številka 36 • leto XXXIX • cena din
Celle, 12. septembra 1985
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELKAH IN ŽALEC
v nedeljo je bilo na Rogh 17. srečanje slovenskih planincev. Ljubitelji gora in narave so se množično odzvali vabilu
planinskega društva. Zreče in planinske zveze Slovenije za shod na Rogli. Kulturno in družabno srečanje je uspelo,
planinci so se začeli vračati v dolino šele pozno popoldne. Več na sredinskih straneh.	Foto: EDI MASNEC
Sejem je spodbuda za razvoj
Na sejmu obrti sta se včeraj pričela poslovna dneva
Tesne povezanosti razvo-
ja gospodarstva z razvojem
obrti se pri nas vse bolj za-
vedamo. O tem priča vrsta
dolgo pričakovanih zakon-
skih in drugih sprememb,
ki omogočajo hitrejši raz-
voj obrti. Živa podoba spo-
sobnosti, ki so v obrti nako-
pičene, pa je celjski sejem
obrti. Jutri bo na široko od-
prl vrata že osemnajstič,
včeraj pa je prvič v tako ve-
likem obsegu odprl vrata
poslovnosti.
V svojem razvoju je sejem
že presegel enostavno pred-
stavljanje obrti. Danes njeno
moč, vsaj v Sloveniji, že do-
bro poznajo, poslovna dneva
pa bosta odgovorila na vpra-
šanje, če je bila usmeritev
sejma v poslovnost prava.
Enako kot uspeh v poslov-
nosti bo za nadaljni razvoj
sejma in obrti pomembno ju-
goslovansko obeležje sejma.
Vse republike so soobliko-
valke predstavitve jugoslo-
vanske obrti, na sejmu pa
pričakujejo tudi množičen,
organiziran obisk iz vse Ju-
goslavije. Na zvezni ravni bo
tudi vrsta pogovorov in po-
svetov. Če bo vse to povezalo
ljudi in poenotilo prizadeva-
nja za razvoj obrti v Jugosla-
viji kot celoti, si lahko od te-
ga obetajo korist vsi - od
obrti do celotnega gospodar-
stva. Vrsta še vedno nereše-
nih vprašanj in ovir je na-
mreč vezana prav na zvezno
zakonodajo, na odnos velike-
ga gospodarstva do drobne-
ga, na nerazumevanje pome-
na in možnosti, kijih ponuja
obrt. Če se bo tudi tu ures-
nično premaknilo, bomo ob
zaključku sejma lahko rekli,
da je dal, kar smo od njega
pričakovali ter s samozave-
stjo pričakovali prihodnji ju-
goslovanski sejem obrti v
Celju. MILENA B. POKLIČ
Ponekod je krompir dobro obrodil
Gorškovi iz Rečice ob Savinji so krompir pospraviU prejš-
nji teden, precej kmetov pa to delo opravlja prav te dni.
Letošnji pridelek je zelo razUčen. Gorškovi so z njim prav
zadovoljni, nekateri kmetje pa so pridelali tako malo krom-
pirja, da ga še za lastne potrebe ne bodo imeli dovolj, kaj-
šele, da bi ga lahko prodali za ozimnico.	TAVČAR
Sejem Je spodbuda za
razvoj obrti.
Na 18. mednarodnem sejmu obrti v
Celju sta se včeraj pričela poslovna
dneva. Vse o sejmu na 7. strani.
Mar do odločitve samo z grožnjami?
Ali bodo v Ljubečni učili otroke angleščino ali nemščino,
bo znano danes. Stran 3.
Otroci v prisilnih Jopičih lionformizma
Motto Lokalne televizije Vox populi, vox Dei seje razlegal
tudi po Trstu. Stran 13.
IVIerx za ozimnico
Po mnenju Ivana Grobler-
ja, pomočnika direktorja
marketinškega sektorja
sozda Merx, so za prodajo
ozimnice dobro poskrbeli. V
primerjavi z lani je nekaj
razlik: obresti za potrošni-
ška posojila pri nakupu
ozimnice najbrž ne bodo
privlekla kaj prida kupcev,
saj znašajo 70 odstotkov. V
izboru ozimničnih pridel-
kov pa letos ni fižola, niti
sliv, ker so predrage oziro-
ma je bila letina slaba.
Usklajevanje okrog cen se
je podobno kot leta nazaj
vleklo kot jara kača: no, v
ponedeljek smo končno v re-
pubUki dogovorih ceno za ja-
bolka, za krompir pa še ni
jasno (do zaključka redakci-
je v torek, po koliko bomo
pri ozimničnem nakupu zanj
odšteh. Prodaja paprike seje
praktično končala prejšnji
teden, cena je bila 95 din za
kilogram in dobro je šla v
prodajo, čeprav se je za ne-
kaj dni zataknilo pri dobavi
iz Vojvodine (vreme).
Nosilec ozimnične prodaje
v sozdu Merx, delovna orga-
nizacija Blagovni center ozi-
roma njen tozd Preskrba sta
z različnimi pridelovalci do-
govorila zadostne količine
krompirja, zelja, česna, če-
bule in jabolk, prodajali bo-
do ozimnico po 20. septem-
bru na približno 85 prodanih
mestih na Celjskem in Koro-
škem. V Merxu pravijo, da
bo letos na voljo še več
krompirja in jabolk kot lani,
prodajali pa bodo tudi proiz-
vode Ete iz Kamnika (kon-
zervirano povrtnino).
Edino za jabolka lahko po-
strežemo bralcem s cenami,
ki veljajo enotno v Sloveniji.
Tako bodo na plantažah ja-
bolka po 73 do 95 din sicer
pa v trgovinah, kjer bodo
ozimnično prodajo organizi-
rali po 100 dinarjev. Krompir
naj bi imel ceno pod 60 di-
narji, je slišati iz poluradnih
virov, čeprav že danes zaseb-
no kmetje v Gornji Savinjski
dolini semenski krompir
prodajajo po 100 dinarjev, za
navadnega pa pravijo bodo
računali po 60 dinarjev. Se-
veda pa bo treba ponj h kme-
tom v klet.
Krompir je sicer letos zelo
različno obrodil. Nekateri so
z letino zadovoljni, drugi
pravijo, da gnije, še posebno
tisti na težki zemlji, za vse pa
najbrž drži, da je zatajila pra-
vočasna zaščita in, da je do-
ber semenski krompir spet
poglavje zase. Najbrž bo dr-
žalo, vsaj za celjsko območje
in nekdaj znani »savinjski«
krompir, da se z njim resno
nihče ne ukvarja, saj so se
spodnji Savinjčani preusme-
rili bolj na hmelj in živinore-
jo, zgornji pa v živinorejo
mlečnega tipa, če pri tem-ne
brez malo zlobe-odmislimo
še les.
MITJA UMNIK
Tabor ljudske
fronte na Mrzlici
Medobčinski svet SZDL
Celje in revirskih občin Tr-
bovlje, občinske konference
SZDL Žalec, Hrastnik in Za-
gorje ob Savi organizirajo v
fiedeljo, 15. septembra ob 10.
uri pri Poldetovi koči mno-
žično zborovanje - tabor
'judske fronte v spomin na
predvojna srečanja delav-
skega razreda in mladine re-
1'irjev in savinjske doline,
letošnje srečanje bo poveza-
s proslavljanjem 40-letni-
ce osvoboditve in 35-letnico
Samoupravljanja. Zbranim
spregovoril predsednik
^^publiškega sveta zveze
Sindikatov Marjan Orožen.
Pred vojno so bila ta sreča-
'ija organizirana ob prazno-
vanju delavskega praznika,
["a njih pa se je kovalo prija-
teljstvo in tovarištvo, rastel
Je ^'evolucionarni duh. Pove-
zanost v predvojnem delav-
skem gibanju in med NOB je
bolj zbližalo obe območji.
^ray Mrznca,.Kal, Šmohor,
Cebine in Šmiglova zida-
Vrhe in druge postojan-
So zgodovinska mesta,
Jer so se srečevali komuni-
aktivisti OF in napredni
elavci. Obujanje in ohranja-
le tradicij delavskega giba-
Ja in narodnoosvo,tifliiilne-
ga boja pa je namen tradici-
onalnega srečanja delovnih
ljudi, občanov in mladine na
Mrzlici, katerega organizator
je letos OK SZDL Žalec.
Do Podmeje bo organizi-
ran avtobusni prevoz, za sta-
rejše udeležence in prapor-
ščake pa še prevoz s kombi-
•jem. Organizator priporoča,
da se čimveč udeležencev
srečanja poda na Mrzlico
peš, po dobro markiranih
poteh.
V kulturnem programu
bodo sodelovale kulturniške
skupine žalske občine, sledi-
lo pa bo tovariško srečanje.
MATEJA PODJED
2. STRAN - KOVI TEDNIK
12. SEPTEIVIBER 1985
■MTMiifrmi-irrr-iTifiaini
Ponosni so na
razvoj svoje doline
Zaključna slovesnost ob prazniku občine
Mozirje je bila v Šmarinem ob Dreti
z otvoritvijo telefonske
centrale in prizidka gasil-
skega doma, s slavnostno
sejo skupščine občine Mo-
zirje ter srečanjem občanov
so prejšnjo soboto v Šmar-
tnem ob Dreti zaključili
praznovanje letošnjega mo-
zirskega občinskega prazni-
ka. Slavnostni govornik se-
je, na kateri so podelili ob-
činska priznanja in nagra-
de, je bil predsednik SO Mo-
zirje Alojz Plaznik, srečanja
pa so se udeležili tudi gene-
rala Mirko Jerman in Ivan
Dolničar, Tone Bole,^ pred-
stavniki pobratene Čajeti-
ne, borci domicilnih enot
ter aktivisti OF ter pred-
stavniki domače in sosed-
njih občin, regijskih in re-
publiških institucij ter JLA
in organov za notranje za-
deve.
Podoba občine Mozirje, ki
se je že pred nekaj leti izloči-
la iz družine manj razvitih v
Sloveniji, je danes takšna, da
lahko med delovnimi ljudmi
in občani upravičeno vzbuja
ponos. Od 16 tisoč prebival-
cev je zaposlenih že tretjino,
od tega kar 47 odstotkov
žensk. Problemov brezposel-
nosti skorajda ni več, soraz-
merno mlada industrija pa v
danih pogojih posluje dokaj
uspešno in se tudi z uspe-
hom preizkuša na zahtevnih
mednarodnih trgih.
Kmetijstvo, ki daje kruh
skoraj tri tisoč občanom, je v
slovenskem merilu nadpov-
prečno razvito in beleži gle-
de na pretežno hriboviti zna-
čaj dokaj visoko tržnost pro-
izvodnje. Vse hribovske
kmetije so elektrificirane in
imajo cestno povezavo z do-
lino. Vsako četrto gospodinj-
stvo v občini ima telefon, od
tega četrtina hribovskih in
vse obmejne kmetije. Drob-
no gospodarstvo, ki zaposlu-
je štiri odstotke prebivalstva
ustvarja osem odstotkov
družbenega proizvoda. Vseh
teh dobrin, vključno z druž-
benim standardom, ki so
plod z velikimi žrtvami pri-
dobljene svobode in dolgo-
letnega ustvarjalnega dela se
le redkokdaj objektivno za-
vemo, posebno še, ker mlaj-
ša generacija podobe, kakrš-
no je pustila vojna vihra pod
partizanskimi Dobrovljami,
med Menino, Smrekovcem
in Olševo, ne pomni.
To je le nekaj misli iz govo-
ra Alojza Plaznika, ki ob
spletanju miselnih vezi med
revolucionarno preteklostjo
in sedanjostjo ni pozabil
opozoriti tudi na naloge v
prihodnosti. Ker v teh dneh
mineva tudi 30 let od ustano-
vitve občine Mozirje, je izre-
kel posebno zahvalo njenim
prvim snovalcem, uslužben-
cem in delavcem, pionirjem
razvoja Gornje Savinjske do-
line.
Pred slavnostno sejo in po-
delitvijo občinskih priznanj
so v Smartnem, kjer so bili
deležni tudi posebne zahvale
za organizacijo občinskega
praznovanja, odprli telefon-
sko centrak) in prizidek ga-
silskega doma. Za centralo
in 15 kilometrov sekundar-
nega ^telefonskega omrežja
so v Šmartnem dali 10 mili-
jonov dinarjev, od tega pre-
cej s prostovoljnim delom.
Podobno velja za prizidek
gasilskega doma, kjer so k
skupni vrednosti treh milijo-
nov dinarjev krajani prispe-
vali kar dve tretjini.
K poročilu z zaključne slo-
vesnosti velja omeniti^ tudi
učence osnovne šole Šmar-
tno, ki so pripravili zanimiv
kulturni program.
R. PANTELIČ
Priznanja
občine Mozirje
Zlata plaketa: Železar-
na Ravne na Koroškem,
Turistično društvo Luče,
Jože Celinšek, Ivan Kra-
mer. Srebrna plaketa:
Zdravstena postaja Na-
zarje, Občinski odbor RK
Mozirje, TVD Partizan
Mozirje, Gasilsko društvo
Šmartno ob Dreti, Janko
Dolenc. Nagradi občine:
Skupina inovatorjev v
TOZD Kovinarstvo Ljub-
no, Prosvetno društvo
Gornji grad. Značke obči-
ne: Anton Bitenc, Lenka
Kralj, Roman Krajner,
Janko Matk, Jože Mejač,
Ana Pečnik, Alojz Pečov-
nik, Rajko Selišnik,
Franc Šulek, Veljko Žvi-
pelj.
Ob prazniku so podelili
tudi posebna priznanja
Republiškega sekretari-
ata za LO, ki sta jih preje-
la Franc Širko in Sašo
Štrbenk, posebna prizna-
nja pa je podelilo tudi ob-
činsko združenje zveze
borcev, ki so jih prejeli:
Rudi Baje, Anka Ceplak,
Anton Fajdiga, Jurij
Kladnik, Vinko Knapič,
Rudi Kozovinc, Franc
Nadvežnik, Ivan Pristot-
nik, Jože Prušnik, Osvald
Šverc, Ludvik Zupane in
Franc Tiršek.
Sotla je simbol sožitja
Šmarski občinski praznik in 700 let Rogatca
z vrsto prireditev, od kul-
turnih in športnih, do dru-
žabnih in zabavnih, so v ob-
čini Šmarje pri Jelšah poča-
stili 9. september, občinski
praznik. Letos je bila osred-
nja prireditev v Rogatcu, ki
je istočasno obeležil 700-let-
nico pridobitve trških pra-
vic. Nedeljski slavnostni
govornik je bil domačin An-
drej Marine, predsednik
Centralnega komiteja ZK
Slovenije.
Od pomembnejših dogod-
kov v času praznovanja velja
posebej omenili otvoritev
razdelilne transformatorske
postaje v Rogaški Slatini, s
čimer bo tamkajšnji indu-
striji omogočen nadaljnji
razmah, ter otvoritev obrata
Aerovega tozda Šempeter v
prostorih Ingrada v Rogaški
Slatini, kjer se bo sprva za-
poslilo petnajst delovnih in-
validov. V petek je iz Spo-
minskega parka Trebče kre-
nilo na pohod po poteh I.
Kozjanskega bataljona pet-
intrideset mladincev in pi-
onirjev, ki so svojo naporno
pot končali v Kozjem. V Čači
vasi pod Bočem so odkrili
spomenik padlim partiza-
nom, v soboto pa se je v Ro-
gatcu predstavila folklorna
skupina iz pobratene občine
Arilje. Vrsta prireditev ob
občinskem prazniku je sov-
padala s prireditvami ob 320-
letnici Zdravilišča Rogaška
Slatina.
Na nedeljskem zasedanju
zborov občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah v Rogatcu
je Branko Pucelj predsed-
nik izvršnega sveta skupšči-
ne občine, ocenil družbeno-
ekonomski razvoj občine v
obdobju med praznikoma in
kot glavno oviro pri naporih
za doseganje boljših rezulta-
tov gospodarjenja poudaril
kadrovsko problematiko v
občini.
Na množičnem zborova-
nju sredi trga v Rogatcu seje
Anton Dirnbek, predsednik
skupščine občine Šmarje pri
Jelšah, v svojem govoru
ustavil ob pomembnih do-
sežkih Rogatca v obdobju
zadnjih dvajsetih let, Andrej
Marine pa se je sprehodil
skozi čas, od dobe puntarjev
do današnjih dni. Zadovo-
ljen nad gospodarskim in
družbenim napredkom ter
bogato kulturno ustvarjalno-
stjo v Rogatcu in sosednjih
krajih, je kot posebno vred-
noto poudaril zgledno sožitje
slovenskega in hrvaškega ži-
vlja v tem delu Obsotelja.
V Rogatec so prišli številni
gostje, predstavniki družbe-
nopolitičnega življenja repu-
blike, regije, domače, sosed-
njih in pobratenih občin ter
borci, povabilu organizatorja
pa se je odzvala tudi Titova
sestrična Ana Kostanjšok.
Kulturni program osrednje-
ga zborovanja, ki je bil lep,
zanimiv in zlasti drugačen]
kot smo jih vajeni na takšnih
in podobnih prireditvah, so
izvedli kulturni ljubitelji,
člani društev iz Rogatca,
Stojnega Sela, Dobovca in
Donačke gore. Gostje so si
po osrednjem zborovanju
ogledali obnovljeno panon-
sko domačijo pri osnovni šo-
li v Rogatcu, nad katero bdi
društvo za urejanje spomin-
skega muzeja Rogatec.
MARJELA AGREŽ
Potem ko so kmetici na odru odložili cepce in pospravili slamo, ko se pomešali med
goste. Kozarčka domačega tudi Andrej Marine ni odklonil.
Kozjanl znajo delati in gospodariti
Priznanja ob prazniku krajevne skupnosti Kozje
Deveti september je praz-
nik občine Šmarje pri Jel-
šah in praznik krajevne
skupnosti Kozje. Tega. dne
je bilo v letu 1944 Kozje
osvobojeno. Prireditev ob
krajevnem prazniku je bila
v soboto zvečer.
Slavnostni govor Veljka
Kolarja, predsednika skup-
ščine krajevne skupnosti
Kozje je bil namenjen oceni
dosežkov in razvoja krajevne
skupnosti od lanskega praz-
novanja do danes. Poudaril
je uspešno gospodarjenje in
dobre izvozne dosežke obeh
temeljnih organizacij, Metki-
ne Konfekcije posteljnega
perila in Dekorja ter obrata
Bohorjeve Lesne opreme iz
Mestinja. Omenil je dobro
sodelovanje krajevne skup-
nosti in združenega dela ter
ocenil, da Kozjani znajo de-
lati in gospodariti z družbe-
nim premoženjem. Uspeš-
nost v krajevni samoupravi
in kakovostni premiki pri
delu delegatskih skupščin
omogočajo hitro reševanje
problemov.
V Kozjem so v letu dni ve-
hko naredili. Tu je novo
smučišče z vlečnico, nove in
posodobljene ceste, javna te-
lefonska govorilnica, reguli-
ran je potok Bistrica in še
marsikaj. Kot slabost, pa ne
lastno, v Kozjem ocenjujejo
slabo sodelovanje Hmezado-
vega Kmetijskega kombina-
ta Šmarje, ki je zaprl prepo-
trebno mehanično delavnico
za popravilo kmetijskih
strojev.
Na slavnostni seji je zapel
oktet iz Kozjega, potem pa
so podelili letošnja krajevna
priznanja osnovni šoli Brači-
čeva brigada Kozje, Jožetu
Debelaku, Ignacu Franku,
Alojzu Kočarju, Mirku Kun-
stu, Mileni Pirš, Stanku Šo-
štariču, Daniju Štusu in
Alojzu Vovku. Predsedstvo
krajevne konference SZDL
Kozje je ob tej priložnosti
podelilo petero priznanj,
bronastih značk OF. Prejeli
so jih Ivan Blažič. Karel Bra-
čun, Ladko Preskar, Anton
Sok in Karel Volovšek.
M. AGREŽ
Pred spomenik padlim v NOB je v času praznovanja kra-
jevnega praznika v Kozjem prispela skupina pohodnikov,
ki je v petek krenila na pohod po poteh I. Kozjanksega
bataljona.
Priznania
občine Šmarje
Na praznični seji občin-
ske skupščine Šmarje pri
Jelšah so podelili tudi le-
tošnja občinska priznanja
»9. september« in visoka
državna odlikovanja ter
nagrade.
Red zaslug za narod s
srebrno zvezdo sta preje-
la Jože Drofenik in Jože
Gojtan, red dela s srebr-
nim vencem Franc Kova-
čič, Ivan Lakner in Boris
Zaveršnik ter medaljo za-
slug za narod Vjekoslav
Jagodič.
Plakete »9. september«
so prejeli: Zdravilišče Ro-
gaška Slatina, Metka,
tozd Konfekcija poste-
ljnega perila Kozje in
Darko Bizjak. Temeljna
organizacija za PTT pro-
met Celje, Univerza E.
Kardelj, Fakulteta za
strojništvo iz Ljubljane,
ekspozitura Ljubljanske
banke Šmarje ter Jože
Pirš, Mitja Cimperšek,
Anton Lah, Anton Tušek,
Robert Adrinek in Jože
Masera pa so prejeli ob-
činska priznanja »9. sep-
tember«.
Tri denarne nagrade so
prejeli: združenje borcev
NOB Rogatec, kulturno-
prosvetno društvo »Savi-
na Sekirnik« Stojno Selo
in gasilsko društvo Vin-
ski vrh.
Na praznični seji občin-
ske skupščine Šmarje pri
Jelšah v Rogatcu je Ivan
Šimunič prejel priznanje
republiškega sekretariata
za ljudsko obrambo, ob-
činska	raziskovalna
skupnost pa je podelila
letošnja priznanja Ino-
vator« .
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Mar do ociločitve samo z grožnjami?
/ill nemščina aH angleščina na Uubečni, bo znano danes
starši otrok, ki obiskuje-
jo peti razred na osnovni šo-
li v Ljubečni, podružnični
joli osnovne šole Franja
yrunča v Celju, so zagrozili
^a bodo prepisali otroke ali
bojkotirali pouk v primeru,
ja njihovi otroci ne bodo
inieli v petem razredu an-
gleščine, za katero se je ve-
čina otrok odločila z anketo
pred koncem šolskega leta.
Vendar, ko so na šoli napra-
vili razpored ur, so ugotovi-
li, da bi lahko na Ijubečan-
slii osnovi šoli učili le nem-
ščino, o čemer pa so starše
in otroke obvestili šele 29.
avgusta.
Starši se s tako odločitvijo
niso strinjali, ker so bili o
tem prepozno seznanjeni, če-
prav jim je ravnatelj Adi
Marčič, obrazložil težave, s
katerimi se šola srečuje to
šolsko leto. Predvsem se
sklicujejo na to, da je šola
otrokom dala možnost, da se
sami odločijo, kateri jezik
bodo imeli, angleški ali nem-
ški, in če je bila ta možnost
dana in se je večina otrok
odločila tako kot se pač je, bi
morali na šoli njihovo odlo-
čitev upoštevati ali pa jim še
pravi čas povedati, da more-
biti angleščine ne bodo mo-
gli imeti.
Zato so takoj po sestanku
sestavili dopis, v katerem so
obrazložili svoje stališče do
tega problema in ga poslali v
vednost vsem, ki so pristojni
za reševanje tega vprašanja.
