljavo preveč ne oslabe, je treba jim dati veliko napetost in sicer predlaga Ganz napetost 5000 voltov, Siemens 4000, Schuckert pa celih 15000 voltov. Če se pomisli, da je električni tok napet do 500 zelo nevaren, je umljivo, kako opasno 'bi bilo dotakniti m kake teh električnih žic. Tako napetega toka pa ne smemo privajati konzu-mentu, ako nočemo, da vsak trenotek koga ubije. Radi tega so preskrbljene posebne priprave, elektriki jih imenujejo transformatorje (pretvornike), v katerih se pretvar« jajo visoko napeti toki v nizko (110 do 220 voltov) napete, ki služijo potem za razsvetljavo in gonila in niso nikakor več nevarni. Po G.nzovem projektu vršila bi ne 493 pretvorba tokove napetosti dvakrat. Ob periferiji mesta, bodi si na mestnem travniku ob Marije Terezije cesti ali pa v bližini sv. Krištofa stala bi majhna hišica za 12 transformatorjev (transformatorska postaja.) Tukaj bi se napetost toka od centrale pri Jami po daljnovodu prihajajočega zniževala s 5000 na 2000 voltov. Pri tej transformatorski postaji začenja se elektro-vodna mreža sestoječa iz kabljev v zemljo vkopanih, po kateri se širi galvanski tok v posamične dele mesta, še vedno napet do 2000 voltov. Na raznih delih mesta, po Ganzovem projektu za mestno razsvetljavo na 18, za zasebno pa na 28tih krajih, se ukončuje ta mreža v transformatorje druge vrste, v katerih se toku napetost znižuje na 110 voltov. Od transformatorjev druge vrste je potem razpeljana ona eloktrovodna mreža (razdelilna mreža imenovana), po kateri dobivajo konzumenti električni tok. Glavno mrežo projektuje Ganz povsodi kot podzemeljski kabelj, razdelilno mrežo pa deloma kot ka-belj, deloma kot v zraku razprostrto žico. (Dalje sledi.) 494 502 Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) Po Schuckertovem projektu bi šel nadzemeljski daljnovod čez Kleče, kjer bi stali prvi veliki transformatorji, znižujočo tokovo napetost s 15 000 na 2200 voltov. Od Kleč do sv. Krištofa bi tekel električni tok po žicah v zraku razpetih, od sv. Krištofa po mestu pa v glavnem kablju pod zemljo. Namesto raznih po ulicah razvrščenih transformatorjev druge vrste predlaga Schuckert za pre-tvoritev tokov napetosti s 2200 na 220 voltov posebne dinamoelektrične stroje (Wechselstrom-Gleichformerma-schinen). Ti stroji bi morali stati v posebni postaji, v središči mesta, n. pr. v mestni hiši. Iz transformatorske postaje bi se tok raztekal po razdelitveni mreži na vse strani mesta. Konsumenti bi po Schuckertu dobivali po 220 voltov napete toke. Siemens in Halske pa v svojem projektu nimata prve postaje za pretvoritev tokove napetosti. Po njenem načrtu bi dinamoelektrični stroji v centrali dajali 5000 voltov napete toke, ki bi tekli iz centrale do periferije mesta, v notranje dele mesta pa deloma po žicah v zraku napetih, deloma po kabljih pod zemljo. Siemens nasve-tuje namreč za elektrovodno mrežo le v notranjem delu mesta in obljudenih ulicah in cestah pa v zraku razpete žice, kakoršne nahajamo pri tetegrafu. Glavna elektrovodna mreža se končuje na raznih krajih, in kakor nanese potreba, v tnansformatorje druge vrste, kakor pri Ganzovem projektu. Razdelilna mreža se pričenja tako, kakor pri Ganzovem projektu pri transformatorjih druge vrste, razločuje se pa od one v tem, da bi bila v stranskih ulicah in cestah napeljana po zraku. Navedeni trije projekti razločujejo se glede oblike ali vrste električnih tokov, katere predlaga jedna ali druga tvrdka. Tvrdka Ganz & Gomp. rabi pri vseh svojih napravah toke, ki izpreminjajo vrstivno svojo mer in imajo le jedno fazo, jednofazno mer izpreminjajoče toke; drugi dve tvrdki pa imata take, ki izpreminjajo mer, a imajo tri faze. Za prevajanje jednofaznih mer izpreminjajočih tokov zadoščata dve žici, za prevajanja večfaznih tokov pa je treba treh, sicer nekoliko tanših žic. Ako bi sfe glavna in razdelilna elekrovodna mreža po vsem mestu naredila iz kabljev, znašali bi troški za ono napravo po projektu Ganza & C. 633.000 gld., Siemens & Halske 650,000 gld. in Schuckert & Comp. pa malo ne 770.000 gld. Tvrdki Siemens in Schuckert sta izdelali poleg doslej omenjenih projektov še posebej po jeden projekt za isti učinek z uporabo parne kot gonilne sile. Za projekt z uporabo para je izračunal Siemens vse stroške na 400 000 gld., Schuckert na 521.000 gld. Parna sila bi morala biti v središču mesta v bližini frančiškanske cerkve. Poleg parne sile jemljeta Siemens in Schuckert v poštev tudi akumulatorje. Oba sta v tem slučaji uporabljala v isto mer tekoče toke. Ko je odsek za električno razsvetljavo vzel v pretres teh pet načrtov, je kmalu spoznal, da more o njih izreči definitivno svojo sodbo samo takrat, ako se vsaj nekateri njegovi člani na lici mesta osebno prepričajo o ureditvi vspevanja jednacih električnih central. Vsled tega je sklenil, da gredo nekateri njegovi člani pregledovat električne naprave v mestih Tridentu, Inomostu, Solno-gradu, na Dunaju in Budimpešti. Odbrani so bili za to potovanje gospod deželni inženir V. Hrasky, gospoda ravnatelja Šubic in Angrej Senekovič. Vsem trem sta predstojnika preblagorodni g. deželni predsednik in velebla-gorodni g. deželni glavar na prošnjo dovolila potreben dopust, za katero prijaznost jima izreka odsek zahvalo. Imenovanim trem članom pridružil se je tudi mestni župan. Ta četvorica je potovala od 7. do 19. novembra. Povsod je bila prijazno sprejeta, povsod so jej radi kazali naprave ter dajali vsa pojasnila, katera je želela. Časa ni, da bi članom v občinskem svetu obširno razlagal ureditev posameznih naprav, katere smo ogledali, le to lahko konstatujem, da električna naprava povsod dobro funkcijonirajo in vspevajo, in da je občinstvo ž njimi jako zadovoljno, kar najbolje spričuje to, da se število prejemnikov povsod hitro množi. Na svojem potovanju proučili smo sedem električnih naprav, izmej katerih se (v Tridentu in Solnogradu) dve poslužujeta vodne, vse druge pa parne kot gonilne sile. Prišli smo do prepričanja, da ne bi za naše razmere ugajal nobeden izmej petih projektov, katere imamo pred seboj. To pa iz naslednjih razlogov: Proti projektu za uporabo vodne sile pri Jami govore finančni in tehnični razlogi. Kakor sem popreje omenil, treba bi bilo za električne razsvetljavo s centralo na Jami investirati kapitala okolu 700 tisoč gld. ali pa še več. Malo verjetno je pa, da bi se ta kapital vže v prvem času obrestoval ali amortizoval. Krajevne razmere pri Jami se jako razlikujejo od krajevnih razmer v Inomostu in Tridentu, kjer imajo jednake centrale. V 503 Tridentu in Inomostu ima voda, katero uporabljajo kot gonilno silo zelo velik padec, 50 do 70 metrov, njena množina se ves čas le malo preminja. Pri tacih razmerah delujejo turbine jako ugodno. Drugače je pa stvar pri Jami. Sava ondu nima velicega padca, moral bi se jej umetno narediti s tem, da bi zgradili kacih 8 do 9 metrov visok jez, kateri bi zelo težko delali pri deroči vodi, kakor je Sava. Množina vode je v Savi zelo spremenljiva, včasih ima Sava tako malo vode, da bi jedva zadoščala, včasih pa tako množino, da bi turbine delovale z jako neugodnim uspehom. Pri vodopravnih obravnavah bi imeli opraviti v jako mnogimi ljudmi, ki iz dobičkarije ali pa iz nagajivosti te obravnave utegnili toliko zavleči, da ne bi bilo mogoče zgradbe izvršiti do bodočega leta. Velika nevarnost za to centralo se nahaja v daljnovodu, katerega potrebujemo za prevajanje električnih tokov v Ljubljano. Ta daljnovod sestoji, kakor sem že poprej omenil, iz bakrenih žic, ki so razpete po lesenih drogih, kakor to vidimo pri brzojavu. Vsaka poškodba tega daljnovoda, recimo da se pretrga kaka žica ali podere kak drog, spravila bi Ljubljano ob vso električno luč. Daljnovod bi potreboval zelo strogega nadzostva. Najmanj dva človeka bi morali imeti, ki bi prehodila dan za dnevom vso progo, pa tudi tako bi se ne preprečilo, da bi kak zlobnež ali pa kak hud vihar ne podrl kakega droga. Ko bi Ljubljana hotela biti zavarovana za vsak slučaj, morala bi imeti rezervo. Ta rezerva bi mogla biti mala parna postaja za kacih 200 konjskih sil ali pa vehka baterija z akumutatorji, katero bi v Ljubljani polnili. V zadnjem slučaji bi morali v Ljubljano prihajajoče me-njavne meri s posebnimi dinamoelektrični stroji pretvarjati v istomerno tekoče, kajti le take moremo rabiti, kadar se poslužujemo akumulatorjev. Gradba še posebne majhne parne centrale ali baterija za akumulatorje bi provzročila še novih troškov, tako da bi