Dopis je na naslovljene, od
zavoda za šolstvo, občinske
izobraževalne skupnosti,
združenih osnovnih šol do
komiteja za družbene dejav-
nosti prišel že v začetku pre-
teklega tedna. Komite za
družbene dejavnosti je že v
petek sklical sestanek z vse-
mi odgovornimi ki so se tam
dogovorili, da mora šola
opraviti še en razgovor s
starši. V kolikor bodo ti
vztrajali, da naj bo na šoli
pouk angleščine, mora šola
njihovo odločitev upošteva-
ti. Sestanek s starši bo
danes.
Ker pa šola sama nima še
enega učitelja angleščine, ji
bodo pri iskanju učitelja an-
gleščine pomagale ostale šo-
le preko združenih osnovnih
šol. Otroci na Ljubečni pa
imajo sedaj nemški jezik, ta-
ko kot je na urniku. Že pri-
hodnji teden pa bo pouk tu-
jega jezika v tistem jeziku, ki
ga bodo otroci in starši po
ponovnem razgovoru s šolo
hoteli imeti.
Kako je pravzaprav
lahko prišlo do tega
problema?
Otroci, ki obiskujejo peti
razred na hudinjski Osnovni
šoli, se edini v celjski občini
lahko opredelijo za enega iz-
med dveh tujih jezikov, an-
gleškim ali nemškim. Vse
šole v Celju, razen osnovne
šole na Dobrni, imajo na-
mreč angleški jezik. Pred leti
pa so na željo staršev in
spodbudo zavoda za šolstvo
na hudinjski šoli uvedli dva
jezika, ker so tudi edini imeli
diplomirano učiteljico ger-
manistike.
Kakor hitro so uvedli dva
tuja jezika, jim je bilo tudi
jasno, da potrebujejo dva
učitelja, ki naj bi imela tudi
polno učno obveznost. Zato
je že več let na šoli praksa
takšna, da skušajo zagotoviti
približno enako število učen-
cev za oba jezika. Zato ob
koncu vsakega šolskega leta
napravijo anketo med učen-
ci, da ugotovijo za kateri je-
zik se odločijo, nato jih šele
razporedijo v paralelke, kjer
učijo samo nemščino ali an-
gleščino. Delno podobo o
tem, kako se bodo otroci od-
ločili pa dobijo že prej, ker so
uvedli fakultativni predmet
za oba jezika že na razredni
stopnji.
Letos se je prvič zgodilo,
da na šoli ne morejo popol-
noma zadovoljiti željam
otrok oziroma staršev.
Zaradi prevelike stiske s
prostorom so že spomladi
razmišljali o tem, da bo ver-
jetno potrebno peti razred
pustiti na Ljubečni, kjer so
do sedaj imeli le prve štiri
razrede. Dokončno odločitev
o tem so sprejeli šele 22. av-
gusta, ko seje pokazalo, kak-
šno bo dokončno število
otrok.
Ce bi otroci z Ljubečne
lahko prišli na matično os-
novno šolo tega problema ne
bi bilo, saj bi jih porazdelili
po paralelkah tako, da bi eni
imeli nemščino drugi pa an-
gleščino. In nazadnje, tega
problema tudi ne bi bilo, če
bi šola, tako kot vse ostale,
imela le en obvezni tuji jezik.
Mar je
demokratičnost
odločitve zajamčena
z grožnjami?
Jeza staršev na Ljubečni je
upravičena, grožnja z bojko-
tom pa nikakor ne. Priča pa
o tem, kako slabo je bilo do-
slej sodelovanje med šolo in
starši in kako malo posluha
sta imeli obe strani do pro-
blemov na eni in zahtevam
na drugi strani. Tudi brez
groženj, bi staršem vsi pri-
stojni pomagali pri reševa-
nju tega problema. In če go-
vorijo starši o moralni odgo-
vornosti tistih, ki so omogo-
čili otrokom demokratično
odločitev o tem, kateri tuji
jezik bodo imeli, si lahko mi
upravičeno zastavimo vpra-
šanje o odgovornosti staršev
do načina, kako reševati pro-
bleme. Mar je demokratič-
nost odločitve lahko zajam-
čena le z grožnjami?
Verjetno so sta/ši svojo na-
pako spoznali. Žal pa se za
skrajna sredstva starši vse
pogosteje odločajo, kadar že-
lijo uveljaviti svoj prav tudi
v odnosu do šole. Verjetno
pa ni to namen tistega, če-
mur pravimo podružbljanje
življenja in dela osnovne šo-
le, večje povezave z okoljem,
s starši, večje demokratično-
sti in vpliva teh pri odloča-
nju o šolskih zadevah.
Je pa to verjetno negativna
posledica stanja, ki vlada v
šolstvu, zlasti tolikokrat kri-
tiziranih odločitev »tik pred
zdajci«, ki z vsakim šolskim
letom znova upravičeno ner-
virajo starše in otroke. Žal pa
posledice tega najbolj obču-
tijo šole same, ki tudi že vr-
sto let zaman opozarjajo svo-
je predpostavljene na širši
ravni, da ne morejo normal-
no delati in načrtovati, če jim
razna navodila pošiljajo tik
pred začetkom šolskega leta.
Če k temu dodamo še ne-
odgovornost nekaterih star-
šev, ki svoje otroke še vedno
vpisujejo hkrati na več šol,
celo poletje prepisujejo otro-
ke in iščejo razne kanale, da
otroci pridejo na šolo, kamor
si pač starši želijo, je zmeda
lahko še večja. V končni fazi
pa se to odraža na kakovosti
pouka in na znanju ter vzgoji
naših otrok.
VIOLETA V. EINSPIELER
Praznili polzelsidli nogavičarjev
Tisočtristo članski kolektiv tovarne nogavic Polzela jc
svoj praznik, 9. september, praznoval trenutnim ^Gospodar-
skim razmeram primerno, torej skromno. Na slovesnosti,
ki so jo pripravili, so se zbrali samo jubilanti, ki imajo že
deset, dvajset ali trideset let delovne dobe ter predstavniki
samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Doslej je
bilo v navadi, da so za ta dan pripravili tovarni.ški piknik,
letos pa so se odločili, da bodo sredstva, ki bi jih porabili
zanj, namenili celjski bolnišnici. Tako je račun celjskc
bolnišnice večji za 1,5 milijona dinarjev.
O gospodarskih gibanjih v tovarni in načrtih je govoril
direktor Alojz Došler in med drugim povdaril, da so dose-
gli določeno rast fizične proizvodnje in osebnih dohodkov,
tako, da njihova realna vrednost z ozirom na inflacijo
občutno ne pada. Veliko vlagajo tudi v modernizacijo
proizvodnje, prav pred kratkim so uspeli dobiti soglasja za
uvoz nujno potrebne opreme. Zanimiv je še podatek, da
bodo letos napletli 44 milijonov parov nogavic, od tega
bodo kar polovico izvozili. Potem so jubilantom podelili
nagrade. Za 30 let delovne dobe so jo prejeli: Pklvard
Bašič, Amalija Satler, Terezija Ribič, Nikolaj Završnik,
Draga Mitrovič, Rudolf Korber, Rudolf Skrlovnik,
Stanko Tavčar in Franc Hribernik. Za 20 let dela je
nagrado prejelo 23 delavcev za deset pa 27 delavcev. Kul-
turni program so pripravili učenci OS Vere Šlander Pol-
zela in kvintet Lastovka.	TONE TAVČAR
S pomočjo združenega dela do novih učilnic
S slovesno otvoritvijo pri-
zidka k osnovni šoli II. grupe
odredov v Mozirju, so se v
petek nekateri osnovnošolci
iz občinskega središča prese-
lili v osem novih, moderno
opremljenih učilnic. Otvori-
tve so se poleg predstavni-
kov šolstva iz občine, regije
in republike udeležili tudi
borci 11. grupe odredov,
predstavniki občine in de-
lovnih organizacij ter učenci
šole II. grupe odredov iz Lju-
bljane.
Mozirska osnovna šola, ki
so jo odprli pred petnajstimi
leti, je bila takrat pripravlje-
na za sprejem 380 učencev, v
zadnjih letih pa jo je obisko-
valo skoraj 600 učencev, zato
je bila gradnja prizidka nuj-
na. Pridobili so tri učilnice
za razredni pouk ter tri spe-
cialne učilnice za kemijo, bi-
ologijo, fiziko in likovni po-
uk. Rešili so tudi dolgoletni
problem šolanja učencev, ki
obiskujejo pouk s prilagoje-
nim programom, katerim
bosta v prenovljeni šoli na-
menjeni dve učilnici.
Z novo pridobitvijo so del-
no rešili tudi problem dvoiz-
menskega pouka, saj bosta
odslej le dva oddelka obisko-
vala pouk v turnusu. V prizi-
dek so investirali 85 milijo-
nov dinarjev, od tega milijon
v opremo, več kot polovico,
45 milijonov, pa je prispeva-
lo združeno delo mozirske
občine. Preostalo so sred-
stva zadnjega samoprispev-
ka in sredstva združene
amortizacije osnovnih šol.
Izkazali so se tudi gradbinci
gradbenika Ljubno, ki so de-
la opravili kvalitetno in v
roku.
R. PANTELIČ
FOTO: E. MASNEC
Center za klubsko
dejavnost je odprt
Po zagotovilih predstav-
nikov občinske konference
Zveze socialistične mladine
Celje bo z današnjim kon-
certom (četrtek) ansambla
Kladivo, konj in voda kon-
čno odprt prenovljen Cen-
ter za klubsko dejavnost
mladih.
Njegovo otvoritev so napo-
vedovali že tolikokrat, da si
^omo vsi oddahnili, ko bo
Center res odprt. Pravijo, da
so se dela zavlekla zaradi fi-
nančnih težav, saj so morali
yenar za obnovo zbirati v
^vilnih delovnih organiza-
^ijah, pomagale pa so tudi
^^Ijske družbenopolitične
•^fganizacije in skupščina
občine.
V začetku bo Center odprt
^^ak dan, razen nedelje in
Ponedeljka, od 17. do 22. ure.
•■ipravili bodo nekaj kon-
^rtov in nastopov celjskih
Imetnikov, kasneje pa naj bi
gostovali tudi tisti iz Ljublja-
^e. Maribora in drugod. Pro-
^'"am pa bo predvsem odvi-
l^n od višine finančnih sred-
ki jih bo Centru name-
:'"a kulturna skupnost. Za
.^^dbo bo skrbel vodja Cen-
Aleš Šega. ki obljublja.
da bodo program prireditev
sestavljah vsak teden sproti
in z njim seznanili mlade na
vseh šolah. Ti bodo lahko v
Center zahajali brez posebne
vstopnine, kadar pa ta bo,
bodo imeli člani Centra 25-
odstotni popust. Hkrati bo
začel delati tudi bife, ki bo
nudil kavo in brezalkoholne
pijače.
Center bo tako po več kot
letu dni obnavljanja ponov-
no odprt, kako bo zaživel, pa
ni odvisno le od mladinske-
ga vodstva in vodje Centra,
ampak od vseh mladih Celja.
TC
POGLED V SVET S kovjnotehnp
Uspešen finale v Luandi
Ministrska konferenca v Luandi
je bila končana z zamudo, šele v
nedeljo, kajti usklajanje stališč o
političnih in gospodarskih usmeri-
tvah neuvrščenih seje zavleklo, saj
so na osnutek, ki ga je pripravila
gostiteljica Angola delegacije dale
kar okoli 200 pripomb in spremi-
njevalnih predlogov.
Ker dokument, ki bo podlaga za
sklepanje in odobritev na osmem
vrhunskem sestanku neuvrščenih
naslednje leto, še ni objavljen, lah-
ko za zdaj zapišemo predvsem te-
meljno značilnost: dosežena je bila
uravnovešenost pogledov in stališč
pa sklepov. S tem so bile v dolgo-
trajnih razpravah presežene eno-
stranske sodbe, ki jih je bilo zasle-
diti v prvotnem osnutku. Enostran-
skost se je kazala v težnji, da bi s
prstom kazali kot krivca za nastale
svetovne razmere, za krize in zaple-
te samo na eno od supersil, ZDA in
samo na en vojaškopolitični blok,
atlantsko zvezo. Drugič, omiljena
ali spremenjena so bila tako ime-
novana radikalna stališča, zlasti še
tisto, nastalo na Kubi, naj bi na-
mreč države v razvoju kot dolžnice
kratko malo nehale odplačevati
svoje dolgove (ti so dosegli že blizu
milijardo dolarjev); prevladalo je
stališče, da je seveda dolžniško kri-
zo treba razrešiti, da pa izhoda iz
nje ni, če bi samo loputali z vrati,
če se tako izrazimo, podirali mosto-
ve za dialog z razvitim svetom, z
upniki.
Kaže tudi, da je bila na konferen-
ci v Luandi prevladana težnja, da
bi z obširnim ukvarjanjem s posa-
meznimi kriznimi žarišči dejansko
obšli vsa tista globalna, svetovna
vprašanja, ki neposredno zadevajo
neuvrščene kot globalno, svetovno
gibanje za mir, razorožitev, razvoj,
za demokratizacijo mednarodnih
odnosov, za preseganje blokovske
ekskluzi vnosti.
Po drugi strani dejstvo, da se ni-
so mogli zediniti o nobenem stališ-
ču glede iraško-iranske vojne na
žalost kaže, da še ni najdena meto-
da uspešnega premagovanja spo-
rov in konfliktov med neuvrščeni-
mi državami samimi. Tako vojna,
ki bo konec meseca doživela žalo-
stno peto obletnico, še naprej traja,
ne da bi neuvrščeno gibanje moglo
dejavneje posredovati v prid preki-
nitve sovražnosti.
Luandska konferenca pa je bila
uspešna pri odločitvi o kraju in ča-
su nasledn^jega, osmega vrha ne-
uvrščenih, ki bo naslednje leto, ob
25-letnem jubileju gibanja, v Zim-
babveju. Zimbabve je dobil podpo-
ro za izvedbo konference šefov dr-
žav in vlad, ki bo predvidoma v
drugi polovici 1986. leta v Harare-
ju, tudi (v nekem smislu pa pred-
vsem) zaradi dejstva, ker je boj črn-
ske večine v Južnoafriški republiki
proti rasističnemu apartheidu po-
stal izredno zaostren, ker se tiče
vseh neuvrščenih držav, meječih
na Južno Afriko, ker je s tem pove-
zana tudi odprava južnoafriškega
kolonializma v Nami bij i - boj proti
kolonializmu in rasizmu pa je vse-
skozi med prvimi cilji neuvr-
ščenega gibanja.
Dejstvo, da so se v Luandi zmeni-
li, kje in kdaj bo osmi vrh, je jam-
stvo tudi za nadaljevanje povečane
aktivnosti gibanja kot celote, saj
bodo priprave na vrhunsko konfe-
renco terjale od članic gibanja ak-
tivno opredeljevanje do perečih
vprašanj z dnevnega reda osmega
vrha.
Z drugimi besedami: po nekate-
rih zapletih se je konferenca v Lu-
andi uspešno končala, k čemur je
veliko prispevala tudi jugoslovan-
ska delegacija.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
Aero vse uspešnejši na tujem trgu
Letos bodo ¥ 36 držav Izvozili Izdelkov za skoraj 14 mlllionov dolarjev
Tradicionalni Dnevi Aera
v septembru so priložnost
za kritično oceno dosežkov
v samoupravi, pri poslova-
nju in v proizvodnji, hkrati
pa se delavci tega 2500-član-
skega kolektiva kemične,
grafične in papirne indu-
strije srečajo še na številnih
športnih in kulturnih mani-
festacijah.
Delovna organizacija
AERO, s petimi tozdi in de-
lovno skupnostjo skupnih
služb, tvori poslovno vse
bolj dopadljivo reprodukcij-
sko verigo od celuloze papir-
ja in njegove grafične ter ke-
mične obdelave. Analiza po-
slovnega uspeha za prvo pol-
letje 1985 kaže ugodna giba-
nja rasti in izpolnjevanje
plansko zastavljenih ciljev.
Več kot 37.900 ton proizvod-
nje v tem obdobju pomeni 3-
odstotno preseganje fizične-
ga obsega načrtovane proiz-
vodnje. V tem času je delov-
na organizacija dosegla izvoz
v višini 6.771.000 dolarjev,
pretežno na konvertibilno
področje in ustvarila celotni
prihodek skoraj 15 milijard
dinarjev.
Že v preteklih obdobjih so
v Aeru ugotavljali, da je po-
slovanje delovne organizaci-
je tudi v primerjavah s pano-
gami, v katere so razvrščene
posamezne temeljne organi-
zacije, ugodno. Doseženi po-
slovni uspehi v prvem pol-
letju letos in v osmih mese-
cih, ugodna delitvena raz-
merja ustvarjenega dohodka
in uresničevanje zastavlje-
nih ciljev do konca poslov-
nega leta bodo zagotovili, da
bo Aero takšen položaj obdr-
žal tudi v prihodnje.
Tako so v svojih planskih
dokumentih za naslednje sred-
njeročno obdobje zapisali, da
bodo imeli letno stopnjo rasti
izvoza 11,5 odstotka, uvoza pg
le 7,6 odstotka, kar je manj od
republiškega povprečja, ki ve-
lja za kemično panogo. Seveda
pa bodo potrebne naložbe, zla-
sti za rekonstrukcijo papirni-
škega stroja v Medvodah, za
nov obrat pisalnih trakov in iz.
boljšanje proizvodnih zmoglji.
vosti in tehnologije v grafiki.
Danes v Aeru izvažajo pestro
paleto svojih izdelkov, vendar
skoraj tričetrtine selotejpa,
mehanografskih obrazcev in
AC-papirja. Verjetno bo kaza-
lo, so ugotavljali Aerovi vodil-
ni ljudje s področja trženja na
novinarski konferenci, prodre-
ti v izvoz še z drugimi izdelki,
ki jih ni mogoče meriti s tona-
mi in samo velikimi dolarski-
mi zneski pri izkupičku. Dobra
petina sedanje proizvodnje
Aera že gre v izvoz, ta delež pa
je mogoče ob kakovosti in
uspešnih tržnih prijemih še
povečati.
MITJA UMNIK
Danes so ob Dnevih Aera
slavnostne seje delavskih
svetov tozdov in DSSS, jutri
bo takšna seja delavskega
sveta delovne organizacije
zvečer pa v kinu Union še
slavnostni koncert ob 35-let-
nici samoupravljanja v Aeru.
V soboto bodo končane še zad-
nje športne in rekreacijske
prireditve.
Kože so dražje od mesa
Šoštanjska tovarna usnja beleži Izpad celotnega prihodka
v velenjski občini so ho-
teli pred leti šoštanjsko to-
varno usnja preusmeriti,
zato se tovarna še danes
otepa s številnimi težava-
mi, ker so s posodobljanjem
tehnologije in tehnološkega
procesa zamudili teh nekaj
let. Svoje pa dodajajo k pro-
blemom tudi precenjene su-
rovine in prenizka produk-
tivnost dela. Čeprav kolek-
tiv ob polletju ni dosegel
načrtovanih ciljev gospo-
darjenja, bo tovarna ob
koncu leta, po zagotovilih
Aleksandra Samobora,
glavnega direktorja šo-
štanjske tovarne usnja, po-
slovala z zadovoljivim
ostankom dohodka.
V juliju je znašal izpad celot-
nega prihodka 100 milijonov
dinarjev, vendar je kolektiv
že avgusta nadoknadil 30 mi-
lijonov dinarjev, preostali iz-
pad pa naj bi nadoknadili
septembra. V kolektivu so
zabeležili izpad tudi zaradi
letnih dopustov, ker je bilo v
dopustniških mesecih pre-
malo naročil. Zdaj jih je toli-
ko, da se sprašujejo, če bodo
sploh lahko zadovoljili vse
naročnike.
Kar zadeva tehnološko za-
ostalost, so v kolektivu letos
kupili nekaj prepotrebnih
strojev in tako vsaj delno
zmanjšah težave, kijih imajo
zaradf dragih domačih gove-
jih kož. Cene govejih kož do-
segajo že 70 odstotkov vseh
stroškov proizvodnje. V ko-
lektivu morajo odšteti za ki-
logram sveže nasoljene kože
kar 850 dinarjev, tako da je
koža dražja od mesa.
Zaradi tega se je kolektiv
pospešeno usmeril v izvoz in
ob polletju je izvozil med
drugim skoraj 8 ton podplat-
nega usnja, ki je ob polletju
povsem nov izdelek te šo-
štanjske tovarne. Z izvozom
pa zaslužijo prepotrebne de-
vize za uvoz govejih kož, ki
so na zunanjih tržiščih kar za
polovico cenejše. Na ta način
kolikor toliko uspešno po-
slujejo in so preprečih iz-
gubo.
Kot že rečeno pesti šo-
štanjsko tovarno usnja tudi
prenizka produktivnost de-
la, do katere prihaja zaradi
prevehke fluktuacije de-
lavcev.
V. E.
Umetnijo Gradisovili železoicrivcev
Vsi se niso razveselili nekoliko hladnejšega vremena,
gotovo pa so se ga razveselili delavci Gradisove delovne
enote iz Celja, ki gradijo v velenjski krajevni skupnosti
Pesje, klasirnico za velenjski rudnik hgnita. V najbolj pasjih
dneh je namreč znašala temperatura pri vgrajevanju železne
armature^ kjer bodo bunkerji za premog, tudi več kot 47
stopinj. Železna konstrukcija pa je bila tako vroča, da je
delavci niso mogli prijeti z rokami. Razen nevšečnosti z
vročino, pa drugih problemov na gradbišču ni, dela se dan
in noč in za spremembo je tudi gradbenega materiala dovolj.
L. OJSTERŠEK
Posojila občanom za pospeševanje
gospodarskih dejavnosti in opravljanje
svobodnih poklicev
Banka daje posojila občanom, ki že
opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti z
osebnim delom in sredstvi v lasti občanov
v skladu z obrtnim zakonom in občanom,
ki samostojno kot poklic opravljajo umet-
niško ali drugo dejavnost.
Banka daje posojila za naslednje na-
mene:
•	nakup poslovnega prostora
•	graditev ali dograditev, rekonstrukci-
jo ali adaptacijo
•	nakup in vgraditev materialov in na-
prav za varčevanje z energijo
•	nakup nove ali rabljene opreme,
strojev in orodja
•	nakup nadomestnih delov za gene-
ralna popravila osnovnih sredstev
•	dograditev, preureditev ter nabavo
opreme za turistične sobe
• nakup opreme za prenos dosežkov
raziskovalnih del v proizvodnjo
Nadvse pomembni so prednostni name-
ni, med katere sodijo deficitarna storitve-
na dejavnost in umetna obrt, proizvodnja
za izvoz in nadomeščanje uvoza, za go-
stinsko dejavnost, za povečanje zaposle-
nosti, za varčevanje z energijo, za inova-
cije. Najvišji znesek posojila pa je odvisen
od vezanega zneska, predračunske vred-
nosti investicije in posojilne sposobnosti
občana.
Višina posojila znaša od 250 do 300 od-
stotkov, odvisno od podrobnih pogojev in
vezave oziroma ali gre za dinarsko ali de-
vizno vezavo.
Najdaljša doba vračanja posojila je od-
visna od namena posojila in znaša do 10
let, do 5 let ali 6 let.