vsa električna naprava preveč stala za sedanje razmere. Res je sicer, da so navedene tvrdke zagotavljajo, da se ni treba bati kake poškodbe daljnovoda in da bi bila zgradba kakšne rezerve nepotrebna ; a odsek se njegovemu mnenju ni mogel povsem pridružiti in si nikakor upal nasveto-vati centrale za vodno silo brez vsake rezerve v Ljubljani. (Dalje sledi.) ------ 3 ------ Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) To so bistveni in najvažnejši razlogi, iz katerih odsek za danes ne more priporočati nobenega predležečih projektov za uporabo vodne sile pri Jami, ali odsek je vendar le tega mnenja, da bode pozneje, ko bode treba povečati napravo, katero odsek v sledečem nasvetuje prav dobro kazalo, pritegnit tudi vodno silo Save. Tudi proti ostalima projektoma s centralo na parno silo ima odsek svoje pomisleke. Pri teh projektih nasvetuje se uporaba električnih tokov, ki imajo vedno isto mer (Gleichstrom). Električne naprave po sistemu isto-mernih tokov pa zahtevajo iz razlogov, katerih tukaj ne morem obširneje razkladati, da stoje stroji centrale kolikor je moč v središču onega okoliša, katerega hočemo oskrbovati z električnimi toki. Ako prevajamo toke samo po dveh elektrovodih, ne sme biti kraj, katerega hočemo razsvetljevati, od centrale čez jeden kilometer oddaljen, sicer zgubiva tok preveč svoje napetosti. Izguba toka na njegovi napetosti se da na ta način zmanjšati ali odstraniti, ako vzamemo elektrovode primerno debelejše, to pa podraži v neprimerni meri elektrovodno mrežo. Drugi pripomoček, da se zguba na tokov napetosti zmanjša, obstoji v tem, da bi se tokom, katere proizvajajo dinamoelektrični stroji, povečala napetost, ali to ima svoje gotove meje v konstrukciji teh strojev. Čez 400 voltov splošno ne sme prekoračiti napetost istomernega toka, sicer je prevelika nevarnost, da se stroji v kratkem času pokvarijo. Pri mnogih električnih razsvetljavah na parno silo osnovana je elektrovodna mreža po treh ali celo štirih elektrovodih. Elektrovodna mreža se po tem sistemu ne le sploh bolj podraži, temveč tudi nastane neugodnost, da je dosti težje vrejevati napetost toka v posameznih delih mreže, nego pri sistemu dveh elektrovodov, in se torej pri tem sistemu kaj rado pripeti, da nekatere svetilnice jako slabo svetijo. Zaradi tega v novejšem času ta sistem več elektrovodov radi opuščajo. Siemens in Schuckert nasvetujeta, da bi se zgradila centrala na Piklovem posestvu za frančiškansko cerkvijo. Da je zgradba centrale na tem mestu umestna, ne dalo bi se nobenemu teh dveh projektov ugovarjati, pač pa je moč navesti za oba dosti razlogov, posebno pa za Siemensovega. Vprašanje je pa, če bi bilo dobro in ugodno centralo na par postaviti v središču mesta. Odsek zanikava to vprašanje. Ze za prvo potrebo bi bilo potreba postaviti parne stroje za najmanj 400 konjskih sil, namreč v tem slučaju, ko bi hoteli poleg parnih strojev rabiti tudi akumulatorje. Pomislimo pa, koliko smrdečega in črnega dima bi uhajalo iz dimnika v centrali. Razprostiral bi se čez mesto, posebno v času, ko smo ubogi Ljubljančanje v meglo zakriti, in nam okuževal zrak, da bi bilo joj! Najugodnejše je, da se postavi centrala naprave s parno silo, ako se sploh gradi, na kak prostor zunaj mesta, n. pr. na ljubljansko polje blizu Bežigrada ali Vodmata, od kodar bi njenega smradu v mestu ne čutili. Ako pa to storimo, ne moremo tokov vedno v isti meri krožečih privajati na drugi konec mesta, n. pr. do dolenjskega kolodvora ali do klavnice, kajti daljava bi znašala tri kilometre, na drug način, kakor če postavimo v sredi mesta, n. pr. v mestni hiši, veliko baterijo akumulatorjev. Proti akumulatorjem pa ima odsek mnogo tehtnih pomislikov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obrtnija. ------ 4 ------ Prvič so jako dragi — taka baterija bi stala po predloženih prorečunih najmanj 500.000 gld. — hitro se obrabijo in v njih se zgublja veliko električne eneržije; tudi so letni stroški za njih ohranitev precej veliki. Poleg vsega tega pa zahtevajo natančnega in rednega nadzorstva. Odsek se je na svojem potovanju prepričal in poleg tega še iz strokovnjaških izjav posnel, da bi bilo za Ljubljano najumestneje, narediti centralo za parno silo, pa ne za istomerne, temveč za mer izpreminjajoče toke. Skušnja namreč uči, da sta istomerni in pa mer izpreminjajoči toki glede na svojo uporabljivost za električno razsvetljavo popolnoma jednakoveljavni, da je naprava za svoje mer izpreminjajoče tokove sploh ceneja in da funkcijonirajo te naprave sploh z isto sigurnostjo in zanesljivostjo, kakor katera druga, in konečno, da pri teh napravah nismo nikakor vezani na katero si bodi lego centrale. Centrala dunajske „Internationale Elecktricitatsgesellschaft", ležeča ob periferiji mesta blizu Rudolfovega mostu, pošilja svoje toke v daljavo 11 kilometrov; oskrbuje razsvetljavo cesarskega dvorca, gledišč: Karlthearer, Josefstadter The-ater, Jantschtheater, različnih druzih velicih dvoran itd., in vse to brez vsacega akumulatorja in z vso zanesljivostjo. Ta centrala rabi jednofazne mer izpreminjajoče toke. Podobne razmere nahajamo tudi drugod. Druga dunajska družba: „Elektricitasgesellschafta, ki jo je vre-dila tvrdka Siemens in Halske ter rabi istomerne toke, pa ima tri centrale, in vendar oddaje komaj polovico toliko električne eneržije, kakor prva. Navedeni razlogi so bili električnemu odseku odločilni, da je sestavil po poslanih mu projektih neko kombinacijo, o kateri je prepričan, da bi bila primerna za Ljubljano. Odsek je tega mnenja in trdnega prepričanja, da bi bilo za Ljubljano najugodnejše sledeče: 1. Ob periferije mesto, bodisi v bližini Bežigrada ali pa bolj proti Udmatu se zgradi električna centrala na parno silo za jednofazne mer preminjajoče toke s parnimi stroji za 600 konjskih sil, katero napravo bi zadoščalo za 5500 ostočasno svetečih žarnic s svetlostjo po 16 sveč. 2. V centrali bi se proizvajali električno toki do 2000 voltov napeti, ki se bodo po mestu raztekali po elektrovodni mreži, kakeršno nasvetuje tvrdka Ganz & Comp. v projektu. 3. Razdelilna elektrovodna mreža kakor vsa razsvetljava in oddaja električnih tokov za motorje se uredi po projektu Ganzovem. 4. Stavbe v centrali in naprava parnih kotlov se izvrše mutatis mutandis po načrtu tvrdke Siemens & Halske. Na podlagi te kombinacije je odsek sestavil proračun za vse električno razsvetljavo v obsegu, kakor bi bil sedaj potreben. (Dalje sledi.) ------ 13 — Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) Po tem proračunu bi stalo stavbišče 8000 gold., stavbe v centrali 51.000 gld., 3 parni kotli, s potrebnimi cevmi, 3 parni stroji po 200 konjskih sil, priprava za čiščenje vode, potrebne sesalke, premični žrjav, bi vkupe stalo 79.000 gld. Električni stroji v centrali in sicer, 3 dinamoelektrični stroji, ki dajejo mir menjajoče toke po 2000 voltov in ter činijo 125.000 voltov, in 3 dinamoelektrični stroji za istomerne toke za vzbujenje magnetizma v prvih z dovoznino in postavljenjem bi stali 38.000 gld. Električna uprava v centrali, kakor razni aparati za merjenje jakosti in napetosti tokov, reostati in vreditev električne razsvetljave v centrali se je vkupe računalo na 7704 gld. Razni aparati za merjenje strojev v elektrovodni mreži, razna orodja in rezervni deli dinamo-električnih strojev bi stali 3705 gld. Glavni ali prvotni podzemeljski kabelj bi z vsem potrebnim stal 66.807 gl., električna mreža za razsvetljavo uličnih cest pa 59.255 gld. Transformatorji za mestno in zasebno razsvetljavo bi stali vkupe 32.900 gld., 300 obločnih in 856 žarnih svetilnic, kandelabri in držala in vsa oprava za mestno razsvetljavo bi stalo 22.726 gld. 45 elektroštevcev je odsek računal s 4450 gld. Stavbeno vodstvo in drugi stroški so se pa proračunali na 16.408 gld. Torej bi vsa električna naprava skupaj stala 390.000 gld., ali blizu 400.000 gld. Iz proračuna je razvidno, da bi znašali vsi stroški za električno napravo 390.000 gld. To je pač vsota, o kateri je treba, predno se dovoli, pomisliti, je li upanja, da bi se naložila plodonosno pri tem podjetju ali ne. Odsek je sestavil tudi račun v letnih stroških in dohodkih električne naprave in sploh račun o rentabili-teti vsega podjetja. A. Letni stroški I. Plače, mezde, upravni stroški: 1. Uprava (knjigovodstvo) 1000 gld. 2. Vodstvo v centrali: 1. inžener kot vodja vse naprave 1800 gld., 1 magaciner 600 gld., 1 sluga 400 gl., 1 vratar 400 gld. Skupaj 3200. 