Kratkoročna posojila za obratna sredstva
Banka pa daje tudi kratkoročna posoji-
la za obratna sredstva samostojnim obrt-
nikom, ki z osebnim delom in delovnimi
sredstvi v lasti občanov samostojno opra-
vljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško
in brodarsko dejavnost ter prodajo na
drobno; občanom ki opravljajo domačo
in umetno obrt, kmetom, usmerjeni v do-
ločeno kmetijsko proizvodnjo, občanom,
ki se ukvarjajo z ribolovom, gojenjem rib
ali čebelarjenjem in občanom, ki se po-
leg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko
proizvodnjo za prodajo.
Prednostni nameni so isti ali podobni,
kot smo jih našteli pri prejšnjem sestavku
o posojilih, le nameni so različni in sicer:
•	nakup materiala za poslovanje
•	za osebne dohodke delavcev s pri-
spevki
•	za plačilo storitev, ki so povezane z
nemotenim procesom proizvodnje
•	izjemoma za plačilo vseh vrst pogon-
skih stroškov za opravljanje obrtne dejav-
nosti, če presegajo 40 odstotkov material-
nih stroškov poslovanja
•	za nakup repromateriala (gnojila, kr-
mila, semena, zaščitna sredstva in po-
dobno)
•	za živali za pitanje (z življensko dobo
do 1 leta)
Višina obrestnih mer je odvisna od ce-
ne sredstev občanov. Banka tudi dovoli
občanu porabo posojila takoj po sklenitvi
posojilne pogodbe in jo nadzoruje na
podlagi ustrezne dokumentacije. Rok za
plačilo posojila je največ 12 mesecev.
Informacije posredujemo namenoma
prav sedaj, ko bo Celje utripalo kot se-
jemsko mesto in bo vse v znamenju obrti
in drobnega gospodarstva. Celjska LB bo
imela svoje poslovne prostore tudi na
sejmu.
Nov Ifonfelicijski
obrat v Strugali
s simboličnim prerezom
traku, ki ga je opravila pred-
sednica delavskega sveta de-
lovne organizacije Elkroja
Ivanka Šaponjič, so v soboto
dopoldan v Strugah pri Lu-
čah odprli letošnjo najpo-
membnejšo gospodarsko in-
vesticijo v občini Mozirje,
nov konfekcijski obrat mozir-
skega Elkroja. Otvoritve, kjer
sta zbranim spregovorila di-
rektor Elkroja Ivan Kramer
in predsednik IS SO Mozirje
Franc Miklavc, so se poleg
predstavnikov občine, KS Lu-
če in OZD, udeležili tudi dele-
gati pobratene Čajetine ,in
predstavniki Mladosti iz Ča-
jetine,
Elkroj je v preureditev stare
podružnične šole, v kateri bo
nov obrat, investira 140 milijo-
nov dinaijev (vse lastna sred-
stva), od tega polovico v opre-
mo, polovico pa za gradbena
dela, ki so jih opravili gradbin-
ci Vegradovega tozda Gradbe-
nik z Ljubnega. Z novo proiz-
vodnjo se bo bistveno povečal
tudi Elkrojev izvoz, saj bodo
vsi izdelki, šivali pa bodo hla-
če, namenjeni tržišču s konver-
tibilno valuto. V Strugah bodo
letno izdelali 140 tisoč hlač, kar
predstavlja osem odstotkov
Elkrojeve proizvodnje.
Velikega pomena je nov ob-
jekt tudi za manj razvito kra-
jevno skupnost Luče, s^j je to
prvi industrijski obrat v tej
kr^evni skupnosti. Letos bo v
Strugah zaposlenih 60, v dveh
letih pa še dodatnih 40 delav-
cev. S premestitvijo delavk iz
lučkega, solčavskega in Iju-
benskega območja se je v ma-
tični delovni organizaciji spro-
stilo 40 delovnih mest. V no-
vem obratu bo možno šivati tu-
di izdelke novih programov, ki
jih v Elkroju še snujejo. Obrat
v Lučah pa ni letošnja zadnja
Elkrojeva investicija, saj bodo
v kratkem odprli proizvodno
halo v Šoštanju in tovarno hlač
v bosanskem Odžaku.
R. PANTELIČ
FOTO: E. MASNEC
Novi tednik - Radio Ce-
Ije, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728,28-408. -
Vrtine za vodo
na Stranicah
Območna vodna skup-
nost Savinja dela na Strani-
cah vrtine za nove vodne
vire. Dela je naročila komu-
nalna skupnost Slovenske
Konjice. Če se bo izkazalo,
da bo iz novih vrtin prite-
klo več kot 40 litrov vode
na sekundo, bodo v občini
pristopili k pridobivanju
ustreznih dokumentov za
izgradnjo vodovoda Strani-
ce-Polene-Slovenske Ko-
njice. Tako bodo v konjiški
občini dobili zadostne koli-
čine vode za naslednje
srednjeročno obdobje. Vo-
dovod Žiče dela namreč že
na robu svojih zmogljivo-
sti, zato so raziskovalna de-
la na Stranicah toliko bolj
umestna in utemeljena. Po-
membno je tudi, da bi novi
vodovod deloval na gravi-
tacijskem principu, kar po-
meni, da bi bila preskrba z
vodo manj rizična, kot če bi
ga poganjale črpalke.
M. PODJED
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Aero Celjanom
Ob 35-letnici samoupravlja-
f,ja v Aeru, so delavci te velike
jn uspešne celjske delovne or-
ganizacije pripravili koncert,
Iti bo jutri ob 19.30 uri v veliki
dvorani kina Union. Nastopili
bodo Mešani pevski zbor Aera,
Komorni moški zbor. Aka-
demski pevski zbor Boris Ki-
drič, Celjski godalni orkester,
famburaški orkester ŽPD
France Prešeren. Koncert je
darilo Aera Celjanom, brez-
plačne vstopnice pa bodo obi-
skovalci lahko dobili pri bla-
gajni kina od 18. ure dalje.
Gobarska
razstava v
Golovcu
Skoraj tra iicija je že, da go-
barji, člani gobarske družine
Bisernica iz Celja v času obrt-
nega sejma pripravijo tudi go-
barsko razstavo. Tako so tudi
za letošnji sejem v dvorani Go-
lovec pripravili razstavo gob in
sicer prvič od petka, 13. do ne-
delje 15. septembra ter drugič
od 20. do 22. septembra. Go-
barji vabijo na ogled razstave,
svoje člane in druge ljubitelje
gob ter narave pa prosijo, da
zanimive primerke gob prine-
sejo pokazat tudi na razstavni
prostor.
UM
Cvetice v šopkih
na razstavi v
Celju
Letos mineva pet let od veli-
ke hortikulturne prireditve v
Celju, znane tudi pod imenom
»Hortikultura 80«. V njeno po-
častitev prirejata takratna or-
ganizacija republiške razstave
cvetja v Mestnem parku, se
pravi domače Hortikulturno
društvo in Društvo vrtnarjev
Slovenije, danes in jutri v Vrt-
narski šoli seminar za vrtnarje-
-cvetličarje, njihove izdelke,
cvetlične aranžmaje, pa bodo
za tem razstavili v soboto in
nedeljo, 14. in 15. septembra, v
Pokrajinskem muzeju. Razsta-
va, na katero vabimo vse, ki
ljubijo lepo cvetje, bo oba dne-
va odprta od 9. do 19. Na njej
bo okoli 80 najrazličnejših
cvetiičnih aranžmajev.
Popravek
Dne 8. avgusta smo objavili
članek z naslovom Ogenj je
uničil Marijino največje boga-
stvo, v katerem smo pomoto-
ma izpustili podatek, da so pri
gašenju požara pomagali tudi
gasilci celjske poklicne gasil-
ske brigade, ki so na mesto po-
žara prihiteli že po desetih mi-
nutah.
NATAŠA GERKEŠ
Teden boja proti kajenju
Med 14, in 21. septem-
brom je v vsej Jugoslaviji
teden boja proti kajenju in
pljučnim boleznim. Nosilec
aktivnosti v tem tednu je
Rdeči križ, ki si že vrsto let
prizadeva, da bi ustavil šir-
jenje kajenja in tako dvig-
nil zdravstveno raven pre-
bivalstva.
O razširjenosti kajenja in
njegovi škodljivosti za
zdravje je bilo že veliko napi-
sano, toda porast števila ka-
dilcev, med katerimi je ved-
no več mladih in žensk, opo-
zarja, da bo treba narediti še
kaj več. Rdeči križ Slovenije
se zavzema, da bi morali ka-
jenje prepovedati v vseh jav-
nih prostorih, na delovnih
mestih, zlasti pa v šolah. Ka-
že, da do tega ni več daleč,
saj novi člen v osnutku do-
polnitev in sprememb zako-
na o varstvu pri delu predla-
ga zakonsko prepoved ka-
njenja med vsakim opravlja-
njem del in nalog, na sestan-
kih, zborovanjih in v javnih
prevoznih sredstvih. Predvi-
dene so tudi sankcije. Kazen
v znesku 10.000 dinarjev gro-
zi na kraju prekrška delovni
organizaciji ali drugi pravni
osebi, ki dopusti kajenje,
5000 dinarjev pa bi naj takoj
odštel delavec, ki se prepo-
vedi kajenja ne bo držal. Če
bodo ti predlogi tudi osvoje-
ni, si lahko obetamo drugač-
ne sadove boja proti kajenju,
kot smo jih obirali doslej.
MBP
inovatorji so se
zbrali v Zrečah
v soboto se je v Zrečah
zbralo 210 inovatorjev iz šte-
vilnih slovenskih krajev.
Srečanje sta pripravila ob-
činski svet in občinski odbor
za inventivno dejavost Zveze
sindikatov Celje, pokrovitelj
pa je bila delovna organizaci-
ja Unior Zreče.
Inovatorji so si ogledali
proizvodnjo Uniorja, nato pa
so se zbrali v kulturnem do-
mu, kjer je o vzpodbujanju
množične inventivne dejav-
nosti, o vrednotenju te de-
javnosti in številnih še odpr-
tih vprašanjih, spregovoril
predstavnik Društva inova-
torjev in avtorjev tehničnih
izboljšav Slovenije Jože Jan.
Ta je med drugim izpostavil
tudi dosežke celjske občine
pri razvijanju inventivne de-
javnosti, saj so v tej občini
lani dosegh največi inovacij-
ski dohodek na zaposlenega
(predstavljal je 1,2 odstotka
družbenega proizvoda).
Zbranim inovatorjem so
pripravili tudi kulturni pro-
gram, pozdravila pa sta jih
generalni direktor Uniorja
Marjan Osole in predsednik
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov Celje Franc Vrb-
njak. Inovatorji so obiskah
tudi ŠRC Rogla.
MBP
Upokojenci
Šmartnega za
bolnišnico
Prav do vsakega svojega
člana so se odpravili pred-
stavniki Društva upokojen-
cev Šmartno v Rožni dolini,
da mu povedo, kako potreb-
na je.posodobitev bolnišnice
v Celju in ga vzpodbudijo, da
tudi sam po svojih močeh
pomaga. Skoraj da ni bilo
človeka, ki bi pomoč odklo-
nil. Dalje vsak kolikor je lah-
ko. Povprečno j to zneslo 500
dinarjev, skupno pa 100 000
dinarjev.
Že odločitev, da se odloči-
jo za takšen način zbiranja
denara, je bila nekako sama
po sebi urnevna. Vsaj za upo-
kojence s Šmartnega in njiho-
vo predsednico Justino To-
čaj. »Ko je Zveza društev
upokojencev Celje sklicala
predsednike vseh društev in
na sestanek povabila tudi di-
rektorja Zdravstvenega cen-
tra Alojza Žuntarja, smo zve-
deli podrobnosti o velikih
potrebah bolnišnice. O tem
smo sicer že veliko slišali in
prebrali, a neposreden raz-
govor je le bil vzpodbuda za
resnejši pristop. Da je to po-
trebno, zame ni bilo bilo
dvoma, prav tako ne za člane
izvršilnega odbora našega
društva. Kot kaže uspeh ak-
cije, si tudi naši člani želijo
bolj sodobne bolnišnice. Si-
cer pa nismo nikogar prepri-
čevali, koliko naj da. Rekli
smo, da smo veseli vsakega
prispevka, čeprav bi bil le
par dinarjev vehk. Skušali
smo doseči, da pomagajo vsi.
To smo tudi naredili,« pove
skromno Justina. Kot da bi
to bilo res tako samo-
umevno.
MBP
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
BOLNIŠNIČNA TOZD
MEDICINSKI ODDELKI CELJE
objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o
usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC
Celje
Eno specializacijo iz interne
medicine
Pogoji:
-	končana medicinska fakulteta - splošna smer
-	opravljen strokovni izpit
-	dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
dejavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30. dneh po
opravljeni izbiri.
mDERNIZACUA BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek so od 30. avgusta do 5. septembra
prispevali
Občina Celje
Državna založba Slovenije
Knjigarna Celje	28.656,00
Slovenijales LIK Savinja Celje	1.166.751,00
Šola za ekonom, usmer. Tone Grčar Celje	45.000,00
Agrotehnika TOZD Lovec posl. Celje	10.062,00
Aero Celje	3.300.000,00
Klima Celje	2.000.000,00
Občina Žalec
Veterinarska postaja Žalec	7.780,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Gotovlje	412.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Vransko	228.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Braslovče 230.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Šempeter	188.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Tabor	180.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Petrovče	298.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Polzela	278.000,00
Hmezad Žalec KZ Sav. dolina TOZD Prebold	188.000,00
Občina Slovenske Konjice
Veland Nežika- gostilna Loče 20	5.061,00
Mavhar Franc - Kovaška 18 Zreče	5.038,00
Konus Slovenske Konjice	2.000.000,00
Občina Šentjur
Do za opravljanje posl. storitev Šentjur	70.846,00
Center za socialno delo Šentjur	14.985,00
Občina Šmarje pri Jelšah
Veterinarski zavod Šmaije	47.272,00
Občina Mozirje
Veterinarska postna Mozirje	26.921,00
Vplačano do 5.9.1985	_45.132.791,00
Rekapitulacija:
Celje	23.362.109,00
Žalec	11.799.899,50
Slovenske Konjice	4.277.434,00
Šentjur	1.842.559,00
Šmarje pri Jelšah	1.361.793,00
Mozirje	666.323,50
Laško	1.527.255,50
Sevnica	100.642,00
Velenje	47.563,00
Druge občine__147.213,00
_45.132.791,50
SKLAD ZA MODERNIZACUO
BOLNIŠNICE CELlE
žiro raiims S07000-640-100084
TEDNIKOV INTERVJU
Kot jadrnica na
razburkanem morju
Odnos do obrtništva in v
skladu s tem razmere, v ka-
kršnih se je razvijalo, se je v
zadnjih štirih desetletjih
nenehno spreminjal. »Šlo je
gor in dol kot jadrnica na
razburkanem morju,« pravi
predsednik Zveze obrtnih
združenj Slovenije Franjo
Verdnik. V zadnjem času je
tega valovanja vse manj -
umirilo se je morje, obrtni-
štva pa tudi ne moremo več
primerjati z jadrnico. Pre-
raslo jo je.
Tovariš Verdnik, kak-
šna je vaša ocena seda-
njih razmer, v katerih ži-
vi in dela slovenski
obrtnik?
Veliko se je spremenilo na
boljše. Bjl pa je tudi že skraj-
ni čas. Število obratovalnic
ni več raslo, vse bolj je upa-
dalo število zaposlenih de-
lavcev pri obrtnikih. Na Zve-
zi obrtnih združenj smo na to
nenehno opozarjali, celovito
problematiko pa smo pred-
staviU s pomočjo posebne
študije, ki jo je izdelal mari-
borski ekonomski center.
Prava prelomnica so bili lan-
ski zaključki in smernice re-
pubhške skupščine. Takrat
se je resnično pričelo premi-
kati. S pričetkom tega leta
veljajo spremembe zakona o
davkih občanov, prihodnji
mesec pričakujemo spre-
membe obrtnega zakona.
Kolikšen je vpliv spre-
menjene zakonodaje?
Zakon o davkih občanov
je glavni ventil. Odkar priz-
nava vlaganja kot odbitno
postavko pri davčnih napo-
vedih, posamezni obrtniki že
širijo poslovne prostore in
naročajo sodobnejšo opre-
mo. To lahko stori kdor ima
dohodek, dohodek pa ima
zaradi sprostitve cen lahko
vsak. Po novem priznavajo
stroške tudi za inventivno
dejavnost, za razna strokov-
na potovanja in podobno.
Poleg tega zakona je Repu-
bliška uprava za družbene-
prihodke pripravila osnutek
družbenega dogovora o
usklajevanju davčne politike
za naslednje srednjeročno
odobje in tako lahko prvič že
naprej vemo, kaj lahko pri-
čakujemo. Spremembe, ki
jih bo prinesel Obrtni zakon
bi prav tako morale vzpod-
buditi hitrejši razvoj. Pred-
log precej poenostavlja pri-
dobivanje obrtnih dovoljenj,
povečuje možno število za-
poslenih delavcev od 5 do 7
na 7 do 10 in predvideva
možnost združevanja ma-
njšega števila obrtnikov z za-
ključenimi programi v obrt-
ne zadruge.
Lahko rečemo, da so se
razmere ustalile?
Nerešenih vprašanj je še ve-
liko - od osebnih dohodkov
do obratnih sredstev in cele-
ga spleta zvezne zakonodaje.
Nerazrešeno je na primer
plačevanje storitev in uslug
obrtnikom, prav tako pro-
metni davki. Verjamem, da
se bodo postopoma razrešili,
saj poleg nas vzpodbuja
spremembe komite za drob-
no gospodarstvo in osebno
delo, ki ga je ustanovil slo-
venski izvršni svet. Pripra-
vljamo še predloge spre-
memb šestdesetih zakon-
skih določil v zvezi z obrtjo,
ob tem pa se zavedamo, da
sama zakonodaja ne bo po-
magala, če ne bomo šli dalje
v strokovnosti. Časi, ko si je
Zveza obrtnih združenj Slo-
venije prizadevala, da bi
obrtniki lahko delali, so mi-
mo. Sedaj se zavzemamo za
boljše delo, za razmah inven-
tivne dejavosti, za tehnolo-
ški napredek. Sprostitve
uvoza nam pri posodablja-
nju precej pomagajo.
Marsikaterega vpraša-
nja, ki je že dobilo odgo-
vor, ste se lotevali tudi
na in ob celjskem sejmu
obrti. Kakšna je pravza-
prav njegova vloga?
Velika. Ko smo prvič pri-
peljali na sejem vseh 63 slo-
venskih obrtnih združenj, so
občani in politiki lahko vide-
li, kako veliko lahko obrt pri-
speva h gospodarstvu. Da-
nes ta sejem ni več potreben
za »slikanje«. Zdaj je prva
poslovnost. Še vedno pa so
še kako potrebna srečanja z
gospodarstveniki, s politiki.
Na takšnih srečanjih je
bilo v preteklih letih
sprejeta vrsta dogovo-
rov. Lani na primer o
tesnejšem sodelovanju z
veliko industrijo. Kako
je z uresničevanjem do-
govorov?
Vrsta se jih uresničuje, so-
delovanje z veliko industrijo
pa ni zaživelo. Nasprotno -
celo nazaduje. Namesto da
bi v svojih težavah iskali po-
moč pri obrti, ki lahko v kri-
tičnih trenutkih najhitreje
največ stori, odpuščajo svoje
kooperante. To je kratkovid-
no. Pri obrtnikih je nakopi-
čenega veliko znanja. Letos
smo v Sloveniji zabeležili
600 inovatorjev, gotovo pa
jih je vsaj trikrat toliko.
Obrtnik je prisiljen, da gre
naprej in brez dvoma je bo-
ljše, da postane partner, kot
da je konkurent.
Mar velika industrija
tega ne sprevidi?
Podcenjujoč odnos velike
industrije do obrti je podce-
njevanje posameznikov,
obrtnikov, ki običajno nima-
jo zvenečih nazivov. Težko
mu je priznati, da je boljši,
bolj sposoben. Republiška
gospodarska zbornica letos
na sejmu organizira posvet z
gospodarstveniki iz večjih
organizacij združenega dela,
ki imajo kooperante. Morda
bo to vzpodbuda za razvoj
sodelovanja. Morala bi biti,
saj bi bil to velik prispevek h
gospodarskih stabilizaciji.
Pa še to. Se obrtniku
danes dobro delo splača?
Zdaj je že tako daleč, da se.
Premika se v pravo smer, če-
prav je potrebno še precej
dodelati. Veliko je že to, da
se je miselnost »na vrhu«
spremenila. Sedaj oboji poti-
skamo voz v isto smer: kdor
bo več delal bo bolje stimuli-
ran. Saj hočemo le pošteno
zakonodajo, pošteno plačilo.
Pošteno delo je tisti kamen,
na katerem se lomi tudi od-
nos ljudi do obrti in nas obrt-
nikov.
MILENA B. POKLIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
Franc Černelč je v Pilštanju navdušil s svojimi aforizmi.
Iskrenost in doživetost sporočila
y Pilštanju so se srečali šmarski besedni ustvarjalci
Akciji Zveze kulturnih
organizacij Slovenije, s ka-
tero želi spodbuditi literar-
no ustvarjalnost med obča-
ni, se je pridružila tudi ob-
činska zveza kulturnih or-
ganizacij Šmarje pri Jelšah.
Prvo srečanje besednih
ustvarjalcev šmarske obči-
ne je pokazalo, da je tovr-
stna tvornost med ljudmi
bolj živa, kot bi si kdo mi-
slil.
Zaključek srečanja je bil v
soboto popoldne v Pilštanju,
kar v vrtu, na lopeh, med
cvetjem. Avtorji, ki so se pri-
javili na občinski razpis in
bili po mnenju strokovne ko-
misije najboljši, so sicer ma-
loštevilnim obiskovalcem te
prireditve brali svoja literar-
na besedila; pestra, tako po
tematiki kot po izbiri literar-
ne zvrsti. Opaziti je bilo, da
je marsikateri od avtorjev že
izoblikoval svoj slog pisanja,
četudi morda še nedosleden
in okoren, domala vsa dela
pa preveva iskrena in doži-
veta sporočilnost in kritič-
nost.
Literarni nastop besednih
ustvarjalcev v Pilštanju so
med drugim spremljali Pe-
ter Božič, urednik »Mentor-
ja« in predsednik odbora za
literarno dejavnost pri Zvezi
kulturnih organizacij Slove-
nije, Vlado Žabot, glavni
urednik Književne mladine
Slovenije in Franc Lainšček-
Feri, svobodni umetnik. Po
oceni komisije so najboljše
izdelke za šmarski razpis na-
pisali Anica Požeg, Franja
Grčar, Jožica Korez, Marija
Hostnik,_ Rudi Dobovišek,
Franc Černelč in Tanja
Plevnik.
M. AGREŽ
Slavili bodo na
Lopati
Krajevna skupnost Ostrož-
no bo v soboto že enajstič
praznovala svoj praznik. 14.
september so si izbrali v spo-
min na množično zborovanje
»Štajerska v svobodi« pred 31
leti. Navada je že, da ga vsako
leto praznujejo drugje. Letos
bo to na Lopati.
Gasilsko društvo Lopata sla-
vi 55-letnico svojega delova-
nja. Dočakali so jo z lepo de-
lovno zmago - razširili in poso-
dobili so svoj gasilski dom. Po-
leg gasilcev so na Lopati zelo
marljivi tudi športniki v TVD
Partizan, ki so lahko vzgled so-
krajanom Ostrožnega. Člani te-
ga društva so ob prazniku pri-
pravili vrsto prireditev, med
katerimi izstopa Šmartinski
tek in srečanje športnikov. Na
tekmovanju se bodo pomerili
tudi gasilci - na dan praznova-
nja bo ekipno tekmovanje za
prehodni pokal »Štajerska v
borbi«. Takrat bo tudi prosla-
va, na kateri bodo podelili za-
služnim krajanom plakete in
priznanja krajevne skupnosti.