3. Osobje pri strojih: 2 mašinista po 700 gld., 2 mazača po 450 gld., 2 kurjača po 600 gld., 3 pomožni delavci po 450 gld., 3 pazniki pri električnih aparatih po 700 gld. Kar znaša skupaj 6950. 4. Vnanja služba: 1 elektrotehniški monter 1000 gld., 2 pomočnika po 500 gld., pavšal za prižiganje svetilnic 500 gld. Skupaj 2500 gld. 5. Splošni stroški, to je davek, zavarovalnina proti ognju in nezgodam, pisarniške potrebe, tiskovine 1800 gl. II. Uporaba materijala: 1. Uporaba materijala v centrali, a) Kurivo: 30 obločnih svetilnic (a istovredna, kakor 6 žarnic), svetečih 3 ure na dan, daje na leto za jedno žarnico 32.850 X 6 je 197.100 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 1120 ur na leto, daje za jedno žarnico 479.360 ur, 428 mestnih žarnic, svetečih vsaka po 2760 ur na leto, daje za jedno žarnico 1,181.280 ur, 4000 privatnih žarnic, kojih sveti vsaka poprečno na leto 600 ur, daje za jedno žarnico 2,400.000 ur. Skupaj na leto 4,257.740 ur svetljenja za jedno žarnico s svetljivostjo 16 norm. sveč. Za ta učinek se potrebuje v centrali 425.774 jedno uro delujočih konjskih sil. Ako je instaliranih motorjev za 50 konjskih sil, in ako dela vsak motor 8 ur na dan in" 300 dnij na leto, potrebuje se za ta učinek v centrali, ker daje 62 5 konjskih sil na parnem stroji le 50 na motorju 150.000 jedno uro delujočih konjskih sil. Skupni učinek na leto 575.774 ali v okroglem številu na leto 580.000 jedno uro delujočih konjskih sil. Za jedno parno konjsko silo se potrebuje 9 kg. pare, z jednim kg., fohndsdorfskega premoga se dobi 61/2 kg. pare. Torej se potrebuje premoga na leto: 580.000_x_9 = 803.077 kg po 1x1 = 8833 glld 6'5 85 kr., 25 odstotkov privržka za zažiganje in sesalke 2208 gld. 47 kr. b) Maža za stroje in tvarina za sna- ------ 14 ------ ženje 1500 gld. c) Razne druge manjše potrebščine 457 gld. 68 kr. 2. Uporaba drugega materijala. a) Ogelj zaobločne svetilnice (30 svetilnic z 32.850 urami svetljenja na leto po 0*8 kr. b) Za nakup žarnic (1,650.640 ur svetljenja.) Ker traja vsaka le 800 ur svetljenja, treba je 1,650.640 : 800 = 2064, po 50 kr. 1032 gld. c) Druge manjše potrebščine 105 gld. 20 kr. III. Letni stroški za ohranitev naprave v dobrem stanju: 1. Za stavbe v centrali 255 gld., 2. za parne stroje in kotle z vso opremo 987 gld. 50 kr., 3. za električne stroje v centrali 570 gld., 4. za električne aparate 171 gld. 81 kr., 5. za elektrovodno mrežo 630 gld. 31 kr., 6. za mestno razsvetljavo 113 gld. 63 kr., 7. za elektro-števce 44 gld. 50 kr., 8. splošne potrebščine 127 gld. 25 kr. IV. Zaklad za obnovitev posameznih delov naprave: 1. Za stavbe v centrali 51 gld., 2. za parne stroje in kotle z opremo 2212 gld., 3. za električne stroje v centrali 646 gld., 4. za električne aparate 859 gld. 5 kr., 5. za elektrovodno mrežo 1638 gld. 80 kr., 6. za transformatorje 427 gld. 70 kr., 7. za mestno razsvetljavo (kandelabre itd.) 318 gld. 16 kr., 8. za elektroštevce 298 gld. 15 kr., 9. Posebej še 49 gld. 14 kr. V. Obresti od glavnice: 4*25 odstotkov od 390.000 gld. = 16.565 gld. (Dalje sledi.) ----- 23 ----- Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) VI. Amortizacija kapitala: 1 odstotek od 390.000 gld. = 3900 gld. B. Letni dohodki. 1. Donesek mestne občine za javno razsvetljava (kakor doslej) 10.000 gld. — 2. 400 privatnih svetilnic z 2,400.000 urami svetljenja ali z 2,400.000 x 55 = 132,000.000 vat-urami = 1,320.000 hektovat-urami po 3-5 kr. = 46.200 gld. — 3. Motorji za 50 konjskih sil (konjska sila pri parnem stroju računjena na 100) 6250 gl. — 4. Razni drugi dohodki, kakor dobiček iz prodaje žarnic, za instalacije 500 gld. Dohodkov bi bilo torej 62.950 goldinarjev, stroškov 59.725 gld., in prebitek bi znašal 3225 gld. Račun o rentabiliteti kaže, da bi bilo podjetje plo-donosno, da bi dajalo celo dobiček, to seveda, če se izpolnijo pogoji, na katere se račun opira. Letni stroški znašajo po tem računu 59.725 gld. in sestoje 1. iz upravnih stroškov, plač in mezd pri napravi poslujočega osebja, 2. iz stroškov za uporabo materijala> 3. iz stroškov, da se naprava ohrani v dobrem stanji> 4. iz zaklada, iz katerega se kupujejo oni deli naprave, ki postanejo s časom nerabljivi in se morajo nadomestiti z novimi, 