Srečanje krajanov po proslavi
pripravlja Gasilsko društvo.
Ob prazniku bodo imeli o
čem spregovoriti. Čeprav je v
kraju še veliko komunalnih te-
žav in je sredstev malo, so lani
in letos ob pomoči sokrajanov
veliko naredili. Najpomem-
bnejše je gotovo asfaltiranje
cest v naselju in ureditev kana-
lizacije. Resno pa so se lotili
tudi svoje prihodnosti. O spre-
membi zazidalnega načrta
Ostrožno-sever je bila po stal-
nih območjih široka javna raz-
prava in krajani upajo, da bodo
skupno z drugimi razrešili od-
prta vprašanja.
Akcija za enotno ceno kart na smučiščih
Komaj je poletje zatonilo, v hribih
že razmišljajo o smučarski sezoni.
Tudi na Rogli. Lani je RTC Unior
smučasko ponudbo dopolnil z izgrad-
njo sedežnice Jurgovo, tako da je zdaj
smučarjem na voljo 15 smučarskih
naprav, ki prepeljejo 9700 smučarjev
na uro.
V zimski sezoni bodo na Rogh uved-
li avtomatsko izdajo in kontrolo kart,
tako da bodo vrste pri nakupu kart
odpraljene. Prav tako bodo okrepili
število prodajnih mest s pijačami in
hitro pripravljenimi jedmi. Stojnice pa
bodo postavili čim bliže smučiščem.
Smučišča na Rogli imajo še eno pred-
nost: do njih je mogoče priti iz treh
strani, iz Zreč, preko Slovenske Bistri-
ce, Oplotnice in preko Lovrenca.
Pri RTC Unior so že pričeli s prodajo
sezonskih kart. Ponudbe za predna-
kup sezonske smučarske karte za Ro-
glo so že v vseh delovnih organizaci-
jah. Akciji je priskočil na pomoč tudi
občinski sindikalni svet Slovenske
Konjice, ki je vsem osnovnim orgna-
izacijam priporočil, da se aktivno
vključijo v nakup sezonskih kart za
svoje delavce in pri tem omogočijo čla-
nom svojega kolektiva rekreativni od-
dih tudi v zimskem času. Predlaga tu-
di, da v vseh delovnih okoljih proučijo
možnosti sofinanciranja in kreditira-
nja takšnega, organiziranega nakupa.
In ker tudi RTC žeU omogočiti smuko
čim večjemu številu delovnih ljudi, se
za takšno akcijo močno ogreva. Od 1.
septembra pa do 1. novembra bo karta
v prodaji po 6500 dinarjev, po tem da-
tumu pa bo veljala 12.000 dinarjev.
Smučarske karte bo mogoče odplače-
vati tudi v obrokih, vendar mora biti
prvi obrok vplačan v času predproda-
je, zadnji pa do sredine decembra
Pri tem je treba povedati, da gre
pravzaprav za enotno akcijo na celj-
skem in mariborskem območju, zato
so se med Uniorjem in mariborskim
Certusom že pričeli pogovori o enotni
ceni kart za vsa smučišča na Pohorju.
MATEJA PODJED
Praznik na Blagovni
Ob koncu tedna je praznovala krajevna skupnost
Blagovna, ki je svojo osrednjo prireditev pripravila pri
partizanski bolnišnici Zima. Srečali so se krajani, borci
in mladina in pripravili kulturni program. V nedeljo pa
je bil na igrišču osnovne šole prevzem nove gasilske
cisterne, nato pa svečana seja skupščine krajevne
skupnsoti Blagovna.
Ob prazniku ugotavljajo, so zgradili nekatere
objekte in komunalno urejali krajevno skupnost, pri
tem pa so vsa sredstva namenili iz samoprispevka ali
prispevkov občanov. Dobili so 140 telefonskih pri-
ključkov, vendar v teh dneh telefoni ne zvonijo, saj
mora izvajalec odpraviti napake, ki so posledica sla-
bega materiala. V krajevni skupnosti so bogatejši tudi
za dom gasilcev, precej denarja pa so namenili za
modernizacijo cest. Tako so asfaltirali del ceste v Gori-
čico, popravili cesto v Zlateče, okrog miljon dinarjev
pa so porabili za vzdrževanje krajevnih cest.
TC
V Gornji vasi
nove ceste in
avtobusna
postajališča
v spomin na veliko stavko
slovenskih tekstilnih delav-
cev, konec avgusta leta 1936, ki
so se jim pridružili tudi delavci
iz Prebolda, praznujejo v tem
kraju svoj krajevni praznik.
Letošnje praznovanje je bilo v
Gornji vasi. Ob tej priložnosti
so namenu predali kilometer
in pol na novo asfaltiranih ce-
stišč ter uredili še kilometer
makadamskih cest, zgradili pa
so tudi dve novi avtobusni po-
stajahšči. Med večjimi pridobi-
tvami velja omeniti tudi uredi-
tev športnega igrišča. Precej
nalog pa bo treba še opraviti.
Obnoviti bo treba trideset let,
skorajda dotrajan vodovod, ter
kanalizacijo, radi pa bi obnovi-
li tudi gasilski dom.
Za letošnje opravljene nalo-
ge so sredstva prispevali kra-
jevna skupnost, samoupravne
interesne skupnosti in delovne
organizacije s področja Prebol-
da, krajani sami pa so opravili
tudi več kot 4000 prostovoljnih
delovnih ur.
Ob praznovanju krajevnega
praznika seje zvrstilo tudi več
športnih tekmovanj, delavci
Tekstilne tovarne in Gradnje
pa so se zbrali na zborih, kjer
so pregledali poslovne rezulta-
te in spregovorili o svojih na-
črtih.
JANEZ VEDENIK
Najmlajši
pohodnik Janko
Poglejte si ga, korenjakal
Komaj se je pohvalil s svoji-
mi šestimi leti, že se je vrinil
med pohodnike, takšne veli-
ke, odrasle, z dolgimi noga-
mi. Janka Vlaoviča, ki je iz
Celja doma, smo odkrili v
dolgi vrsti pohodnikov, ki so
v petek krenili iz Spomin-
skega parka v Trebčah na
dolgo rajžo po poteh I. Koz-
janskega bataljona in se v so-
boto ustavili v Kozjem. Če ga
kaj noge bolijo, smo ga vpra-
šaU. Da ne, je izstrelil, potem
pa še po pravici povedal, da
je bil na tej poti malo na no-
gah, malo pa na ramah svo-
jih starejših »kolegov«.
M. A.
Anton Sok
Ne spominjam se, da
sem ga kdaj videla slabe
volje. Kot da je ta človek
ves prežet z energijo,
zdravjem, humorjem in
delovno žilico, ki mu ni-
koli ne da miru. V Koz-
jem ga ni, ki bi ga ne poz-
nal priljubljen je v sosed-
njih krajih in sploh na šir-
nem Kozjanskem. Upo-
kojeni veterinar Anton
Sok. Večni predsednik
telovadnega društva Par-
tizan v Kozjem. Petintri-
deset let predsednik ga-
silskega društva Kozje.
Aktiven družbenopolitič-
ni delavec v svojem kra-
ju. Krajevna organizacija
Socialistične zveze v Koz-
jem mu je prejšnji teden
podelila bronasti znak
Osvobodilne fronte.
V nedeljo bo gasilsko
društvo iz Kozjega praz-
novalo 110 letnico delova-
nja. Anton Sok, veterinar-
gasilec, bo seveda zraven.
Petintrideset let je bil
predsednik gasilcev v
Kozjem, zdaj je dal krmi-
lo v druge roke. Kako je
veterinar Sok sploh po-
stal gasilec?
Leta 1950 je to bilo, ko
so prišh funkcionarji iz
okraja Celje v Kozje. Ker
se je izkazal pri organiza-
ciji TVD Partizan, je ho-
češ nočeš, moral prevzeti
še organizacijo in vodstvo
gasilskega društva. »Ni-
koli prej nisem bil gasi-
lec, funkcijo sem sprejel
in ker nisem hotel biti
predsednik le na papirju,
sem za delo zagrabil in
gasilstvo sčasoma vzlju-
bil«, pripoveduje o svojih
gasilskih začetkih. O ga-
silcih pa tole: »To so lju-
dje z voljo, vsak pošten
gasilec je človek ki je šel
med te vrste zato, da po-
maga bližnjemu v nesre-
či. Med gasilci je prava to-
varišija, red, disciplina.«
In še o prostovoljnem ga-
silstvu v manjših krajih,
na podeželju:
»Gasilsko društvo
opravlja na podeželju vsa
tista poslanstva kot, na
primer. Socialistična zve-
za. Gasilci smo povsod
zraven: v kulturi, športu,
gospodarstvu, pri raznih
manifestacijah, zabavi,
pri volitvah. Gasilsko
društvo je najbolj ureje-
na, množična organizaci-
ja, in če od nas kaj zahte-
vno, vedo, da bomo to tu-
di stoodstotno izpeljali.
Naše skupščine niso ni-
koli nesklepčne, ker so
naši delegati tisti ljudje,
ki v gasilstvu radi in do-
bro delajo.«
Spet se mu je nekam
mudilo. »Veste, če bi mo-
jo ženo vprašali, kakšen
sem kot penzionist, bi
vam zagotovo rekla, da se
prav nič ne pozna, da sem
upokojen ...«
MARJELA AGREŽ
Koristna inovacija
Inovacije so dobrodošle povsod, tudi v kmetijstvu. Še posebno tam, kjer je zamisel in
uresničitev zamenjala ročno delo. Takšno napravo sta napravila brata Štefan in Jož«
Štorman. Gre za rezalnik hmeljskih trt. Pri strojnem obiranju je treba hmeljske trto najprej
s srpom porezati, potem pa jih potrgajo iz nosilnih vrvi in naložijo na voz ali prikolico. Z?
rezanje je bil potreben pri vsaki vrsti en delavec, sedaj pa ga je zamenjala ta naprava, ki
pritrjena na čelni strani traktorja in sproti reže hmeljske trte. Zelo ugodno pri tej napravi j«
tudi to, daje porezanih samo toUkotrt, kolikor jih bodo naenkrat naložili. Letos sta naprave
preizkusila na traktorju, ki ga vozi Štefan, do prihodnjega leta pa jo nameravata še izboljšat
in patentirati. Na sliki: Jože in Štefan Štorman pri svoji inovaciji.
T. TAVČAF
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Sejem so včeraj odprli poslovnežem
jutri dopolilan bodo slovesno odprli XVIII. mednarodni solem obrti v Cellu
Na doslej največjem razstavnem
prostoru pri Športnorekreacijskem
jentru Golovec so včeraj odprli po-
slovna dneva XVIII. mednarodnega
sejma obrti, jutri pa bodo odprli se-
jem za vse obiskovalce, ki jih priča-
kujejo blizu 200 000.
Zanimanje za obisk poslovnih dne-
\-ov in kasneje za organiziran ogled
sejma je veliko ne le v Sloveniji, tem-
več tudi v drugih jugoslovanskih repu-
blikah, ne le pri obrtnikih, temveč tudi
pri predstavnikih veletrgovine. Le ve-
lika industrija še vedno ni našla svoje-
ga mesta na tej pomembni predstavi-
tvi obrti in njenih zmožnosti. Obisko-
valcev organizatorji - Zveza obrtnih
združenj Slovenije, Splošno združenje
drobnega gospodarstva Slovenije in
Zavod SRC Golovec upravičeno priča-
kujejo največ doslej, prav tako pa so
tudi upravičena pričakovanja o po-
slovni uspešnosti sejma.
Poslovnosti so bili namenjeni tudi
prvi posveti. Že včeraj sta bila posvet o
poslovanju obrtnih zadrug in poslovni
razgovori med obrtnimi zadrugami
Slovenije s trgovsko organizacijo NA-
MA iz Ljubljane, današnji dan pa je
opredeljen kot poslovni dan zadrug.
poslovnih skupnosti in delovnih orga-
nizacij. Na njem bodo spregovorili o
kooperacijskih odnosih med velikim
gospodarstvom in obrtjo, sestal se bo
odbor grupacije veletrgovine tehnične
smeri Jugoslavije, srečali pa se bodo
predstavniki obrtnih zadrug z grupaci-
jo veletrgovine tehnične smeri Jugo-
slavije. Pogovori in srečanja pomenijo
pomemben delež k iskanju novih, bo-
ljših poti sodelovanja, koristnega za
vse partnerje. Sicer pa bo ob njih in
tudi v času, ko bo sejem odprt za vse
obiskovalce, še dovolj priložnosti za
poslovne dogovore.
Za delavce pri obrtnikih
Deset let mineva v Sloveniji od ustanovitve sindi-
kata delavcev zaposlenih pri obrtnikih. O delovanju,
dosežkih in pomanjkljivostih te sindikalne organiza-
cije bodo spregovorili v petek na seji Republiškega
odbora sindikata delavcev obrti Slovenije, na kateri
bodo podehU tudi priznanja dolgoletnim sindikalnim
aktivistom.
Osrednja prireditev bo sobotno III. tradicionalno
srečanje delavcev v Domu železaijev na Teharjih pri
Celju, kjer bo zbranim spregovoril predsednik republi-
škega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Oro-
žen. Na srečanju, ki ima svoj pomen predvsem v med-
sebojnem spoznavanju delavcev, pričakujejo letos
3000 delavcev iz vse Slovenije. Zanje pripravljajo
bogat kulturni, zabavni in športni program, še pred
srečanjem pa organizirajo ogled obrtnega sejma skladi
za izobraževanje delavcev na področju samostojnega
osebnega dela.
sobota in nedelja -
dneva zdomcev
v soboto in nedeljo pripravlja Zvezna konferenca Sociali-
stične zveze dneva zdomcev. Nanju so povabili vse klube
naših delavcev v Evropi in vse kaže, da bo obisk nekoliko
boljši, kot je običajno na takšnih dnevih. Obiskovalcem
bodo na voljo informacije o tem, kje in kako lahko vlagajo
svoj denar v Jugoslaviji ter kakšni so carinski ter drugi
pogoji. Osnovne podatke pripravlja Gospodarska zbornica.
Število zdomcev, ki bodo obiskah sejem, je težko predvi-
deti, udeležba vseh drugih vabljenih pa je zagotovljena. Med
drugim so svojo udeležbo potrdili zastopniki vseh repubh-
ških konferenc Socialistične zveze.
Prvič balon nad sejmiščem
Novost, ne le v Celju, temveč na sejmu v Sloveniji sploh,
je letos balon. V zraku bo vsak dan povprečno štiri ure,
predvsem v popoldanskem času, 50 do 100 metrov nad
razstavnimi prostori. Visok je 20 metrov, širok 15 metrov,
pod njim je košara, ki sprejme ljudi. Za ogled sejma z višine
pa bo treba imeti nekaj sreče, saj ga bodo nudiU le kot
nagrado. Balon, kije last sekcije balonaijev Obalnega letal-
skega centra iz Portoroža, dela na principu plinov butan-
propan, uporabljali pa ga bodo predvsem v reklamne na-
mene.
Veliko priprav je bilo potrebno za največji sejem obrti v Celju. Tiste, ki so sejem
postavili, so že zamenjali poslovni obiskovalci.
Predstavitev
Pivovarne Laško
v okviru obrtnega sejma v
Celju organizira pivovarna
laško Dan laškega piva v po-
častitev 160 - letnice pivo-
varništva v Laškem. Priredi-
tev bo to soboto. Pričela se
bo ob 10. uri s propagandno
povorko po ulicah mesta Ce-
lja. V povorki bo več vozov
natovorjenih s pivom, ki ga
proizvaja Pivovarna Laško,
spremljala jih bo laška god-
ba na pihala in člani folklor-
ne skupine Anton Tanc iz
Marijagradca. Na Tomšiče-
vem trgu se bo povorka usta-
vila. Tu bo krajša prireditev
s pokušino piva.
Na osrednjem prireditve-
nem prostoru v SRC Golo-
vec pa bo ob 20. uri predsta-
vitev pivovarne Laško in 160
letnega razvoja pivovarni-
štva v Laškem. Nato bodo
razne družabne in nagradne
igre, kijih bo organizirala Pi-
vovarna Laško.
Program spremljajočih prireditev
Petek, 13. september
ob 8. uri Odbor za izobraževanje pri ZOZ SRS Organiza-
cija predstavitve pokhcev v živo za učence 7. in 8.
razredov slovenskih osnovnih šol - informacijska
pisarna 202
ob 8.30 uri SEJA ČASTNEGA ODBORA XVIIL MED-
NARODNEGA OBRTNEGA SEJMA - informacij-
ska pisarna 202
ob 9. uri SLOVESNO ODPRTJE SEJMA
ob 9. uri SPREJEM RAZSTAVLJALCEV PRI PRED-
SEDNIKU SKUPŠČINE OBČINE CELJE IN PO-
DELITEV PLAKET SKUPŠČINE OBČINE CE-
LJE - dvorana Narodnega doma
Sobota, 14. september
ob 8. uri 7. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV IN PRI
NJIH ZAPOSLENIH DELAVCEV IN OBRTNIH
DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA SEJEMSKI
POKAL - objekti zavoda
od y. ure do 19. ure Dan laškega piva
ob 10. uri DNEVA NAŠIH DELAVCEV NA ZAČAS-
NEM DELU V TUJINI.Organizira zvezna konferen-
ca SZDL Jugoslavije.
Predstavitev programa sejemske razstave Ravzojno
raziskovalno delo v vlogi pospeševanja razvoja
drobnega gospodarstva
Možnosti pridobitve obrtnih dovoljenj za odpiranje
samostojnih obrtnih delavnic
Predstavitev organizacij združenega dela, ki iščejo
kooperante
Predstavitev DO HYPOS Muta, ki je bila ustano-
vljena z združevanjem sredstev delavcev, ki so se
vrnili iz tujine in možnosti vlaganja sredstev delav-
cev na začasnem delu v tujini v razširitev obstoječih
in nastajanje novih obratovalnic drobnega gospo-
darstva
Predstavitev POZD Leskovšek iz Celja in možnosti
za ustanavljanje POZD-ov. - velika dvorana sejma,
ob 17. uri PODELITEV PLAKET ZA KVALITETNE
OBRTNIŠKE IZDELKE - Zavod ŠRC Golovec, ve-
lika dvorana sejma
Nedelja, 15. september
ob 9. uri DNEVA NAŠIH DELAVCEV NA ZAČASNEM
DELU V TUJINI - organizira zvezna konferenca
SZDL Jugoslavije
Okrogla miza na temo »drobno gospodarstvo - mož-
nosti zaposlitve v domovini« - velika dvorana sejma
Ponedeljek, 16. september
ob 9. uri SEJA lO SEKCIJE KEMIČNIH ČISTILCEV
PRI ZOZ SRS - sejna soba 57
ob 11. uri POSVET DIMNIKARJEV SLOVENIJE -
velika dvorana sejma
Torek, 17. september
ob 9. uri PROBLEMATIKA OBRTNIH ZADRUG TER
NJIHOV NADALJNI RAZVOJ Organizira Zvezna
konferenca SZDL Jugoslavije - Union Kino dvo-
rana
ob 9.30 uri SESTANEK IN POSVET 10 SEKCIJE ZA
GOSTINSTVO S PREDSEDNIKI OBČINSKIH
SEKCIJ ZA GOSTINSTVO
Analiza poslovanja zasebnega gostinstva v letu
1984, izvajanje devizne politike v letu 1985 glede na
spremenjene zakone ter izvajanje sanitarno tehnič-
nih predpisov v gostinstvu - velika dvorana sejma
ob 10. uri SEJA ODBORA DIMNIKARJEV SLOVE-
NIJE - sejna soba 57
ob 13 uri POSVETOVANJE OBRTNIKOV - INOVA-
TORJEV IN USTANOVITEV SEKCIJE INOVA-
TORJEV PRI ZVEZI OBRTNIH ZDRUŽENJ
SLOVENIJE. PODELITEV NAGRAD IN PRIZ-
NANJ ZVEZE OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENI-
JE - velika dvorana sejma
Sreda, 18. september
ob 9. uri POSVET O ORGANIZIRANOSTI SAMO-
STOJNEGA OSEBNEGA DELA V JUGOSLAVI-
JI. Organizator: iniciativni odbor za pripravo orga-
niziranosti samostojnega osebnega dela v Jugosla-
viji v dogovoru z Zvezno konferenco SZDL - UNI-
ON kino dvorana
ob 10. uri SEJA IZVRŠNIH ODBOROV SPLOŠNEGA
ZDRUŽENJA DROBNEGA GOSPODARSTVA
SLOVENIJE - velika dvorana sejma
od 9. do 19. ure Dana Mirna se predstavlja
ob 13. uri POSVET lO SEKCIJE ŽIVILSKIH DEJAV-
NOSTI PRI ZVEZI OBRTNIH ZDRUŽENJ SLO-
VENIJE - velika dvorana sejma
Četrtek, 19. september
ob 9. uri Posvet: VLOGA INFORMIRANJA O SAMO-
STOJNEM OSEBNEM DELU V SFRJ
Organizator: iniciativni odbor za pripravo organizi-
ranosti samostojnega osebnega dela v Jugoslaviji v
dogovoru z zvezno konferenco SZDL
Sodelujejo novinarji gospodarskih redakcij, stro-
kovni časopisi, zvezni in republiški komite za infor-
miranje, zveza novinarjev Jugoslavije itd. - velika
sejna dvorana
ob 10. uri DAN CEMENTNINARJEV, KAMNOSEKOV
IN TERACERJEV Strokovne demonstracije, pred-
stavitev kataloga cementarnih izdelkov, poročilo o
aktivnosti sekcije - sejna soba obrtnega združenja
Celje
ob 10. uri PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORA-
ZUMA LESARJEV SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA
DROBNEGA GOSPODARSTVA Z DO LESNINA
LJUBLJANA - sejna soba 57
Petek, 20. september
ob 9. uri SEJA 10 ZVEZE OBRTNIH ZDRUŽENJ SLO-
VENIJE - informacijska pisarna 202
ob 9. uri DAN LESARJEV V OKVIRU SEJMA
Organizira sekcija lesarjev pri ZOZ
Posvet na temo: KOOPERACIJA IN POVEZOVA-
NJE S TRGOVINO IN NJEN DOLGOROČNI RAZ-
VOJ. Organizatorji posveta:
Splošno združenje lesarstva SRS, Splošno združe-
nje drobnega gospodarstva Slovenije, Zveza obrt-
nih združenj Slovenije - velika dvorana sejma
ob 9. uri SEJA ODBORA AVTOPREVOZNIŠKIH
OBRTNIH ZADRUG. - soba 57
ob 13. uri REGIJSKI POSVET SEKCIJE AVTOPRE-
VOZNIKOV ZA ŠIRŠO CELJSKO REGIJO Z lO
SEKCIJE AVTOPREVOZNIKOV NA TEMO DE-
LOVANJE ZADRUG AVTOPREVOZNIKOV IN
DAVČNA POLITIKA
ob 14. uri Ustanovitev sekcije elektrotehniških dejavno-
sti in elektronike - velika dvorana sejma
ob 17. uri MODNA REVIJA - na stopnišču dvorane A
Sobota, 21. september
ob 9. uri ODPRTO PRVENSTVO SEJMA V TENISU V
PARIH ZA SEJEMSKI POKAL
Nedelja, 22. september
ob 9. uri START KOLESARSKEGA MARATONA
KOZJANSKO 85
ob 14. uri 4. MEDNARODNI TURNIR V PRESKAKO-
VANJU OVIR ZA POKAL OBRTNEGA SEJMA
Kulturne prireditve
Petek 13. september
ob 9. uri Predstava plesnega gledališča Celje ob 20. uri v
Atriju kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar Tom-
šičev trg 7
Ponedeljek 16. september
ob 19.30 uri V Narodnem domu Celje - koncert meša-
nega zbora »SMETANA« iz Hradec Kralove ČSSR
Torek 17. september
ob 20. uri Zdravilišče Dobrna - koncert mešanega zbora
»SMETANA« iz Hradec Kralove ČSSR
Od četrtka 5. do sobote 21, septembra
od 9.-18. ure LIKOVNI SALON Celje - razstava slikar-
skih del akademskega slikarja Vojka Pogačarja.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
Na drobno gospodarstvo ne smemo
gledati kot na ostanek preteklosti
Kovinotehna bo omogočila kooperantom, tia se hitro prilagodiio trenutnim tržnim razmeram
Veliko govorimo o stabilizaciji, vendar jo le počasi ures-
ničujemo, ker že po naravi raje več govorimo kot delamo,
ovirajo pa nas še razni predsodki, ki nimajo z ekonomijo,
tudi socialistično, kaj opraviti. Zlasti takšni predsodki
ovirajo nujno prestrukturiranje našega gospodarstva,
tako tudi večkrat prisoten negativni odnos do zasebnega
sektorja, ko posamezniki dokazujejo, da takšen način pro-
izvodnje obnavlja kapitalistične odnose. Kovinotehna iz
Celja se ne ozira na takšna dogmatska stališča in skuša
kolikor je pač možno slediti družbeni usmeritvi, ki je
zadolžila trgovske delovne organizacije, da v večji meri
podprejo razvoj drobnega gospodarstva. S tem namenom
so ustanovili v kolektivu Poslovni center za drobno gospo-
darstvo, ki je že v kratkem času svojega obstoja uspel
potrditi upravičenost delovanja.