5. iz stroškov za amortizacije in obrestovanje glavnice. Kakor razvidite iz posameznih nastavkov, se upravni stroški, in plače za poslujoče osebje nikakor niso nizko nastavili in so ljubljanskim razmeram primerni in tudi število osobja nikakor ni majhno. Glede mesta inženerja, ki bi imel vodstvo vse naprave, dovoljuje se odsek opozoriti na to, da bi se pozneje utegnili združiti mesti in-ženerja pri električni napravi in pri vodovodu. Stroški za uporabo materijala, za ohranitev naprave v dobrem stanji in za obnovitev naprave proračunjeni so po ključi, po kakeršnem računajo drugod. Letni stroški za poprave so proračunjeni na 2900 gld. čisto gotovo pa smemo upati, da bodo prva leta dosti nižji. Jedno ali dve leti mora itak za vso napravo jamčiti podjetnik, kateremu se vsa zgradba izroči; takrat ------ 24 ------ torej tacih stroškov ne bode. Pozneje se pa tudi ta svota ne bode prekoračila, če se pomisli, da se poleg tega nahaja še drug zaklad za vse, kar je treba z nova narediti. V zaklad za obnovitev posameznih delov naprave bi bilo po predloženem proračunu plačevati 6500 gld. Ako se denar obrestuje po 4 odstotke in se obresti njegove zopet obrestujejo, dobimo v desetih letih glavnico 78.000 gld., s katero lahko kupimo na novo vse parne kotle in parne stroje, ako bi postali do tega časa absolutno nerabljivi. Mogoče je, da bode treba čez 10 let jeden parni kotel ali dva, jeden dinamoelektričen stroj ali kaj druzega kupiti, pa malo verojetno je, da bi vse to stalo vkupe 78.000 gld. Za obrestovanje glavnice računa odsek 41/:J odstotkov, ker se za gotovo nadeja, da pod temi pogoji dobi posojilo. Za amortizacijo glavnice je vzeti v pošte v jeden odstotok, kar se pravi, da bi bila glavnica v 42tih letih popolnoma poplačana. Ako se izpolnijo pogoji, na katere se naslanja račun, bi mestna občina čez 42 let prišla v posest električne naprave, ki bi bila kakor nova in za katero bi občina ne dolgovala niti vinarja. To bilo bi pa le tedaj mogoče, ako se odsekove nade glede dohodkov tudi vresničijo. Letni dohodki se sestavljajo iz dohodkov mestne občine za mestno razsvetljavo, dohodkov zasebnih konzumentov za električno luč in pa iz dohodkov za instalirane električne motorje. Mestna razsvetljava sedaj sestoji iz 399 plinovih plamenov in 168 petrolejskih svetilk, torej skupaj iz 567 luči j. Plinovi plameni imajo po pogodbi povprek svetlji-vost 12 normalnih sveč, Auerjeva plinova luč okrog 30, petrolejske svetilnice pa manj nego 12 normalnih sveč. Za to razsvetljavo plača mesto na leto 10.000 gld. Ako se uvede električna razsvetljava, služilo bi po sedanjem projektu 30 obločnih svetilnic, katerih bi vsaka imela svetljave najmanj 400 normalnih sveč, 175 žarnic s svetljivostjo po 32 normalnih sveč in 506 žarnic po 16 normalnih sveč, ali skupno: 30 obločnih svetilnic po 400 in 836 žarnic po 16 normalnih sveč. Svetloba bi bila torej mnogo jačja, nego je sedanja. Pomnožilo bi se število svetilnic in vsaka bi imela dosti večjo svetljivost, kakor sedanja. Za razvrstitev posameznih svetilnic je izdelala načrt tvrdka Ganz & Comp. Kar se tiče načina mestnega razsvetljavanja, nasve-tuje odsek, naj bi ostalo vsaj za nekoliko časa pri sedanji navadi, da bi se polovica svetilnic po 11. uri ugasnila in da bi ob času polne lune in jasnega neba svetile svetilnice le ondu, kjer je to neobhodno potrebno. Kar se pa tiče obločnih svetilnic, pa nasvetuje odsek, da bi čez 11. uro nikjer ne svetile, ampak da [bi jih potem nameščale žarnice. V račun postavljen znesek mestne občine v dosedanjem znesku 10.000 gld. je po povedanem utemeljen. Kot donesek zasebnih konzumentov je v račun postavljena svota 46.200 gld. Pri tem se računa, da bi bilo instaliranih 4600 privatnih žarnic po 16 normalnih sveč ali pa v razmerju večje število žarnic z manjšo svetlostjo po 5, 10 in 12 normalnih sveč, da bi svetila vsaka teh instaliranih svetilnic po 600 ur na leto ali 1"8 ur na dan in da bi stala hektovatura uporabljene električne eneržije 35 kr. ali kar je isto: jedna žarnica svetljosti 16 sveč 2 kr. na uro. (Dalje sledi.) ------ 33 ------ Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) Je-li ta nastavek v dohodkih utemeljen ? Če hočemo odgovarjati na to vprašanje, moramo primerjati svojstva električne luči s svojstvi druzih lučij, v prvi vrsti pli-nove in tudi cene posameznih lučij. Katere prednosti pa ima ceteri s paribus električna razsvetljava pred vsako drugo, znano je občinskemu svetu in mi treba obširno razkladati. Električna obločna luč je najjačja, kar jih imamo, poleg tega očem prijetna, ne daje posebne toplote in kar je posebno važno, ne kvari zraka. Za razkošno razsvetljavo velicih dvoran in prostorov je najpripravnejša. Žarnice nimajo tiste svetlobe, kakor obločne svetilnice, a dajejo rudečkasto, očesu zelo prijajočo svetlobo, pri kateri moremo razločevati razne barve, kakor po dnevu. Pri plinovi in petrolej sk i razsvetljavi pa tega ni mogoče, kakor je znano. Žarnica ne daje nobene vročine, ne kvari zraka in moremo jo brez skrbi obesiti, kamor nam je drago, česar z nobeno drugo lučjo storiti ne moremo. Iz zdravstvenih, varnostnih in lepotnih ozirov je električna luč za razsvetljevanje stanovanj najprikladnejša, ravno tako pa tudi za razsvetljevanje javnih lokalov. Komu ni znano, kaka soparica postane v lokalu, v katerem je plinova luč. Te razne ugodnosti so vzrok, da se električna razsvetljava zadnji čas povsod širi in izpodriva plinovo. Tehnika električnega razsvetljevanja je še mlada ali razvija se nečuveno hitro. Pred desetimi leti je še marsikdo dvomil, da bi električne naprave povsem zanesljivo delovati mogle, dandanašnji o tem nikdo ne dvomi več, kajti imamo na tisoče večjih in manjših naprav, ki vse delujejo varno in zanesljivo. Izkušnja uči, da se električna razsvetljava povsod i ogromno hitro razširja in je zatorej treba centrale leto za letom povekšati. Da izmed mnogih slučajev navedem samo jednega, bilo je elektrovodni mreži „mejnarodne električne družbe" na Dunaju priklopljenih dne 1. maja 1894. leta 71.261 žarnic po 16 normalnih sveč in dne 1. novembra leta 1895. pa že 88.307 tacih žarnic, pri čemer se vsakikrat uvrste še obločne svetilnice in motorji. Sodeč po tem, kar se godi drugod, smemo pričakovati, da si bode električna razsvetljava tudi v Ljubljani pridobivala vedno več tal, da se bode širila, če tudi ne tako zelo hitro, kakor drugod, pa vendar primerno naglo, da le cene ne bodo previsoke. Pri električnih napravah imajo glede na plačilo za razsvetljavo dvojno navado; ali se določi za vsako sve-tilnico za vse leto neki pavšalni znesek, ali se pa kon-sumentu postavi elektroštevec in se mu odmeri plačilo po množini električne eneržije, merjene po hektovaturah. (Vat imenuje se produkt iz števila, koliko elektrike je šlo v jedni sekundi skozi prerez elektrovoda, in iz števila, ki pove tokovo napetost. Hektovat = 100 vatov.) Pavšalni zneski se plačujejo v Tridentu, in sicer za vsako normalno svečo na leto 66 kr., torej za žarnico na leto tolikrat 66 kr., kolikor normalnih sveč znaša njena svetljivost. Drugod se največ računi po hektovaturah. Pavšalirajo navadno le tiste svetilnice, katerim se da čas razsvetljenja vsaj približno določiti. Odsek ima v svojem računu hektovaturo, a s tem pa nikakor noče trditi, da bi se v Ljubljani za nekatere svetilnice ne smeli določiti pavšalni zneski. Za hektovaturo je odsek postavil 35 kr. v račun. Po tem nastavku bi stala jedna ura svetljenja z žarnico 16 normalnih sveč malone 2 kr. 12 15 n n L" n n n x,i* u »» ^ n n n "•" » Drugod računajo za hektovaturo več kakor 3*5 odstotkov, in sicer računajo na Dunaju 45, v Inomostu 4, v Pesti 5, v Gradcu 4 kr., a dajejo navadno večjim kon-zumentom popusta. V Inomostu mora poleg tega vsak konzument plačati za žarnico 1 gld pristojbine. Popusti znašajo sploh od 3 do 30 odstotkov. 