Kovinotehna pri tem ne
razvija enakega koncepta
kot ostale delovne organiza-
cije, ki v okviru svojega si-
stema združujejo proizvod-
njo le fizično, temveč skuša
organizirati proizvodnjo s
pomočjo drobnega gospo-
darstva. Poslovni center si-
cer zaenkrat v glavnem sode-
luje le z zasebnim sektorjem,
vendar bo že v tem srednje-
ročnem obdobju pripravil
proizvodne programe, kjer
bo sodelovanje manjših or-
ganizacij združenega dela
nujno potrebno.
Ni treba posebej poudarja^
ti, da ima Kovinotehna šte-
vilne prednosti pred manjši-
mi kolektivi. Zelo dobro poz-
na tako domače kot tuje tr-
žišče, ima razvito marketin-
ško službo ter razvito mrežo
predstavništev in trgovskih
zastopnikov v tujini, kar
nedvomno povečuje možno-
sti za plasman posameznih
izdelkov.
Zaradi krize našega gospo-
darstva in vse večje zasiče-
nosti tržišča je konkurenčna
sposobnost ekonomskih
subjektov vedno bolj po-
membna. Drobno gospodar-
stvo se je tako znašlo v pov-
sem novem položaju, saj lah-
ko predstavlja nujno dopol-
nitev tako srednjih kot veli-
kih zmogljivosti našega go-
spodarstva. Ena bistvenih
prednosti drobnega gospo-
darstva je namreč v tem, da
se lahko zelo hitro prilagaja
trenutnim tržnim razmeram.
Seveda pa to zahteva pov-
sem nove prijeme, na katere
v večini primerov drobno
gospodarstvo ni pripravlje-
no. Zato skuša Poslovni cen-
ter povezati drobno gospo-
darstvo v zaokrožen sistem,
ki bo omogočal celovitost
delovanja in obenem ohranil
vse prednosti drobnega go-
spodarstva.
Znanje, hitro
obračanje kapitala,
pospeševanje
inovacij in
zagotavljanje surovin
Slovenija sodi med razvi-
tejše republike, vendar je
kljub temu v drobnem go-
spodarstvu zaposlenih le 12
odstotkov delovnih ljudi,
medtem ko v razvitejših eko-
nomijah dela v drobnem go-
spodarstvu več kot 50 od-
stotkov vseh zaposlenih. Iz
toga sledi, da je za drobno
gospodarstvo pri nas še veli-
ko praznega prostora. Pri
tem pa ne gre za novo proiz-
vodnjo, temveč za takšno
proizvodnjo, ki že obstaja v
velikih gospodarskih siste-
mih in jo je možno s selitvijo
iz družbenega v zasebni sek-
tor znatno poceniti. S tem bi
se povečala tudi konkuren-
čnost, seveda pa mora drob-
no gospodarstvo pri tem do-
polnjevati in usklajeno delo-
vati z velikimi gospodarski-
mi sistemi. Ne gre pa le za
zasebni sektor, temveč tudi
za manjše organizacije zdru-
ženega dela, ki ne štejejo več
kot 150 zaposlenih.
Kovinotehna je analizirala
potrebe drobnega gospodar-
stva in pomanjkljivosti, ki se
pri njegovem organiziranju
največkrat pojavljajo, ter str-
nila najpogostejše težave:
-	postopek za pridobitev
obrtnega dovoljenja
-	izbira najustreznejšega
proizvodnega programa
- nudenje tehnične pomoči
pri razvoju artikla in izboru
ustrezne opreme
-	denarna pomoč pri fi-
nanciranju nove obratoval-
nice in zagotavljanje tekoče
finančne likvidnosti v času
obratovanja
-	tržne raziskave, ter ko-
mercialna obdelava posla po
nabavni in prodajni strani
-	vključevanje drobnega
gospodarstva v zunanjo trgo-
vino s poudarkom na dolgo-
ročni poslovno tehnični ko-
operaciji
-	organizirano vspodbuja-
nje in pospeševanje inven-
tivne dejavnosti
-	zagotavljanje socialne
varnosti kooperanta.
Najpomembnejše vpraša-
nje je gotovo zagotavljanje
surovin in materijala ter pro-
daje končnih izdelkov, ki so
proizvedeni v okviru koope-
racije. Nič novega ni, da ima
drobno gospodarstvo s tem
največ problemov, le da je
težišče enkrat pri nabavi,
drugič pri prodaji. Z drugimi
besedami, gre za tržne pro-
bleme, ki jih lahko koope-
rantje mnogo uspešneje reši-
jo pod okriljem trgovske or-
ganizacije, ki ima močno raz-
vejano mrežo predstavništev
in trgovskih zastopnikov. Tr-
dimo lahko, da je kakovost
kooperacije ravno tolikšna,
kolikor je uspešna in prodor-
na organizacija, v okviru ka-
tere je kooperacija organizi-
rana.
Brez znanja ni dobrega po-
slovanja in ravno drobnemu
gospodarstvu ga velikokrat
primanjkuje. Zato namera-
vajo v Kovinotehni v okviru
Poslovnega centra za drobno
gospodarstvo organizirati
Inženiring, ki se bo ukvarjal
s tehničnim svetovanjem, s
pripravo tehnične dokumen-
tacije za proizvodnjo posa-
meznih artiklov, s pospeše-
vanjem in vspodbujanjem
inovacij ter z uvajanjem le-
teh v neposredno proizvod-
njo. Gotovo je takšen Inženi-
ring več kot potreben drob-
nemu gospodarstvu, ki je bi-
lo doslej v glavnem prepuš-
čeno lastni iznajdljivosti.
Marsikateri izmed koope-
rantov se bo gotovo odločil
za sodelovanje s Kovinoteh-
no tudi zato, ker Poslovni
center za drobno gospodar-
stvo zagotavlja svojim ko-
operantom socialno varnost.
V kolikor bo namreč poslov-
ni center ugotovil, da posa-
mezni izdelki niso več zani-
mivi za tržišče, bo glede na
kooperantovo tehnološko
opremo in znanje takoj poi-
skal nov proizvod, tako da se
bo lahko proizvodnja nemo-
teno odvijala naprej. Razen
tega bodo v Kovinotehni iz-
birali najatraktivnejše proiz-
vodne programe, kar je prav
tako predpogoj za uspešno
poslovanje. Kovinotehna
ima pri tem gotovo večje
možnosti kot posamezniki,
ker ima razvejan poslovni si-
stem, ki ima dober pregled
nad dogajanjem na tržišču.
Poslovni center bo zagoto-
vil svojim kooperantom tudi
likvidno poslovanje in de-
narno podpiral zanimive
proizvodne programe. To je
pomembno zlasti zato, ker je
cena kapitala izredno velika
in je njegovo hitro obračanje
eno temeljnih zagotovil za
rentabilno poslovanje. Po-
slovni center bo dosegel hi-
tro obračanje denarja z moč-
no prodajno službo, ki bo po-
spešeno prodajala proizvode
kooperantov in na ta način
zmanjšala zaloge na najma-
njšo možno mero.
Obrtni sejem
prelomnica v delu
Kovinotehne
v Celju so za razvoj drob-
nega gospodarstva idealni
pogoji. Industrija je dobro
razvita, trgovina ima že dol-
goletno tradicijo, in v Lju-
bljanski banki Splošni banki
Celje kažejo veliko razume-
vanja za razvoj drobnega go-
spodarstva. In nenazadnje,
celjski obrtni sejem se na po-
dročju drobnega gospodar-
stva vse bolj uveljavlja kot
osrednji dogodek v Jugo-
slaviji.
Na letošnjem obrtnem sej-
mu se bo Kovinotehna pred-
stavila s proizvodi kooperan-
tov. Razen tega bo predstavi-
la tudi Poslovno informacij-
ski center, seznanila koope-
rante z vsebino njegovega
dela in vsem obrtnikom, ki
bodo želeli, razložila, kaj lah-
ko pričakujejo od sodelova-
nja s Poslovnim centrom za
drobno gospodarstvo.
Za uresničitev informacij- |
skega sistema za razvoj ^
drobnega gospodarstva sta ^
Medobčinska gospodarska 4
zbornica in Gospodarska ®
zbornica Slovenije zadolžili }
Poslovni center za drobno
gospodarstvo Kovinotehne. i-'
Informacijski center bo po-
sredoval podatke o drobnem j«
gospodarstvu tako, da bodoU
le-ti na razpolago vsaki de-L
lovni organizaciji, ki išče po-P
vezavo z drobnim gospodar-B
stvom. Na osnovi sistema bof*
možno izvedeti, kakšno u-*\
delke lahko izdelujejo oziro-|^'
ma katere zmogljivosti so t
proste. Informacijski sistertik
bo tako s stalnim obnavlja-f
njem in izpopolnjevanjemK
podatkov omogočil pregled *
nad obstoječim in novim so-
delovanjem z drobnim go-1
spodarstvom družbenega in
zasebnega sektorja.
Cilj Kovinotehne pa ni, da [■
bi pod svojim okriljem zbra (
la čim večje število koope-
rantov, temveč želi doseči fe
maksimalno izkoriščenost e
zmogljivosti, ki so zdaj, ko t
vsak želi izdelati vse sam,c
marsikdaj povsem neizkoriš-i
čene. Zato kooperantov nei
bodo povezovali le z velikimi
gospodarskimi sistemi, am j
pak tudi med seboj. Na t;j
način bodo dosegh tudi teh i
nološko zaokroženost posat
meznih proizvodnih pro^
V Kovinotehni sicer vedoj
da vseh zastavljenih nalog š^
niso uresničili, vendar kljut
temu ocenjujejo, da bo letos,
nja predstavitev na celjskern
obrtnem sejmu pomenila
prelomnico v njihovem deluj
Ob tem pa je nerazumljive]
ljubosumje obrtnih zadrug
ki se sprašujejo, zakaj se zdq
še trgovina spušča v drobnf
gospodarstvo. V Slovenii
obstaja namreč 27.000 c
drobnega gospodarstva u
dela je dovolj za vse. Temi
primerno Kovinotehna niko
gar ne ogroža, res pa je, da b
kakovost dela odločala, ki
bodo obrtniki iskali storit ,
Kakorkoli že, to je za razv
drobnega gospodarstva 1
pozitivno. Poleg tega se K(
vinotehna še zdaleč ne n;
merava zapirati v občinsl<
meje, temveč bo povezova
kooperante iz vse Jugos'
vije.
Na letošnjem sejmu obrti v Celju se bo predstavil tudi
Janez Javoršek, kooperant Kovinotehne iz Celja, ki si
obeta veliko koristi od Poslovnega informacijskega cen-
tra, ko bo le-ta ustanovljen. (Na sliki mojster Alfred Knez).
Kooperant Ivan Krefl iz Nazarja že vrsto let uspešno sodeluje s Kovinotehno in od Poslovnega centra za dri
gospodarstvo še veliko pričakuje.
1. SEPTEIVIBER 1985
NCVI TEDNIK - STRAN 9
ejsaž Dobrne in olcolice
v petek so je na Dobrni zaključil Ex-tempore, ki se ga je
,os udeležilo 17 slikarjev iz Slovnije. Slikarji so pod vod-
/om grafika Štefa Potočnika iz Ljubljane prirejali tudi
■batne večere o nastalih delih na temo Pejsaž Dobrne in
:olice. Udeleženci Ex-tempora so največ ustvarjali v
;rilu, risbi in akvarelu. Vsak sodelujoči slikar je po eno
ilo na koncu odstopil Zdravilišču Dobrna, ki na tak način
)gati svojo kulturno ponudbo, a prireditev tudi močno
)dpira. Ostala dela so zdaj na ogled v Zdravilišču. Razstava
) odprta do 17. septembra, potem pa jo bodo selili v Celje
tudi v druge kraje.
Med najstarejšimi udeleženci je bil tudi Uroš Žitnik iz
ubljane, ki se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko. Za teh-
ko na Dobrni je izbral gvaž. V Dobrni je bil letos že tretjič
pravi, da bo zavoljo dobre organizacije še prišel. Takšne
I njegove izkušnje, saj se podobnih srečanj doma in v
mejstvu udeležuje že vrsto let. Iz Dobrne je odšel na
ednarodni Ex-tempore v Piran.
MATEJA PODJED
lovi hram iiulture v Žalcu
v Žalcu se jutri pričenjajo taborski kulturni dnevi. Pisan
ogram kulturnih prireditev se bo odvijal pod streho novega
ilturpega doma v Žalcu, ki ga bodo odprli v soboto popoldne,
»rajen je bil iz sredstev samoprispevka in z izdatno pomočjo
Iruženega dela žalske občine, samostojnih obrtnikov in še
)datnih sredstev občanov, ki so znali zavihati tudi rokave in se
irati na udarniških urah. Zato bo na otvoritvi, z bogatim kul-
rnim programom, ki ga pripravlja Svoboda Žalec, toliko bolj
aznično.	MP
Restavrirane orgle niso
izpolnile pričaicovani
Orgelski koncert Milka Bizjaka ¥ OpatlJskI cerkvi
Celjani so lahko prejšnji četrtek pr-
vič slišali koncert na obnovljenih
mehanskih orglah v celjski Opatijski
cerkvi, ki pa so na žalost še vedno
razglašene. Razočarale pa niso le ob-
novljene orgle, temveč tudi organist
Milko Bizjak. Kljub nedovršeni iz-
vedbi, je občinstvo mladega umetni-
ka nagradilo z dolgim spontanim
aplavzom, kar zgovorno priča, da si
Celjani podobnih koncertov še kako
želijo,
Milko Bizjak je uvodoma zaigral dve
Toccati anonimnih italijanskih avtor-
jev, v nadaljevanju programa pa je iz-
vedel: Carissijevo in Frescobaldijevo
Toccato ter Galippijevi Sonati. Gre za
krajša orgelska dela, ki zahtevajo svoj
značilen baročni izraz, katerega pri iz-
vajalcu ni bilo čutiti, zaradi neubranih
registrov, posebno v pedalno ležečem
tonu (orgelpunkt).
Stilsko nedovršeno so izzvenele tudi
štiri Zipollijeve kompozicije. Premoč-
ni registri, posebno v Pastorali, in ne-
precizen ritem so poslušalce le dolgo-
časili. Nekoliko zanimivejše je zazve-
nela Sonata v C duru Jakoba Zupana,
slovenskega baročnega skladatelja,
medtem ko je bila še najbolj dopadlji-
va Bajanova Sonata v F duru, s posre-
čeno registracijo v gradaciji skladbe. V
nadaljevanju programa so poslušalci
lahko še slišali Ciaccono, ki jo je Milko
Bizjak izvedel zadovoljivo in Koral ve-
likega orgelskega mojstra svoje dobe -
D. Buxtenhudea, ki je izzvenel brez ti-
pičnega koralnega učinka.
Za zaključek je Milko Bizjak zaigral
Bachov Concerto ter Fugo in Preludij.
Preveliki pleno na koncu Fuge je pov-
zročil prepihovanje, kar daje slutiti, da
restavrirane orgle ne ustrezajo za iz-
vedbo tovrstnih skladb. Pri hitrem
tempu je namreč prišlo do popačenja
tona, zaradi preslabotnega meha.
Kot že rečeno, so obnovljene orgle
razočarale, kajti celjske mehanske or-
gle so imele pred reparaturo svojo zna-
čilno svetlo brvo, ki je bila edinstvena
v Sloveniji. Mojster Ivan Naraks iz Pe-
trovč je leta 1906 izboljšal zvok prvot-
nih Horbigerjevih orgel. Dva visoka
registra je zamenjal z Gambo Echo in
Vox Coelestis, nestrokovno vodstvo
pa je postavilo orgle v prvotno obliko z
dodanim pozitivom na korno ograjo.
Nova pridobitev je temu primerno za-
enkrat neučinkovita.
CIRIL JAGRIČ
Zbor iz ČSSR v Celju
češkoslovaški mešani pevski zbor
Bedfih Smetana iz starega univerzite-
nega mesta Hradec Kralove bo prihod-
nji teden gost celjskega mešanega pev-
skega zbora France Prešeren. Preko 60
pevcev, ki jih vodi dirigent dr. Luboš
KUmeš, se bo v ponedeljek predstavilo
v celjskem Narodnem domu, v torek
pa v zdraviliški dvorani na Dobrni.
Zbor prihaja iz mesta s skoraj
200.000 prebivalci, v katerem poleg te-
ga zbora delujeta le še osrednji mla-
dinski in komorni ženski zbor, zbor
Bedfih Smetana pa sodi v kakovostni
vrh češkoslovaških pevskih zborov.
Gostitelji iz Celja bodo gostom pred-
stavili Celje ter del lepot Slovenije z
željo, da se oddolžijo za prijateljski
sprejem na Češkoslovaškem, kjer so
bih spomladi na uspeli pevski poti.
Oba koncerta češkoslovaškega zbo-
ra bosta popestrila kulturno ponudbo
Celja v času XVIII. mednarodnega sej-
ma obrti, gostujoči pevci in pevke pa
si bodo sejem tudi ogledah.
MBP
13. Teden
domačega filma
Retrospektiva slovenske
filmske ustvarjalnosti ob
40-letnici slovenskega filma
Celje, K), do 22, sept^^mbra
Kino Union ob 20. uri
4. Teden
slovenskega filma
Ponedeljek, 16, 9,
Svet na Kajžarju
Režija: France Štiglic,
1952. Igrajo: Miro Kopač, Vi-
ka Podg^orska, Bert Sotlar,
Tatjana Senk, Vladimir Skr-
binšek, Maks Furjan.
Torek, 17, 9.
Veselica
Režija: Jože Babič, 1960.
Igrajo: Miha Baloh, Mira
Sardoč, Nika Juvan, Lojze
Rozman, Iva Zupančič, Ja-
nez Škof, Andrej Kurent.
Sreda, 18, 9,
Družinski dnevnik
Režija: Jože Gale. 1961.
Igrajo: Stane Sever, Vladoša
Simčič, Anka Cigoj, Jurij So-
uček. Stane Potokar, Dušan
Cirič, Lev Kreft.
Četrtek, 19, 9,
Minuta za umor
Režija: Jane Kavčič, 1962.
Igrajo: Duša Počkaj, Jože
Zupan, Janez Škof, Demcter
Bitenc, Vanja Drach, Lojze
Rozman, Zlatko Madunič,
Slavko Belak.
folostna podoba mesta Celja
iiJIog Je pripravila posebna skupina pri Društvu
^onomskih propagandistov Celje
v Sloveniji še ni mesta, ki
1 imelo urejeno celostno
^obo in s tem osnovo za
;lavo celostne turistične
lUdbe. Možnosti, da bi bi-
Celje med prvimi pa so
daj, ko je Skupina za na-
tovanje in ogranizacijo
opagande (SNOP) pri
•uštvu ekonomskih pro-
^andistov Celje takšno
dobo predstavila v pred-
li, velike.
aeneralno strategijo kako
ioslovanski in svetovni
nosti predstaviti Sloveni-
. e izdelal že center za turi-
I no in ekonomsko propa-
do pri Gospodarski zbor-
Slovenije - nekako v
slu, da bi bil vsakdo v
veniji »turistični de-
'C«.
Akcija bo nedvomno
vala na zavest ljudi, da
co vsakdo v svojem oko-
stori marsikaj za ta cilj.
moremo pa pričakovati,
30 vsak občan umel biti
turistični vodič. Znano
a domačini o svojem mie-
običajno najmanj vedo.
aj? Ker nimajo kje zve-
;odilo se je, da so turista
)rosto napotili na Posta-
ilice, ko je spraševal, kaj
»hko v Celju zanimivega
1!«, so zapisali v uvodu
Istavitve celostne podo-
ropagandisti Alfonz Ku-
. Sinjo Jezernik in obli-
alec Rafael Počivavšek.
ikšnega stanja se zaveda-
že precej časa. a ostajalo
ri obetih o celjski turi-
li poti, o boljšem siste-
(ft informiranja ipd. Spre-
I pobude za celostno ure-
ditev Celja pa pomeni pre-
lomnico te dosedanje prak-
se. Ne gre sicer zanemarjati
truda posameznikov, organi-
zacij in društev, ki so kako-
vostno organizirali in vodili
manifestacije širšega, tudi
mednarodnega pomena, ki
pa udeležencem niso mogle
nuditi kaj več, kot zgolj svoj
program. Zamujene prilož-
nosti torej.
V bistvu je za celostno po-
dobo potrebno storiti le tro-
je: imeti čisto in vzdrževano
okolje, organizirati ustrezno
in gostoljubno ponudbo,
imeti dober informacijski si-
stem. Pri prvem so stvari več
ali manj jasne. Celjska turi-
stična zveza. Turistično in
Hortikulturno društvo vodi-
jo akcijo ocenjevanja in olep-
ševanja okolja, ki imajo pozi-
tiven povratni učinek, a še
vedno ne željenega. Sodeč
po anketi javnega mnenja, ki
so jo opravili v Sloveniji, je
93 odstotkov anketirancev
mnenja, da bi bilo potrebno
akcije za čisto okolje organi-
zirati pogosteje. Ljudje so to-
rej za, potrebne so torej le še
akcije. SNOP predlaga pri
tem večjo odgovornost hiš-
nih svetov, posameznih de-
lovnih organizacij in krajev-
nih skupnosti, mnenja pa je,
da bi moral poleg sedanjih
priznanj podeljevati tudi
»koprive« in to javno obja-
viti.
Za boljšo in organizirano
turistično ponudbo bi morali
več storiti za oddajo sob pri
zasebnikih in gostincih, ure-
diti avtokamp, ter več storiti
za vzgojo in izobraževanje
kadrov. Med najpomem-
bnejšimi novostmi, ki jih
predlagajo snovalci progra-
ma celostne podobe, je Turi-
stična pot, ki bi zajela vse
zgodovinske in kulturne
spomenike Celja. V recepci-
jah hotelov, agencijah in pi-
sarni TD bi ponujali brošure
z načrti poti in opisi objek-
tov, ter vanjo vključili tudi
ponudbo športno rekreacij-
skih objektov.
Ena osnovnih pomanjklji-
vosti podobe mesta pa so ne-
ustrezne vizuelne propagan-
dne in obvestilne komunika-
cije. Skupina je izdelala na-
tančne študije orientacijskih
tabel s štirimi plani mesta,
načrte oglednih vitrin, pla-
katnih stolpov in tipiziranih
panojev, izrisala je tudi enot-
ne označbe turističnih smeri,
načrte uličnih in cestnih
obes ter reklamnih stolpov.
Posebno poglavje je tudi re-
žim uporabe elementov ko-
municiranja z javnostjo, ki bi
morale biti zaščitene z občin-
skim odlokom ter predvide-
nimi sankcijami za kršitelje.
Skupina pripravlja tudi bro-
šuro z opisom vseh zunanjih
propagandnih mest, da bi
uporabniki, torej organiza-
torji prireditev in manifesta-
cij, točno vedeli, koliko in
katera propagandna sred-
stva lahko uporabijo.
Prvi korak v Celju je torej
storjen, zatorej gre načrto-
valcem celostne podobe, pa
tudi naročnikom, izvršnemu
svetu skupščine občine Po-
slovni skupnosti za turizem
in Občinski komunalni
skupnosti priznanje, ki pa bo
dobilo svojo pravo vrednost,
ko bodo stvari zaživele v
praksi.
R. PANTELIČ
Gostinci v času
sejma
popestrili
ponudbo
v času Obrtnega sejma
bodo svojo ponudbo po-
pestrili tudi celjski go-
stinci.
Tako v Turški mački v
času od 13. do 21. septem-
bra pripravljajo dneve
Zagorske kuhinje s speci-
alizirano ponudbo zagor-
skih jedi (buncek, goska,
puran in odojek, zagorski
štruklji...). V času kosila
in večerje bo gostom igra-
la klapa Složna brača iz
Klanjca.
V času sejma bodo v
Evropi in Celei Dnevi slo-
venske kuhinje, hotel
Merx pa pripravlja teden
steakov.
RP
Nagrada Kompasa
za najboljši predlog
Tudi v Celju prihodnje leto velika
turistična prireditev?
v celjski poslovni skup-
nosti za turizem si prizade-
vajo, da bi tudi v Celju po
zgledu laškega Piva in cvet-
ja in Žalske noči, enkrat let-
no pripravili večjo turistič-
no prireditev. Poseben od-
bor, ki so ga imenovali, je že
izdelal prvi predlog priredi-
tve, ki bi bila v znamenju
Celjskih grofov, k sodelova-
nju pa vabijo tudi vse ob-
čane.
Okvirno so že določili čas
prireditve, ki naj bi bila konec
junija ob turističnem tednu ali
pa v okviru julijskega občin-
skega praznika. V odboru po-
udaijajo, da bo vsakršna pobu-
da s strani občanov glede časa,
pa tudi teme prireditve dobro-
došla. Kot skupno temo, v zna-
menju katere naj bi bile pred-
vsem športne in šaljive igre,
predlagajo Celjske grofe. Na
prireditvenih prostorih Na
Okopih, pri Lapidariju in Ma-
sarykovem nabrežju bi organi-
zirali zabavne igre brez meja z
udeleženci iz s Celjem pobrate-
nih občin.
Na isto temo bi organizirali
tudi šaljive Grajske igre med
celjskimi krajevnimi skupno-
stmi. Športne igre bi se odvija-
le na Masarykovem nabrežju,
na igrišču pri gimnaziji in ob
Savinji. Ojačana turistična po-
nudba naj bi bila v času prire-
ditve na prostoru od gostišča
Ojstrica, pred Turško mačko,
na Trgu svobode in pri Spod-
njem gradu. Vse predloge, s
tem pa je mišljena tudi skupna
tema, ki bi prireditvi dajala
rdečo nit, ter predlogi za nove
spominke, lahko občani po-
šljejo na naslov Poslovna
skupnost za turizem, Cankar-
jeva 1, Celje. Za najboljši pred-
log podeljuje Kompas 5. okto-
bra enodnevni izlet na Graški
velesejem.
R. PANTELIČ
Mladost v svobodi
Ob taborskih kulturnih
dnevih in v počastitev 40-
letnice osvoboditve bodo v
soboto v osnovni šoli Peter
Šprajc Jur v Žalcu odprli 2.
bienale pionirske grafike
pod pokroviteljstvom ob-
činske izobraževalne in kul-
turne skupnosti ter Aera.
Letošnje leto je namenje-
no mladim, zato so priredite-
lji razpisali natečaj na temo
Mladost v svobodi. Odziv je
bil izredno velik, saj je iz šol
prispelo 683 grafik. Izbor je
bil težak in odgovoren, krite-
rij pa strog. Strokovna žirija
seje odločila, da bo izluščila
le najboljša dela. Komisijo
so sestavljali: prof. Peter
Krivec, kot predsednik,
mag. Helena Berce in prof.
Ivo Mršnik. Med vsemi pri-
spelimi deli so uspeli izbrati
res najboljša in med najbo-
ljšimi še 31 del za katalog, ki
bo služil kot didaktični pri-
pomoček pri pouku likovne
vzgoje. Mladi ustvarjalci so
se dela lotili zavzeto in s po-
močjo likovnih pedagogov
predstavili svoja likovna
snovanja. Grafična dela so
prišla letos z 63 šol, ali 10 več
kot lani. To pa je že zname-
nje, ki kaže na to, da se gra-
fični bienale razrašča in pri-
dobiva na pomenu. Prizna-
nja in plakete ustvarjalcev
bodo močna spodbuda mla-
dim avtorjem, da bodo prišli
še na tretji, na četrti biena-
le .. . predvsem pa, da bodo
ostali zvesti likovnemu
ustvarjanju.
MATEJA PODJED
OBVESTILO
RIBIŠKE DRUŽINE
VOGLAJNA
Ribiška družina Voglajna
obvešča vse svoje člane,
kakor tudi ribiče-turiste, da
je od ponedeljka, 9. sep-
tembra 1985, pa do prekli-
ca, prepovedan športni ri-
bolov na Slivniškem jeze-
ru, zaradi vzdrževalnih del
na pregradi in izpusta vode
iz jezera.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
Dve kobili z žrebeti slovenske hladnokrvne pasme sta na razstavo pripeljala tudi
Zdenko in Ivan Lapornik iz Žigona nad Laškim ter zanju prejela prvo in drugo nagrado.
Razstava konj v Šentjurju
Na konjerejski razstavi,
ki jo je v Šentjurju pripra-
vilo Konjerejsko društvo
Slovenije in Kmetijski
kombinat Šentjur, pokrovi-
telj pa je bil sozd Merx, je
več kot 40 rejcev iz občin
celjskega območja predsta-
vilo okrog 60 živali. Videli
smo najboljše rodovniške
plemenske konje hladno-
krvne, haflinške, lipicanske
in angleške polkrvne
pasme.
Predstavnik pokrovitelja
Jože Gračner je spregovoril
o vedno pomembnejši vlogi
konjereje pri nas in o vse
bolj organiziranem pristopu
pri pospeševanju le-te. Tako
si je Merx zastavil dolgoroč-
ni program razvoja te dejav-
nosti na celjskem območju,
kar naj bi še povečalo število
konj. Ob tem pa je za rejce
pomembno predvsem to, da
je konjereja zelo donosna,
saj postajajo konji vse po-
membnejši v izvozu.
Razstavljene živaU je po-
sebna komisija tudi ocenje-
vala, najboljši v vsaki kate-
goriji pa so dobih denarne
premije. Med rejci so se po-
sebej izkazali: Alojz Bevc s
Planine pri Sevnici, Erih Ga-
bron in Stanko Pilih iz Celja,
Marko Gojznik in Štefan
Golhleb iz Žalca, Franc Ko-
vačič in Zdenko Lapornik iz
Laškega, Ivan Korenjak iz
Dramelj, Mira Šeško in
Franc Urleb iz Strmca pri
Vojniku ter Jože Vengust in
Jože Zdolšek iz Šentjuija.
Poleg razstave so pripravi-
li tudi povorko konjskih
vpreg in turnir v preskako-
vanju ovir.
TC
KMETIJSKI NASVETI
Pridelovanje pšenice (1)
Pridelovanju pšenice je Slovenija v
preteklosti posvečala premalo pozorno-
sti. Ekonomska suša in neurejene tržne
razmere so postavile na glavo miselnost,
da se bo dalo v nedogled poceni oskrbo-
vati s semenom iz drugih repubhk ali
celo iz uvoza. S sedanjo tehnologijo pri-
delovanja je moč pridelek občutno dvig-
niti, če ne celo podvojiti.
Hektarski pridelki srednje Evrope
(Švica. Avstrija), področja s podobnimi
naravnimi pogoji, bi morah biti kažipot
naši kmetijski politiki. Že nekaj let na-
zaj pa se v to proizvodnjo vlagajo prilič-
ni napori od republike do občin, do oja-
čenih pospeševalnih služb zavodov in
zadružnih organizacij. Z doseženimi re-
zultati pa nikakor ne smemo biti zado-
voljni. Le-ti so pri nekaterih članih za-
družnih organizacij izredni, pri večini pa
celo odstopajo od pričakovanih povpre-
čij. Vzrok je predvsem v neizpolnjeva-
nju tehnoloških zahtev v proizvodnji
pšenice. Da bo pridelek pšenice 60 in
več dt na ha, se moramo nujno držati
navodil za pridelovanje ozimnega žita s
področja
-	kolobarjenja
-	priprave zemlje za setev
-	izbora sort
-	izvedba setve
-	gnojenja
-	varstva posevkov
-	mehanizacije:
-	preizkus sejalnice
-	naravnavanje markerja pri se-
jalnici
-	preizkus škropilnice
1. Kolobarjenje
Za pšenico je značilno, da se v njiv-
skem kolobarju slabo prenaša. Pri pre-
hitrem vračanju na isto njivo se močno
razvijejo žitne možne bolezni, ki po-
membno zmanjšajo pridelek. Ugodne
predhodnice so krompir, enoletne me-
tuljnice, silažna koruza in oljnice. Pšeni-
ca lahko sledi lucerni in črni detelji, če
ju pravočasno preorjemo, da se zemlja
do setve dovolj usede. Koruza za zrnje je
zadovoljiva predhodnica le pri pridelo-
vanju ranih sort, ki omogočajo dovolj
rano oranje, da se zemlja pred setvijo
pšenice še lahko sesede.
Pri nas razširjeno dvopolje koruza-
pšenica, ni ugodno, ker je vzrok zakas-
neli setvi pšenice in ker povečuje okuž-
bo pšeničnih posevkov z možnimi bo-
leznimi.
2. Priprava zemlje za setev
Srednje globoko (20-25 cm) predse-
tveno oranje opravimo dovolj zgodaj, da
se zemlja pred setvijo sesede, s čemer
zagotovimo boljši vznik semena in zma-
njšamo nevarnost zimske pozebe. Pre-
pozno preorano, vendar dovolj osušeno
njivo bi veljalo povaljati s kolutastim
valjarjem. Pred setvijo pripravimo se-
tveni sloj zemlje s predsetvenikom. Se-
tveni sloj naj bo drobno grudičast, nikar
pa ne spremenjen v prah. S tem prepre-
čimo zablatenje površine in kasnejšo
tvorbo površinske skorje. S to dopolnil-
no obdelavo s predsetvenikom ne sme-
mo sejati pregloboko oziroma pod se-
tveni sloj, kamor smo zaorah rastlinske
ostanke. Pregloboka dopolnilna obdela-
va je pri nas najpogostejša in za dobro
setev najbolj škodljiva napaka; v kar na-
še »traktoriste« zavede oblika nogač v
zmetne brane na predsetveniku, po ka-
teri sklepajo, da so le-te zaradi svoje viši-
ne namenjene za velike globine.
FRANC TRATNIK, dipl. kmet. inž.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO
IN VETERINARSTVO CELJE
Uspela razstava živine rjave pasme
V Gaberkah pri Šoštanju pa so pokazali tutii konje
Res je, da so pred petimi
leti zadnjikrat ocenjevali
skupno delo v pospeševalni
službi ter živinorejcev-ko-
operantov s celotnega ob-
močja občine Velenje, ki je
proizvodno dobro organizi-
rano v DO Era oziroma v
temeljni organizaciji ko-
operantov Kmetijstvo v Šo-
štanju.
Letošnja občinska razsta-
va živine, ki je bila v vasi
Gaberke, v starem predelu,
kjer čez nekaj let vasi ne bo
zaradi pogrezanja terena (od-
kopovanje premoga), naj po-
vemo, da je ta oblika razsta-
ve od leta 1970 naprej tretja
po vrsti, je pa tudi res, da
sama priprava na razstavo
vzame veliko dela.
V občini Velenje je 817
kmečkih gospodarstev, od
tega je 404 zaščitenih kmetij.
S kmetijsko organizacijo
ERA sodeluje 630 kmečkih
in mešanih gospodarstev.
Dolgoletni in temeljiti prije-
mi za dobro organizirano de-
lo na osnovi razstavnih krite-
rijev so bili vidni na letošnji
razstavi živine v Gaberkah,
res pa je tudi, da je še vedno
zelo veliko dobrih krav in
konjev ostalo v hlevih, saj je
transport živine sila otež-
kočen.
Lahko rečemo, da se je na
razstavi živine v Gaberkah
zbralo preko štiritisoč kraja-
nov, ki so na razstavo prišli
tudi iz drugih občin, čeravno
je vreme v petek malo zagod-
lo organizatorjem. Sobota je
bila lepa in sončna, kar je še
polepšalo že tako lepo orga-
nizirano razstavo živine v
Gaberkah, kjer so prvič pri-
kazali tudi prirejo konj za
kmečka opravila. Seveda pa
so prvo besedo imele krave
molznice in pa seveda vrli
kmetje, ki v zadnjem času
dobivajo v naši družbi tudi
malo več delovnega priz-
nanja.
LOJZE OJSTERŠEK
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE,
TOZD OŠ IVANKA URANJEK
CELJE, Oblakova 15
razpisuje
prosta dela in naloge
specialnega pedagoga
Pogoji:
-	diploma visoke ali višje šole ustrezne smeri - za
duševno prizadete otroke
-	najmanj 5-10 let delovnih izkušenj z duševno pri-
zadetimi otroci
Rok za prijavo je 8 dni, zasedba možna takoj.
SOZD »MERX«
TRGOVSKO PODJETJE »MODA«
CELJE
CELJE
Prešernova 7/11
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge
vodje računovodske službe
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske
smeri,
-	4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Kandidati naj pošljejo^pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov:
Trgovsko podjetje MODA Celje, Celje, Prešernova 7/11
-	splošno kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zlata harmonika
Na Ljubečni so pred krat-
kim tekmovali harmonikarji
cele Slovenije in tudi izven
nje. Organizacija je bila do-
bra, kot tudi vse ostalo, le
konec ni bil v redu! Ko je šlo
tekmovanje h koncu so že
pobirali glasovnice od občin-
stva. Ko pa je bil na vrsti
četrti harmonikar pred kon-
cem pa ni bilo nobenega več
po glasovnice. Menim, da so
bili ti štirje harmonikarji pri-
krajšani za dosti glasov, saj
so bili zelo solidni. To se ne
bi smelo zgoditi. Glasovnice
bi morali pobrati, ko je zad-
nji harmonikar odigral svoje
pesmi. Upam, da se to pri-
hodnje leto ne bo ponovilo.
TINCA KOROŠAK,
Celje
Zakaj tak odnos
zdravnika?
Ko vam to pišem, ležim na
infekcijskem oddelku sploš-
ne bolnišnice Celje. Prav da-
nes (15. 8.) sem doživela ne-
prijetno presenečenje. Ne
morem si predstavljati, da
lahko zdravnik s tako povi-
šanim tonom, in vpitjem
vzpostavlja nekakšen odnos
do svojega pacienta.
Pred dnevi pri viziti je
dr. Gorazd Lesničar opazil,
da imam nekoliko daljše
nohte na rokah in mi rekel,
da me v prihodnje s takšnimi
nohti noče več videti. Danes
je prišel spet v sobo in vpil
name, kot da sem se prišla v
bolnišnico zabavat in poslu-
šat njegovo vpitje ne pa iska-
ti zdravniško pomoč. Že ko
je izstopil iz sobe in za seboj
zaprl vrata, sem slišala, kako
me po hodniku ogovarja, po-
tem pa se je spet vrnil in vse
še enkrat ponovil.
Mislim, da je njegovo ob-
našanje preveč drzno do pa-
cienta, ki je že mesec in več
vezan na posteljo. Prav v
takšni situaciji, ko pacient
leži in opazuje okolico in lju-
di, lahko najbolje ugotovi
pristop in obnašanje zdrav-
stvenih delavcev do bol-
nikov.
Podoben način bi prizadel
tudi kakšnega drugega paci-
enta. Vsekakor pa bi topla
beseda, še posebej zdravni-
ka, pripomogla k boljšemu
splošnemu počutju in ozdra-
vitvi pacienta.
Dobro vem, da dolgi nohti
niso niti primerni in ne estet-
ski v zdravstvu, še posebej
ne za zdravstvene delavce,
tudi sama sem namreč
zdravstvena delavka in pri
svojem delu v službi imam
zagotovo normalno pristriže-
ne. V bolnišnici kot pacient-
ka, pa sem si jih pustila rasti
in sem jih tudi ves čas nego-
vala, tako da ne more nihče
reči, da so umazani.
Ne pišem zaradi nohtov
marveč zato, ker me je ta ne-
primeren odnos močno pri-
zadel, saj mislim, da jo v na-
sprotju z zdravniškim ko-
deksom in etiko zdravstve-
nega delavca, ki primerno
opisujeta, kar mora zdrav-
stveni delavec vedeti, pre-
den lahko stopi pred pacien-
ta in se z njim pogovarja.
Glede dobrega, prijaznega
in pravilnega odnosa do pa-
cientov pa lahko pohvalim
dr. Čuferjevo, medicinske
sestre in strežno osebje in-
fekcijskega oddelka.
R. M.,
Rog. Slatina
Vaša površnost
Ljudem ne kaže spremi-
njati imen. V vašem časopi-
su ste kar dvakrat preimeno-
vali dr. Toneta Perca v Tone-
ta Kneza: 22. avgusta, ko ste
poročali o vzponu kolesarjev
rekreativcev na Grossgloc-
kner in 29. avgusta v pri-
spevku o udeležbi Celjanov
na blejskem triatlonu. Tam
je sodeloval vsaj še en Ce-
ljan, tovariš Petelin, česar ni-
ste objavili. Tudi priimek
tov. Ibraimova ste zapisali
narobe (Ibraimovič). Očitno
ne ge za tiskarske napake in
vam v prihodnje želim pri
delu več resnosti.
ŽIVANA IBRAIMOV,
Celje
Uredništvo:
Za napake, ki so nastale
zaradi površnosti novinarja
se prizadetim opraviču-
jemo.
Neprijazen mesar
10. avgusta sem_ v Merca-
torjevi trgovini v Šmarju pri
Jelšah hotela kupiti kilo-
gram govedine. V tej trgovi-
ni je prej zelo vljudnega me-
sarja tov. Lorgerja nadome-
stil nek drugi, ki je zelo ne-
vljuden do strank. Pred me-
noj je čakal tov. Pšeničnik iz
občine Šmarje, ki je mesarja
prosil za kilogram mehkih
rebrc. Dobil je kratek odgo-
vor - Nimam! Mesar ga
sploh ni vprašal, če bo kaj
drugega. Za njim sem prišla
na vrsto sama in kupila kilo-
gram govedine. Ko sem re-
kla, naj mi da še nekaj kosti,
mi je odgovoril, da nima več
kot dveh. Sprašujem se ali so
krave brez mehkih rebrc in
brez kosti? Ali moramo mi
na deželi res dobiti vse slab-
še? Naš denar je vendar isti
kot denar šmarskih tržanov.
Zakaj v to trgovino ne dajo
bolj sposobnega mesarja, da
bi se do strank lepše ob-
našal?
ZDENKA PEVEC,
Šmarje pri Jelšah
Most čez Savinjo
Prebivalci centra Celja bi
radi vedeh, kdo si je sredi
poletja umislil, ob največji
vročini, popravilo mostu ob
Savinjskem nabrežju? Se-
daj, ko bi se meščani najraje
hladili in sprehajali po par-
ku, so popravljali most in
prehod zaprh. Ali naj hodi-
mo v park pozimi? Odgovor-
ni naj nam obrazložijo, zakaj
popravilo v največji sezoni,
saj bi ga lahko opravili jese-
ni. Že vsa leta nam zapirajo
poti ob Savinji (regulacija).
Prizadeti smo le tisti mešča-
ni, ki nimamo hiš in viken-
dov na deželi, kamor bi se
lahko hodili hladiti in pose-
dati v senci.
ZORA ROZMAN,
Celje
Turistično Laško
Laško je turistični kraj.
Zgradili so most, na katerega
smo ponosni. Nismo pa po-
nosni na neurejene dohode.
Posebej me moti dohod do
čistilnice Majde Bezgovšek.
Ali se moramo ljudje res pla-
ziti do čistilnice? Mar nismo
Laščani ljudje, ki smo radi
čisti, saj vendar nismo vedno
v delovnih oblekah. Tudi ni-
smo vsi mladi, da bi se mora-
li po nepotrebnem plaziti čez
grbine. Pa bi bilo treba le do-
dati tri stopnice in stvar bi
bila rešena. Tako pa so vsi
pozabili na dostop. Pri 80 le-
tih se moram tako plaziti čez
nepotreben greben. Odgo-
vorne prosim, da to uredijo.
IVAN MARKL,
Laško
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
Na petkovem klubskem večeru v klubu kulturnih delav-
cev se bo s plesom predstavila Goga Stafanovič in Plesno
gledališče Celje. Še zadnjič pa bodo na ogled razstavljene
slike Konrada Topolovca.
Anina Kapela Rogaška Slatina
Danes ob 20. uri bo v Anini kapeli koncert ansambla
Misuca Tibicinia.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo v ponedeljek. 16. sep-
tembra ob 20. uri recital čelista Andreja Bedrača, 20. in 21.
septembra pa bo v Zdraviliški dvorani prireditev z naslo-
vom Jugoslovanski šanson 85.
Narodni dom Celje
v ponedeljek, 16. septembra bo ob 19.30 uri v Narodnem
domu samostojni koncert mešanega pevskeg zbora "Sme-
tana«, ki prihaja v goste iz češkega mesta Hradec Kralove.
Zdravilišče Dobrna
češki mešani pevski zbor Smetana bo v torek, 17. sep-
tembra ob 20. uri nastopil v dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni, že danes ob 20. uri pa bo v zdraviliški dvorani
Večer jugoslovanskih pesmi in plesov, ki jih bo izvedla
celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren iz Celja.