30 odstotkov popusta se dovoljuje onim konzumentom, ki imajo nad 2500 do 3000 gld. svetljenja na leto. Tem konzumentom pride hektovatura na 3*2 kr. (Konec sledi) ------ 43 ------ Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Konec.) Iz navedenega je razvidno, da je odsek za Ljubljano nasvetoval nižje tarife, kakor so drugod. Električne naprave so največ lastnina privatnih društev, ki hočejo vsekako imeti večji dobiček, kakoršnega si želi Ljubljana. Plinov plamen brez cilindra sveteč s svetljavostjo 12 normalnih sveč potrebuje na uro 140 do 150 litrov plina ter stane pri sedanji ceni ljubljanskega plina (1000 litrov 17Va kr) 25 do 2'6 kr- Električna žarnica z istim učinkom bi stala največ 15 kr. Iz tega je vidno, da je tarifa za električno razsvetljavo precej nižja, kakor za razsvetljavo s plinom. Če se oziramo tudi le na ceno, ne pa tudi na druge ugodnosti električne razsvetljave, lahko trdimo, da se električni razsvetljavi ni bati plinove konkurence, posebno ne toliko časa, da se cena plinu za polovico zniža. Pa še v tem slučaji ima elektrika celo vrsto prednostij pred plinom. Sicer se pa z električno razsvetljavo ne misli uničiti sedanja plinarna. Kolikor mi je znano, oskrbuje plinarna sedaj okolu 5000 plamenov. Čeee za električno razsvetljavo instalira 4000 žarnic, še zaradi tega plinova tovarna ne zgubi 4000 plamenov, kajti pričakovati je, da bodo po električni razsvetljavi segali ljudje, kateri za plinovo ne marajo. Električna razsvetljava se ne bode širila le v javnih lokalih, v gostilnah prodajalnicah, hotelih, ampak morebiti še bolj v zasebnih hišah in uradih — tako upa odsek in tako se godi v drugih mestih. Iz teh razlogov je odsek postavil v proračun 4000 žarnic in upam, da nas najbližnja bodočnost pouči, da odsek ni lahkomiselno postopal. Prvo, drugo in tretje leto najbrž ne bode še toliko žarnic instaliranih, a zato bode pa njih število pozneje tem večje. Kar se tiče nastavka dohodkov za motorje, postavljen je približno in sicer se računi konjska sila na motorju na leto 122 gld., ako se uporablja 300 dnij na leto in 8 ur na dan. Za to delo pa znesek 122 gld. nikakor ni previsok. Kako bi kazalo urediti tarifo za motorje v vsakem posebnem slučaju, to se bode razmotri/alo še le pozneje, ko bode električna naprava že dodelana. Za sedaj je zadosti, da odsek dokaže, da je možno malim obrtnikom za električno napravo preskrbeti cene motorje in da bi podjetje pri tem vendar izhajalo. Mogoče, da celo verojetno je, da bode mali obrtnik mogel dobivati konjsko silo še ceneje, nego je gori povedano. Samo po sebi je pa umljivo, da nikdo ne bode toliko plačeval, kdor ne rabi motorja ves čas, 8 celih ur na dan in 300 dnij na leto. Ko stopa odsek z električno razsvetljavo pred si. občinski zastop s predlogom, naj se vpelje električna raz- svetljava v Ljubljani, želi si pa koristiti s tem predlogom našim malim obrtnikom. Oni se dandanašnji bore za svoj obstanek, ker nimajo potrebnih motorjev, brez teh pa ne morejo tekmovati z velikimi obrtniki in tovarnarji. Z električno napravo dobili bi lahko izvrstnih in ceno motorjev v velikosti od 1/s do 20 in več konjskih sil. Odsek je po dolgem in zelo obširnem pretresovanji in uvažajoč razne razmere prišel do sklepa, da bi bila električna razsvetljava v onem obsegu in urejena na takšen način, kakor je popisano v tem poročilu zelo koristna in hkrati pa tudi produktivna naprava, ki bi bila krasen sovrstnih našemu mestnemu vodovodu in bi ugled in napredek Ljubljane jako povekšala. Vsled tega si dovoljuje staviti sporazumno s finančnim odsekom sledeče predloge in se nadeja, da jih občinski svet soglasno vsprejme: I. Stolno mesto Ljubljana zgradi si na svoje stroške in kot svoje podjetje »električno napravo za električno razsvetljavo in prenašanje sil". Zgradba se mora tako pospešiti, da bode do 1. avgusta 1896. 1. izvršena in se takrat more izročiti občnemu prometu. II. Za prvo dobo se zgradi električna naprava v zmislu odsekovega poročila s centralo na pare za jedno-fazne, mer izpreminjajoči toke, in sicer centrala za 5500, elektrovodno mrežo za 7600 instaliranih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalenta. Pri stavbi central se bo moralo na to ozir jemati, da se more pozneje razširiti za parno ali vodno silo. III. V ta namen si vzame mesto posojilo 400.000 goldinarjev. IV. Magistratu se naroča, da obravnave za ugodno financiranja tega posojila tako le pospeši, da se za najetje posojila pravočasno pridobi privoljenje slavnega deželnega zbora kranjskega. V. Magistratu se naroča, da sporazumno z odsekom za električno razsvetljavo in zaslišavši tudi izkušenega strokovnjaka sestavi načrte pogodeb za oddajo zgradbe oziroma dobavo blaga ter jih občinskemu svetu pravočasno predloži v potrjenje in konečno poskrbi, kako bi se dobil strokovnjaški stavbeni vodja.