Tomšičev trg Celje
Na odprtem odru na Tomšičevem trgu bo jutri ob 18. uri
promenadni koncert Pihalnega orkestra »Štorskih železar-
jev«. Koncert so pripravili v okviru sejma obrti.
Maverjeva vila Šoštanj
v Mayerjevi vili bodo danes ob 19. uri odprli razstavo
akvarelov Marije Lipnik in Oskarja Sovinca, članov dru-
štva Šaleških likovnikov. Ob otvoritvi razstave bo kulturni
program, ki ga bodo izvedli učenci Glasbene šole Frana
Koruna - Koželjskega iz Velenja.
V. K.
Savinov razstavni salon Žalec
v savinovem razstavnem salonu bodo jutri ob 18. uri
odprli razstavo grafik Tince Stegovec.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEh
Roglo so odkrili slovanski planinci
Uspelo 17. srečanje v organizaciji planinskega drušlva Zreče
Rogla nad Zrečami je bila v nedeljo v očeh tisočih
slovenskih planincev, izletnikov in ljubiteljev narave
središče Slovenije. Planinska zveza Slovenije je letos
zaupala organizacijo 17. srečanja slovenskih planincev
izredno živahnemu, aktivnemu in klenemu planinskemu
društvu iz Zreč, ki je pognalo korenine že leta 1958. Kar
kmalu so zreški planinci zavihali rokave in težko bi
našteli vse udarniške akcije, ki se ih še vedno lotevanjo.
Adaptirali so planinsko hišo, napeljevali elektriko, ure-
jali ceste, poti in gozdne steze. Nekaj let kasneje so na
novo markirali danes nadvse priljubljeno konjiško pot z
22 kontrolnimi točkami in dolgo 120 kilometrov. Mimo
spominskih obeležij jo je mogoče prehoditi v treh dneh.
Društvo s 400 člani ima odsek tudi v osnovni šoli Boris
Vinter v Zrečah, kjer pod skrbnim mentorstvom raste
nov rod planincev.
Domači planinci so pri organizaciji naleteli na izjemen
posluh in razumevanje vseh struktur konjiške občine,
med delovnimi ljudmi in občani in zlasti pri združenem
delu, ki je prireditev gmotno omogočilo.
Zato je bila nedelja na Rogli kljub mrzlim sapam, ki so
že opozarjale, da je do zimske sezone le še skok, toliko bolj
praznična. Pod večer so se planinci vračali domov zado-
voljni in bogatejši za spoznanje, da so takšne prireditve v
naši deželi potrebne in da jih moramo negovati. Prihod-
nje leto se bodo zato slovenski planinci srečali na Golteh
nad Mozirjem.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Zreški kovači znajo še dobro razpihati žerjavico in skovati razno orodje. Na prireditvah,
kakršna je bila na Rogli, pa se s kovanjem postavijo tudi pred občinstvom. Tega tudi v
nedeljo ni bilo malo.
Planinci in izletniki iz vseh koncev in krajev Slovenije so jeli v nedeljo prihajati na
Roglo že v zgodnjih jutranjih urah. Mnogi, kot se za prave planince spodobi, so jo
mahnili kar peš.
Obiskovalce Rogle so razgibale in ogrele tudi Delove in
Kompasove nagradne igre Poletje '85. Nedeljske so bile
zadnje v tem poletju, kar štirinajste po vrsti, zato pa nič
manj razburljive. Polfinalisti so morali, na primer, izbrati
pravo (Unior) orodje za pričvrstitev matic na vijake.
Dan slovenskih planincev in 40-letnico svobode je na 17. shodu, tokrat na 1500-metrski planoti Ro^le,
odlikovala množičnost, dobra volja in prijetno razpoloženje ob kulturnem in družabnem programu.
Delček tega so pridali tudi zreški folkloristi.
Kaj je pravzaprav pravo planinstvo? Re-
kreacija, šport? Predvsem ljubezen do na-
rave in naravnih lepot naše domovine, ki
jih moramo skrbne je čuvati, je na slavno-
stni tribuni pred sedemtisočglavo množico
med drugim dejal Ivan Godec, izvršni se-
kretar predsedstva CK ZKS.
Planinski
paberlii
Glavni organizator sreča-
nja, PD Zreče, so našli
močno oporo v družbeno-
politični skupnosti konji-
ške občine. Gmotno pa je
prireditev, za katero velja
ocena, da je v celoti uspela,
podprlo združeno delo.
Glavni pokrovitelji so bili:
Unior. Kostroj, Konus, Co-
met in Merx ter ostale de-
lovne organizacije v občini.
Na pomoč je priskočila tu-
di občinska telesno kultur-
na skupnost.
Prometne poti na Roglo
so bile že iz doline navzgor
dobro označene, peš poti
pa markirane. Promet seje
odvijal brez zastojev, saj je
bilo dobro poskrbljeno za
parkirišča. Večina vozil,
zlasti avtobusov, seje usta-
vila kakšen kilometer pod
vrhom.
Planinci so kot glavno
prizorišče uredili prostor
pri vlečnici Uniorček, ki je
bil za takšno množico obi-
skovalcev karseda prime-
ren. Prostor je bil dovolj
velik, da so lahko planinci
po uvodnem kulturnem
programu posedli pod vr-
hove smrek k malici iz la-
stnega nahrbtnika.
Za jedačo in pijačo so ves
dan pridno skrbeli Unior-
jevci in seveda neutrudni
planinci. Enih in drugih je
bilo približno 60. Nasled-
njega dne smo pri pristoj-
nih v hotelu Planja izvede-
li, da so stočili: 300 litrov
čaja, za kar so porabih 80
kilogramov limon, pol hek-
trolitra vina in približno to-
liko piva in brezalkoholnih
pijač. Planinci so pojedli
800 enolončnic, 4000 kosov
slaščic, pojedli so celega
vola in še kaj, saj so se veli-
ko mudili tudi ob stojnicah
planincev.
Marta Valpot, ki je na Ro-
gh prodajala spominke je
povedala, da so šli za med.
Najbolj planinski klobuki,
za katerega je bilo potreb-
no odšteti 800 dinarjev, pa
razglednice in drugi obrtni-
ški izdelki, ki jih je bilo
moč kupiti po ceni od 100
do 800 dinarjev. To so bile
značke, vrčki, cepini,
cokle...
Zreška pošta je za dan
planincev uredila na Rogli
svojo izpostavo pred katero
je bila kar naprej dolga vr-
sta za spominski žig. štam-
piljko, razglednice in filate-
listične zbirke.
Povsod, kamor si se ozrl
se je nekaj dogajalo. Že od
dopoldneva sem, ko so ko-
vah kovači, sekali gozdaiji.
Planinci pa so se zabavali
tudi na Delovnih igrah Po-
letje 85. Iz njih je izšel kot
zmagovalec Drago Topoli-
njak iz Gornje Radgone.
Rumeno majico šampiona
mu je oblekel glavni ured-
nik Dela Boris Dolničar.
V metanju kamna z rame
pa se je najbolje odrezal
Roman Brglez, član planin-
skega društva Zreče, ki je 4
kilograme težak kamen su-
nil 13,74 metra, Breda Pod-
pečan iz Sevnice, zmago-
valka med ženskami, pa
7,19 metra.
Da je bilo kar naprej ve-
selo, so skrbeli še Veseli
planšarji in Štirje kovači.
Ce je koga zeblo, si je bil
kriv sam, da se ni ogrel ob
veselih vižah.
Dejstvo, da je bilo zjutraj
naslednjega dne na veli-
kem prizorišču kaj malo
smeti in odpadkov, je še
posebej razveseljivo. Za-
sluga za to gre brez dvoma
organizatorjem in gostin-
cem, predvsem pa planin-
cem samim, ki imajo našo
deželo radi lepo in čisto.
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
roci v prisilnih Jopičih konformizma
pHafne televizije populi vox del« (UuilskI glas, božji glas) se je razlegel tudi v Trstu
-,0 Slovenci priznani zlobneži, najraje se režimo, če dobi kdo drug kamen v
^nom celjske glasbene skupine Lokalna televizija nihče zapel v slovo: »Jest
gKoflco, da ne bom več piu. Jest grem gor na Škoflco, da ne bom koga ubiu,
fOT na Škoflco, čeprav sem tam že biu ...«, ko so pred dnevi odšli koncertri-
Ljliom, alkoholikom, narkomanom in drugim nebodigatreba v Trst. Govo-
(jgledi: »Norci med norce!« ali »Dovolj nam je Jani Rebec v Vojniku, za
flijake, kot so Dani Bedrač and company, pa naj poskrbi razvito kapitali-
Ltrično zdravstvo«,
yiselo v zrakul Široko odprte oči so zevale v prazno. Bele miši so rajale in
^ nogami. Možgani so zaudarjali po trohnobi. Starec je sral v cvetje in se
ijolinijem: »Cari amici soldati dei tempi del pacce sono passati!« (Dragi
rojaki, časi miru so minili). Ovele device so se naslajale z Marxovo večno
jglo je ustvarilo človeka«. Liter(ati) so zaman modelovali: »Še en liter« ,..
i SO inženirji
[hduš
jana bolnih, v
lorme ujetih mož-
icert ni bil niti v
iti na Škoflci, or-
Coordinamento
il pošto delle fra-
iuje v okviru psi-
olnišnice »Centro
lentale«, zna dru-
aeti za »družbene
NORCEM so poi-
gredo lahko ka-
.če le imajo kam.
jih v glasbene
d. Tako na primer
okviru bolnišnice
iliški laboratorij
isculina in slikar-
ica. kjer sodeluje-
igralci, akadem-
pacienti različnih
mentalno zdravje
organizatorji. De-
pod nadzorstvom
ki so pred leti do-
V Italiji razpustili
iihiatrične bolniš-
nočnejša centra
sihiatrije sta v Pa-
' se je gibanje za
anje psihiatrije
i in v Trstu.
iBekar, vodja or-
pošto delle fra-
1'i: »Večina dela
Zadelo s pacien-
'mo nekaj denar-
uprave, vendar
lalo. Eno so zako-
ne, kako jih kdo
I je izrazito desno
zato nam marsik-
'Ijajo polena pod
pacienti se
obodne, ker se ne
I družbi sebi ena-
J imajo številne
» kreativno udej-
^malija, ki se že
[zdravi v tržaški
P bolnišnici, pra-
r je kurba, vsi sa-
Pai;edijo pa niče-
rjje imela v ustih
Ir Visarinoviča Sta-
-biti ga je hotela
\etniki so inže-
duš«. Tudi če
kot primeren
italijanskih psi-
°'nišnicah.
lahko pri sose-
^ili tudi naši psi-
°psto šc vedno
, ^temu »tabletka,
, jndar namen te-
^azglabljanje o
Z se lahko
kli''^ ne pacienti
l^^njkaloje še
samo, da bi jih kdo mahnil s
kladvom po glavi in zaželje-
no vzdušje bi bilo doseženo.
Žal tega ni storil niti Mario
Marzidovšek iz Slovenske
Bistrice, s svojo »živce para-
jočo industrijsko glasbo«, ni-
ti Lokalna televizija, s tako-
imenovanim novim zvokom,
ki ga ustvarjajo v okviru
post-industrijskega jazza.
Nove tehnične možnosti
privedejo do elektronske-
elektroakustične in kon-
kretne glasbe. V elektro-
akustični glasbi sintentizi-
ramo zvoke z električnimi
generatorji in modifikatorji
zvoka, v konkretni glasbi
pa kombiniramo naravne
šume z elektronsko tretira-
nimi naravnimi šumi in či-
sto sintetičnimi zvoki. V
oziru na konkretno glasbo
ni bila iznajdba magnetofo-
na nič manj revolucionarna
od iznajdbe električnega ge-
neratorja zvoka. V konkret-
ni glasbi prevladujejo Fran-
cozi, utemeljitelj P, Schaef-
fer (»Mousique concrete«
1948), P, Henry, J. Baraque,
M, Chion, F. Bayle in naš
Francoz Ivo Malec. Izvajal-
ci elektronske glasbe v
glavnem izhajajo iz serialne
glasbe: K. Stockhausen (Ge-
sang der Junglinge 1954),
P. Boulez, H. Pouser, L, Be-
rio, H, Eimert, L, Nono, pri
Slovencih Matičič, Stibilj,
Lebič... (iz fanzina Maria
Marzidovška: O novejši
glasbi)
Sicer suveren nastop glas-
benikov, ki so se instrumen-
talno brezhibno odrezali, je
bil vse premalo agresiven, da
bi lahko s svojo glasbo »raz-
je ...« sceno. Prav tako niso
opravili svoje funkcije teksti
(made by Dani Bedrač and
Friedrich Nietzsche), zaradi
površne in neizdelane inter-
pretacije. Glasbeniki so ra-
zen tega vse preveč čakali,
kako se bo odzvala publika,
namesto da bi jo s samozave-
stnim nastopom prisilili, da
pade v sceno ali pa odide.
Čeprav so se vrstili klici:
»Bravo Mario« in »Bravo Lo-
cal television«, je nekoliko
več uspeha požela italijan-
ska skupina Musica, ki se je
sicer predstavila z mnogo
manj izvirno glasbo kot go-
stujoči glasbeniki. Maurizio
Bekar je to dojel: »Če igra
Musika preveč zastarelo
glasbo, je ni treba vabiti na
večer alternativne glasbe v
Žalcu«. Skupino bomo v
Žalcu kljub temu slišali, nad
Mariom Marzidovškom in
Lokalno televizijo pa se je
med drugimi nadvse navdu-
šila Amalija, ki je vso noč
neutrudno skrbela za žejne,
lačne in utrujene glasbenike.
Z Mariom sta ugotovila, da
imata vsak v sebi svojega hu-
diča, za katerega sicer ne ve-
sta od kod prihaja, vendar ga
je treba na vsak način iz-
gnati.
VILI EINSPIELER
V Trst so prišli poleg Maria Marzidovška in Lokalne televizije, kije nastopila v zasedbi: Dani Bedrač, Primož Šmid, ki
v ozadju objema Amelijo, Vlasto Skale in Brane Slevec, še Srečo Bajda, bivši član Laibacha, ki je skrbel za ton, nekaj
članov mariborske punk skupine Masaker in še nekaj drugih prisklednikov, tako da ni presenetljivo, da je v
psihiatrični bolnišnici Centro di salute mentale skoraj zmanjkalo hrane za lačna usta.
Iz spoznanj Lokalne televizije sle-
di, da postavi vsaka institucija pod
vprašaj veliko avtonomnih lastnosti
posameznika, kateremu ponudi kot
protivrednost utesnjujočo ideologi-
jo-ideologijo nasilja. Institucija ome-
juje prostor avtonomne samokontro-
le posameznika, potemtakem je insti-
tucija kulturne industrije takšna
ustanova, ki v vseh ozirih preprečuje
svojim klientom, da bi odločali o svo-
ji usodi. Institucija zahteva popolno
podreditev svojih članov, kot tudi
standardizirano obnašanje s točno
določeno proceduro.
Temu cilju so prilagojena vsa pra-
vila in postopki notranjega reda. Re-
da, ki si prizadeva zlomiti avtonom-
ne oporne točke posameznika, saj ta
šele potem lahko sprejme principe
institucije kot svoje lastne. Ker pa v
vsakem primeru naleti na najmoč-
nejši odpor, razpolaga institucija
kulturne industrije s celim progra-
mom postopkov (arzenalom zvokov),
s katerimi se osebnost - kot izvor in
nosilec samostojnih odločitev - siste-
matično ponižuje in tepta.
V industrijski družbi izginja ostra
meja med normalnim in nenormal-
nim, saj se že v otroštvu obleče vsa-
kemu subjektu prisilni jopič konfor-
mizma. V takšni situaciji je psihotik
(shizofrenik) tisti, ki ne more izriniti
iz sebe normalnih človeških želja in
potreb ter se abnormalni družbi ne
more prilagoditi, (iz fanzina: Diskurz
Lokalne televizije)
»Men! ne uide nobena zvezda«
Angela Bukšek, amaterska slikarka Iz Rogatca je velika ljubiteljica narave
Odkar pomni, je rada gle-
dala naravo, gozd, polja, go-
re; odsev žarkov in igro
barv. Vse to jo vedno znova
vznemirja, dokler ne vzame
v roke čopiča in barv. Ta-
krat se pomiri in skuša svo-
je vtise in intimna doživet-
ja z naravo upodobiti.
»Ljudje umirajo in ne ve-
do, kako lepa je narava,« pra-
vi. »Mene vedno znova
vzburja s svojo raznoliko-
stjo. Na prvi mah izgleda vse
tako zelo nespremenjeno,
spreminjajo jo samo letni ča-
si. Toda, če bolje pogledaš, je
vsak dan drugačna.«
Angela živi v hiši svojih
staršev, ki jo je podedovala.
Hiša meri komaj osem krat
osem metrov in je videti kot
iz pravljice, saj je tako maj-
hna, pred njo pa sta travnik
in lep cvetlični in zelenjavni
vrt.
»Motiv mi je všeč,« pravi.
»A če bi hotela sama slikati
tisti trenutek, ki ga najbolje
občutim, bi moral ta obstati
za tri in več mesecev. Narava
pa se iz dneva v dan spremi-
nja. Tudi jutranja svetloba je
drugačna od opoldanske ali
večerne.«
Angela ne dela velikih
umetnin, dela pa umetelno
in natančno kopije naravnih
motivov. Najraje ima Alpe in
moije. Zato bo vedno hvalež-
na sinu in snahi, ki sta jo
povabila pred časom na vož-
njo s turističnim letalom.
Vzdignili so se na letališču
pri Lescah, potem pa obkro-
žili Alpe in morje: »Bilo je
nepozabno, tega občutja in
lepote vam ne morem opisa-
ti,« pravi Angela skromno.
Njeno delo sem primerjala
z Villeijevimi gobelini. Vsa-
ko rožico, vsako travico, vsa-
ko barvno nijanso z razgled-
nice zajame v povečevalo,
nato pa vnese na svoje plat-
no. V tem je gotovo izvirna,
natančna. Zato imajo njene
izredno dobre imitacije tudi
nekoliko višjo vrednost kot
zgolj tisti znani modeli imita-
torjev slik blejskega jezera z
otočkom na sredini. Angela
vedno kopira druge podobe
in slike poklanja sorodni-
kom, znancem in prijate-
ljem. Vsako delo ima enako
rada in se težko loči od nje-
ga. Toda, stanovanje je pre-
majhno, da bi tam obesila
vseh sto slik, kolikor jih je
doslej naredila.
Vse kaže, da njeno nagnje-
nje do shkanja, ni slučaj. Ze
brat je oblikovalec in to zelo
dober, družina pa je bila zna-
na kot pevska. Tudi Angela
včasih še vzame v roke svojo
staro kitaro in si zapoje kak-
šen valček ali tango.
Živi sama. Včasih jo obiš-
če sin, ki bo v kratkem tudi
obnovil domačijo svoje ma-
tere. V največje veselje pa ji
je šestletna vnučka, ki tudi
že lepo riše in ji navadno pra-
vi: »Ti babica boš risala, jaz
pa te bom gledala.«
Morda bo vnučka imela
več možnosti v življenju kot
ona, ki si je želela študirati
slikarstvo, a žal denarja njeni
revni starši niso zmogli več
kot za osnovnošolsko izo-
brazbo.
Angela Bukšek uživa svo-
jo samoto, ki jo zapolnjuje z
opazovanjem narave na
sprehodih, ali z okenc svoje
male hiške in pravi: »Meni
nobena zvezda ne uide.«
VIOLETA V. EINSPIELER
u. STRAN - NOVI TEDNIK
mamm^Bsamu
12. SEPTEMBER 1985
No, kaže, da so vas naše naloge pošteno utrudile, kajti vse
manj je odziva nanje. Ali pa vas je morda preveč zaposlil
začetek novega šolskega leta. Kakorkoli že, danes obja-
vljamo rezultat zadnjega letošnjega kotička za mislece. Zal
moramo sporočiti, da bo AEROva nagrada tokrat ostala v
uredništvu. Med poslanimi prispevki nobeden ne ustreza
temu, kar smo želeli imeti od vas - bodisi so risbe brez opisa,
ali obratno, ali pa se niste preveč izkazali pri izvirnosti.
Vseeno, dragi misleci, hvala za sodelovanje in nasvidenje do
prihodnjih počitnic!
Zdravo!
z naše strani tokrat še veje počitniško vzdušje.
No, saj vem, da doslej še niste imeli prav veliko časa
za pisanje. Komaj ste spoznali nove sošolce, nove
učitelje in nove učilnice, kajne?
Nekaj dopisnikov pa se je že oglasilo. Zajetno
pismo smo dobili od naših prijateljev iz Stranic,
oglasili pa so se nam tudi dopisniki OŠ Ivan Kova-
čič-Efenka iz Celja. Počasi, to vem iz izkušenj, bodo
začela prihajati tudi pisma z drugih šol.
Pa še nekaj! Na našem Vrtiljakovem srečanju ob
koncu lanskega šolskega leta smo se dogovorili, da
nas boste jeseni obiskali v našem uredništvu. Vsi,
ki bi radi spoznali delo v naši novinarski hiši - vrata
so vam odprta. Obvestite nas pismeno, ali po tele-
fonu, kdaj bi želeli priti.
To je vse, kar sem vam hotel povedati danes.
Lep pozdrav!
Vaša Nadja
Tistega dne
Počasi odprem oči in se-
žem z roko po budilki, ki
predirljivo zazvoni. Zavijem
se v odejo in želim še nekaj
trenutkov obležati v topli po-
stelji. Na strehi zaslišim ro-
pot deževnih kapelj. Zaprem
oči, takrat pa me prešine mi-
sel: »Dežuje! Dežuje. Boš
vseeno prišel? Boš?«
Zamišljena odidem v kuhi-
njo, kjer me čaka zajtrk. Od-
sotno spijem kavo in ne sli-
šim mame, ki me nekaj vpra-
ša. Takoj je vik in krik pri
hiši. Seveda, hčerka si že ne-
kaj domišlja, ne zdi se ji
vredno odgovoriti. Mislim si:
»O mama, ko bi le vedela,
zakaj ne odgovorim, zakaj ne
poslušam! V meni vidiš le
razvajeno smrkljo, ki nima
skrbi.« Le žalostno jo pogle-
dam in odidem.
Deževne kaplje padajo na
tla in se razblinjajo ob kame-
nju. Občutek imam, da je z
mano prav tako. Z vsakim
dnem se na mojim ramenih
kopičijo nove in nove skrbi.
Zakaj seje to zgodilo, zakaj?
Razmišljam o dogodkih
preteklih dni. Prišel si, me
pozdravil, mi pornežiknil in
že sva klepetala. Čez minuto
pa si že pozabil name, ali mi
celo rekel žal besedo. Ko pa
si videl, da meje prizadelo, si
mi skrivoma stisnil roko. Za-
kaj se tako igraš z mano?
Z oklevanjem zagrabim te-
lefonsko slušalko. Naj te po-
kličem? Kaj naj ti rečem?
Kljub vsemu začnem prebi-
rati številke na telefonu.
»Prosim ?«
Vsi moji dvomi se razblini-
jo. Ko zaslišim tvoj nežni
glas, živim samo še zate. Ob-
stajava le ti in jaz. Poslušam
te in ti od časa do časa pritr-
dim, da ne bi opazil, kako
razburjena sem. In potem se
posloviva z istimi, že toliko-
krat izgovorjenimi beseda-
mi: »Živijo, kmalu se vi-
diva!«
Počasi odidem po cesti in
najraje bi kar zavriskala od
sreče. Mar mi je za dež, mar
za slabo vreme. Srečna sem!
Ceste, reka, drevje, oblaki
in avtomobili, vse je svetlej-
še in prijaznejše. Potihoma
prepevam in razmišljam o te-
bi. Vesel, sedemnajstletni
fant si. Ukvarjaš se s špor-
tom, z računalništvom, z
glasbo in... To naju še bolj
zbližuje.
Nenadoma te zagledam.
Za trenutek se zazreva drug
drugemu v obraz, se na-
smehneva in skupaj odideva
dalje. Ne potrebujeva govor-
jenja, mnogo več si poveva s
pogledom ...
Opazujem te. V izložbah
odseva tvoj obraz, posut s
pegami. Modre, nemirne oči
neprestano švigajo sem in tja
in zvedavo opazujejo svet.
Tvoji čudoviti, svetlo pšenič-
ni lasje, ki se rahlo kodrajo,
dopolnjujejo podobo. Z vaje-
no kretnjo si popraviš pra-
men, ki ti uhaja na čelo. Vča-
sih me obide želja, da bi ste-
kla k tebi, segla s prsti v tvo-
je goste lase in ti razmršila
vedno urejeno pričesko.
Med takšnim sanjarjenjem
razmišljam, kaj bi rekel, če
bi vedel za to.
Nenadoma začutim topel
dotik tvoje roke. Prijeten
glas mi na uho šepeče nežne
besede. Začnem se predajati
čudovitim občutkom. Izgu-
biva se v vrtincu ljubezni, in
za dolgo, dolgo pozabiva na
ves svet.
Pogledam na uro in prita-
jeno vzkliknem. Kaj bo rekla
mama? Ali so res že minile
tri ure?
Še zadnjič me poljubiš v
slovo in s težkim srcem se
razideva. Hitiva vsak na svo-
jo stran in razmišljava o tem,
kar se je zgodilo.
Srečna sem. Srečna sem!
Ampak nekje, na dnu srca
me bode majhno in hkrati
veliko vprašanje: Ali bo jutri
še tako?
MONIKA
Savinjska dolina
Počitnic je Ifonec
Počitnice sem preživel na mor-
ju. Ves dan sem se potapljal in
, iskal školjke. Ko sem plaval, sem
videl na tleh polno morskih
ježkov.
Prvi dan, ko sem prišel v tretji
razred, smo zapeli pesmico, po-
tem smo začeli z matematiko. Po
odmoru smo imeli slovenščino.
Brali smo o psu Lisku. Ko je zvo-
nilo za odmor, smo odšli po mali-
co. Po malici smo imeli telovad-
bo. Nato smo imeli še spoznava-
nje narave in družbe.
MATEJ KOLENC, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Sreča
Dobili smo les za kolibo. Pričeli
smo delati. Zraven so sodelovali
štirje moški. Kar naprej so zbijali
in zabijali. Jaz sem bila že kar
nervozna. Otroci so nosili pijačo,
mamica je pa kuhala. Ko je bila
koliba postavljena, sem bila še
bolj nervozna. To pa zato, ker
smo dobili drva, ki jih je bilo tre-
ba razžagati in zložiti. Imela sem
srečo, ker sem šla na počitnice k
sestričnam. Ko pa sem prišla do-
mov, so bila drva že zložena.
HELENA KRAJŠEK, 3. r
OŠ STRANICE
SREDNJA SOLA ZA
GOSTINSTVO IN TURIZEM
CELJE
Ul. 29. novembra št. 12
objavlja
RAZPIS IZOBRAŽEVANJA OB DELU
V ŠOLSKEM LETU 1985/86
1.	Izobraževanje ob delu za kandidate, ki si želijo
pridobiti izobrazbo po programih srednjega usmer-
jenega izobraževanja za poklic
kuhar, natakar
(3-letno izobraževanje)
2.	Izobraževanje ob delu za kandidate, ki si želijo
pridobiti izobrazbo po programih usposabljanja za
poklice
kuharski pomočnik, natakarski
pomočnik
(9-mesečno izobraževanje)
Pogoj: kandidati morajo imeti uspešno končano os-
novno šolo in združevati delo na področju gostinstva
in turizma.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, Ul. 29.
novembra št. 12 - telefon: 23-511, kjer dobite tudi
vse informacije v zvezi z razpisom.
Razpisna komisija upravnih organov
skupščine občine Žalec
objavlja
prosta dela in naloge za:
1.	referenta za obveščanje in
uporabo zaklonišč
z zahtevano višjo strokovno izobrazbo elektro smeri,
upravno ali drugo ustrezno višjo šolo, z ustrezno
predizobrazbo elektro smeri ter dvemi leti delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Izbira kandidata bo opravljena v skladu z odlokom o
delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega po-
mena za splošno ljudsko obrambo (Uradni list SRS,
št. 21/83) Kandidati morajo biti družbenopolitično
aktivni.
2.	hišnika in kurjača
s končano poklicno šolo, šestimi meseci delovnih
izkušenj ter opravljenim tečajem za kurjenje nizkot-
lačnih kotlov. Delovno razmerje se sklene za nedolo-
čen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev, je dostaviti v 15 dneh po objavi kadrovski
službi upravnih organov skupščine občine Žalec.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
poteku objave.
VEPLAS, velenjska industrija
plastike, p. o.
Strbenkova cesta 1
TITOVO VELENJE
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo
prosta dela in naloge v obratu ŠENTJUR:
1.	modelar
(1 delavec)
Pogoji: KV ključavničar ali mizar oz. IV stopnja stro-
kovne izobrazbe
ter 3 leta delovnih izkušenj
2.	delavec poliestra Ml
(več delavk oz. delavcev)
Pogoji: PK ali NK delavec ter 6 mesecev delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje za navedena dela se sklepa za
nedoločen čas s poskusnim delom določenim v pra-
vilniku o delovnih razmerjih.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 10 dni
od dneva objave na naslov VEPLAS, velenjska indu-
strija plastike, Štrbenkova cesta 1, Titovo Velenje.
O izboru bomo prijavljene kandidate obvestili v roku
20 dni od poteka roka za sprejem prijav.
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
, Ivan J. iz Celja je prejšnji
petek dopoldne »obdelal«
Jožeta P. v bifeju Center v
01ici 29. novembra. Jože jo
je odnesel brez poškodb,
tako da bo zadevo vzel v
roke le sodnik za prekrške.
« Ferdinand S. očitno še ni
poravnal starih računov s
svojo bivšo ženo. V soboto
je nekoliko preveč popil,
potem pa se mu je zdelo, da
bi se le še moral nek^ po-
govoriti z njo. Toda, ko je
prišel v stanovanje v Zoiso-
vi, ga je minila potrpežlji-
vost; začel je vpiti in raz-
grajati, zato je noč preživel
v prostorih za treznenje.
• V soboto je moral preno-
čiti v prostorih za treznenje
tudi Krešimir B. iz Kolma-
nove uhce v Celju. Potem,
ko je preveč popil, je začel
razgrajati na delovnem me-
stu v Cinkarni. Sodelavci
so še nek^ časa prenašali
vinjenega Krešimiija, ko
pa je začel groziti nadreje-
nemu v službi, so poklicali
miličnike. Toda Krešimir je
bil ta dan tako pogumen,
da se tudi mihčnikov ni
ustrašil, zato je moral pre-
nočiti na Postaji milice, da
so lahko ostali sodelavci v
miru delali.
S. Š.
Odkrita tatinska zveza v Gorenju
Javni tožilec je zahteval
preiskavo za osem delavcev
TGO Gorenje, ki so osu-
mljeni, da so iz delovne or-
ganizacije odnesli najmanj
60 kompresorjev za hladil-
ne skrinje in omare, potem
pa jih preprodali serviser-
jem v Banja Luki in Bihaču.
Gre za delavce, ki so prišli
v Titovo Velenje, da bi se pri-
učili in se kasneje zaposUH v
Gorenjevi tovarni hladilni-
kov v Bihaču. Kradh so v
dveh, med seboj neodvisnih
skupinah. Vodji obeh sku-
pin sta bila 22-letni Enes
Hadžič in 26-letni Željko Ho-
dak, poleg njiju pa so v pri-
poru še 19-letni Dragan Pe-
jič, 20-letni Rado Fihpovič,
23-letni Dragan Savič, 19-let-
ni Čazim Sargič, 26-letni Se-
nad Goretič in 21-letni Izet
Tahrič. Ti so kaj kmalu ugo-
tovili, da je v Gorenju zelo
slaba kontrola oziroma je
sploh ni, zato so med popol-
dansko in nočno izmeno od-
našali kompresorje iz proiz-
vodne dvorane (pa tudi z
dvorišča) do ograje, od tam
pa so jih spraviU pod most
čez Pako v Pesjem, kjer so
nakradeno blago skrivali. V
enem primeru so nakradeno
blago do ograje pripeljah tu-
di z viličarjem, sicer pa so
poleg tega odnesli še nekaj
programatoijev in črpalk za
pralne stroje. Tako so Gore-
nje oškodovali za najmanj 2
milijona dinarjev.
Kompresorje so potem
prodajali serviserjem v Ba-
nja Luki in Bihaču, ti pa so
prihajali v Gorenje in po zni-
žani ceni legalno kupovali
ohišja za hladilne skrinje in
omare in potem vanje verjet-
no vgrajevali nakradene
dele.
Tatinska zveza se je zalo-
mila, ko eden od serviserjev
ni imel dovolj denarja, da bi
plačal nakradeno blago, ki
so mu ga pripeljali v avtomo-
bilu na dom. Pač pa je ta ser-
viser čez nekaj dni prišel v
Gorenje, da bi kupil ohišja.
Takrat naj bi tudi prevzel na-
kradene kompresorje. Toda
pri predaji nakradenega bla-
ga soju presenetili miličniki.
Poleg obeh skupin, ki so
kradle v Gorenju, pa so te
dni prijeli tudi Miroslava
Oljačo, ki je skrbel za pre-
prodajo nakradenega blaga.
Poleg drznosti osumljenih
tatov je krivec seveda tudi
popolnoma neučinkovita
kontrola v Gorenju, ki je
omogočila tako razvejano ta-
tinsko zvezo. Prav tako v Go-
renju, Tozd Hladilna tehnika
niso imeli nobene prave evi-
dence, oziroma pri popisih
blaga in zalog sploh niso
ugotovili, da manjkajo kom-
presorji.	S. ŠROT
Dan pravosodnih delavcev
Ob dnevu pravosodnih delavcev je bila prejšnji petek
proslava v Narodnem domu v Celju, ki so se je poleg
celjskih in pomurskih pravosodnih delavcev udeležili
tudi predstavniki slovenskega sodstva in družbenopo-
litičnih organizacij. Govoril je predsednik Medobčin-
skega sveta SZDL Filip Beškovnik, ki je med drugim
poudaril, da so v tem času pred našim pravosodjem še
posebej zahtevne naloge, sgj lahko s svojim delom
precej pripomorejo k stabilizaciji gospodarstva in
dopolnjevanju zakonov. Pravosodni delavci praznu-
jejo 3. septembra v spomin na ta dan pred 41 leti, ko je
bil izdan odlok o narodnih sodiščih in narodnih sod-
nikih.	S. ŠROT
PROMETNE
NESREČE
llepreviden šolar
i JOŽICA GROBELNIK. 20, iz
trešnjic, seje peljala s kolesom s
t)možnim motorjem iz Franko-
vega proti domu. Na ravnem
ielu cestišča je po levi strani ob-
rozila šolski kombi, v katerega
|o vstopali otroci. Nenadoma pa
^7-letni Iztok W. iz Bezenškove-
^ Bukovja skočil na cesto in
Erobelnikova ga je zbila po ce-
Bšču, tako da se je deček huje
Bnil.
Prehitro po mokri
testi
Voznik osebnega avtomobila
JENAD SEKIČ, 23, iz Bosanske
^rupe je vozil iz Letuša proti Pa-
šžljam. Na mokri cesti v Preser-
fh pa gaje zaradi prehitre vožnje
laneslo na levi vozni pas, kjer je
Irtil v osebni avto, ki ga je na-
[proti pripeljal MATJAŽ KU-
NEJ, 23, iz Motirja. Pri trčenju
ta se huje ranila voznik Kunej in
[opotnik v Sekičevem vozilu,
Ikodo pa so ocenili na 400.000
linarjev.
Izsiljeval je prednost
Po lokalni cesti proti Babnemu
' Celju se je peljal s kolesom na
»omožni motor ŠTEFAN TRE-
[ALT, 36, iz Celja. Pri gostilni
'Ulk pa je zavil v levo in zaprl
'ot vozniku osebnega avtomobi-
a SLAVKO SKAMNU, 25, iz
J-ence, ki je pripeljal nasproti in
®il kolesarja po cestišču.
Kbll pešca na levi
»rani
Po klancu navzdol na lokalni
^.sti med Gaberkami in Ravna-
nje vozil z neprimerno hitrostjo
'otorist JAKOB KOŽELJNIK,
^ iz Florjana. V desnem ovinku
® je zato zaneslo v levo, kjer je
P 50 m vožnje trčil v pešca VOJ-
^ BERLAKA iz T. Velenja in
[ARINKO BALANT iz Raven,
trije so padh in so jih prepe-
v celjsko bolnišnico.
folesarka zavila v
levo
,[8-letna RENATA KERESTEŠ
l^elja seje peljala s kolesom po
"kovi cesti v Celju in pri avto-
^srii postaji nenadoma zapelja-
levo. Zbil jo je voznik oseb-
avtomobila MILAN KAJ-
pER, 47, iz Rogaške Slatine,
J® pripeljal za njo. Huje ranje-
. kolesarko so odpeljali na
^''avljenje v celjsko bolnišnico.
Premalo prijav
na tržni
inšpekciji
če bi sklepali po prija-
vah, ki jih dobijo na celj-
skem inšpektoratu, po-
tem potrošniki večkrat
neupravičeno godrnjajo.
Ali pa bolj drži ugotovi-
tev, da gre večina molče
mimo manjših goljufij
nekaterih prodajalcev?
Rudi K., ki je kupil meso
v mesnici »Rog« ob Mari-
borski cesti (delovna or-
ganizacija Celjska mesna
industrija), se vsekakor ni
dal opetnajstiti. Ko je
ugotovil, da nekaj ni v re-
du s ceno za maso, ki gaje
tam kupil in ko mu je me-
sar poleg mehkih reberc
vrgel na tehtnico kost, ki
je ni hotel, je Rudi pohitel
k tržnemu inšpektorju.
Tehtanje v prisotnosti
tržnega inšpektorja je po-
tem pokazalo, da bi moral
kupec namesto 445 plača-
ti le 359 dinarjev po ve-
ljavnem ceniku. Poleg te-
ga je bil na blagajniškem
listku odtisnjen datum
»24. 7. 1985«, čeprav je
stranka kupila meso 21.
avgusta.
Rudi K. je dobil nazaj
znesek - 86 dinarjev - za
katerega ga je ogoljufal
mesar Slavko G., tržni in-
špektor pa je mesarju
izrekel še mandatno ka-
zen 4.000 dinarjev, ker je
zaračunal meso po višji
ceni kot pa je sprejeta v
ceniku, mandatno kazen
pa je izrekel tudi Celjski
mesni industriji, Tozd
Maloprodaja.
V tem primeru ni šlo za
velik znesek; vsaj ne za
tako velik, da bi imel Ru-
di poplačano pot in vse
neprijetnosti. Toda tako
razmišlja vse preveč ku-
pcev, ki gredo molče mi-
mo podobnih manjšig go-
ljufij, pravijo tržni in-
špektorji, in prav zato se
takšne goljufije tudi poja-
vljajo.
S. ŠROT
Poneverba in tatvina
Na celjskem sodišču so ob-
sodili na enotno kazen 8 mese-
cev zapora 22-letnega Rober-
ta Polca iz Titovega Velenja.
Pole si je lani, ko je bil še
mihčnik, protipravno prilastil
20.000 dinarjev od mandatnih
kazni, poleg tega pa je okradel
tudi sostanovalca (prav tako
miUčnika). Vzel mu je 3.000 di-
narjev gotovine in za prav toh-
ko listkov za mandatne kazni,
ki jih je kasneje vnovčil pri kr-
šiteljih cestno-prometnih
predpisov. Poleg tega je na so-
dišču odgovarjal tudi za kazni-
vo dejanje ogrožanja javnnega
prometa, ker je prehitro peljal
s službenim vozilom in se zale-
tel v spredaj stoječo vozilo z
voznikom M. V. V tej nesreči
se je M. V. lažje ranil.
Takoj, ko so Roberta Polca
osumili teh kaznivih dejanj, so
na celjski Postaji mihce ukre-
pali in ga razrešiU vseh službe-
nih dolžnosti.
Za poneverbo so na sodišču
Polca obsodih na 6 mesecev
zapora, za tatvino pa na 3 mse-
ce in mu potem izrekli enotno
kazen 8 mesecev zapora. Za
kaznivo dejanje ogrožanja jav-
nega prometa pa so ga obsodili
na kazen 10.000 dinarjev, prav
tako pa bo moral poravnati vse
stroške kazenskega postopka.
S. ŠROT
Pretep na križišču
v ponedeljek zvečer je prišlo
do prepira med 38-letnim An-
tonom Tadičem in 32-letnim
Davidom Krezičem, oba iz Ri-
barjeve ulice v Celju. Sprla sta
se v gostilni Kladivar, kjer je
Tadič vrgel Kreziča iz gostišča.
Po tem prepiru je Krezič odšel
proti domu, nekaj časa za njim
pa še Tadič. V križišču Dečko-
ve ceste in Kersnikove uhce je
Krezič pričakal Tadiča in ga
napadel. Zbil ga je na tla in
tako pretepel, da je obležal ne-
zavesten. Hudo ranjenega Ta-
diča so našli mihčniki, nakar
so ga v kritičnem stanju prepe-
ljali v celjsko bolnišnico. Kre-
zič je po dejanju odšel domov,
kjer so ga že naslednje jutro
prijeli miličniki.
S.Š
Obračun v
Šoštanju
v nedeljo je prišlo do prepira
v Šoštanju med 22-letnim Zo-
ranom Kranjcem in 34-letnim
Jankom Ojsterškom. Med pre-
pirom je Hranjec izvlekel nož
in zabodel Ojstrška v trebuh in
hrbet, tako da so ga v Kritič-
nem stanju prepeljali v celjsko
bolnišnico. Janko Hranjec je
pobegnil, a so ga mihčniki
kmalu prijeli.
S. Š.
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE o. sol.o.
TOZD DOM GOLOVEC, Celje
razpisuje 2 delavca za opravljanje del in nalog
vzgojitelja za duševno prizadete
osebe
Pogoji:
-	defektolog, delovni terapevt, vzgojitelj, učitelj teh-
ničnega pouka
-	zaželjene delovne izkušnje
-	human odnos do prizadetih oseb
Nastop dela takoj. Stanovanja ni.
Prošnje pošljite na naslov:
ZOŠ Celje. TOZD DOM GOLOVEC, Na Golovcu 2.
SOZD HiVIEZAD
DO GOSTINSTVO TURIZEM
ŽALEC
- Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog:
1.	vodenje izmene v kuhinji
2.	vodenje strežbe
3.	kuhanje jedil širokega izbora
4.	blagajniška in evidenčna
opravila v kuhinji
5.	kuhanje jedil in mesarska
opravila
6.	slaščičarska opravila
7.	pomožna opravila
v kuhinji
8.	vzdrževanje reda
čiščenje
Pogoji:
pod 1.-2. srednja gostinska šola - poslovodja kuhi-
nje, strežbe,
3.-6. srednja gostinska šola - kuhar, prodajalec ži-
vilske stroke, kuhar-mesar, slaščičar in 2 leti delov-
nih izkušenj,
7.-8. Delavec brez poklica
Delovno mesto sklepamo za nedoločen oz. določen
čas. Poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
SOZD HMEZAD, DO GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC,
Hmeljarska ul. 2 - Komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po izbiri.
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanike
Komisija za delovna razmerja DSSS, oz. TOZD
TOVARNA TEHTNIC na osnovi Pravilnika o
delovnih razmerjih delavcev DSSS, oz. TOZD in
Pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1.	Pomoč pri vodenju skladišča
2 delavca
2.	zunanje transportiranje blaga
2 delavca
3.	zahtevno skoblanje delov
2 delavca
Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
Pod 1.:
-	KV strojne ali elektro smeri,
-	12 mesecev delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Pod 2.:
-	NK delavec,
-	1 mesec delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Pod 3.:
-	KV strojni ključavničar ali KV strugar ali KV rez-
kalec,
-	12 mesecev delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov:
LIBELA CELJE, Opekarniška 2, 63000 Celje,
Kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 8
dni po sklepu KDR.
/
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
Vlado Mešič in Franci Rebevšek sta bila najboljša v jugo-
slovanski reprezentanci.
Uspelo evropsko prvenstvo v castingu
Prisrčen sprelem, odlična organIzacUa, dobri rezultati
v ponedeljek zvečer se je v Šošta-
nju končalo 6. evropsko prvenstvo v
castingu, ki so ga pripravile Športno-
ribolovna zveza Jugoslavije, Ribiška
zveza Slovenije in RD Paka iz Šo-
štanja.
Nastopilo je 72 tekmovalcev in 8 tek-
movalk iz 15 držav. V jugoslovanski
državni reprezentanci sta nastopila tu-
di Celjan Franci Rebevšek in Šošta-
njčan Vlado Mešič, ki sta bila tudi naj-
boljša Jugoslovana. Tekmovali so tri
dni, največ prvih mest pa so v osmih
disciplinah zasedli tekmovalci ČSSR,
ZRN, Norveške in Bolgarije, kjer je ta
šport tudi veliko bolj razvit kot pri nas.
V peteroboju je zmagala ekipno ZRN,
jugoslovanska ekipa pa je zasedla
osmo mesto.
Med posamezniki je zmagal Foerlan-
der (Norveška), 29. Mešič, 38. Rebev-
šek. V osmeroboju, kjer se točkuje sa-
mo posamezno, je zmagal Filter
(ZRN), 22. Mešič, 23. Rebevšek. Najbo-
ljšo uvrstitev v naši reprezentanci pa
je pri disciplini obtežilnik skish dose-
gel Mešič z odličnim osmim mestom.
Vse tri dni sije tekmovanje ogledalo
veliko gledalcev, ki so rriorda tudi od
naših več pričakovali, posebno pa še
od domačina Vlada Mešiča. Pokazal,
se je, da so imeli naši reprezentantj,
premalo mednarodnih izkušenj. Daj,
tekmovanje uspelo na vseh ravnel^j
dokazuje tudi to, da organizatorji nis,
dobili nobene pritožbe.
Slovesna otvoritev je bila na trgi
Svobode v Šoštanju, tekmovanje j,
odprl predsednik skupščine občim
T. Velenje Janez Bastl. Kljub dežju a
je otvoritve udeležilo veliko ljudi, i
pisani povorki so prikazali delo dn.
štev in organizacij v tem kraju.
TONE TAVČAl
Šmartinski tek drugič
Sekcija za teke pri Smučarskem društvu Merx
Celje bo tudi letos, v sodelovanju s TVD Partizan
Lopata, pripravila tako imenovani Šmartinski tek,
ki bo v soboto, 14. septembra s startom ob 15. uri
pred OŠ Slavko Šlander v Celju.
Organizatorja sta pripravila tri proge, na 5, 10 in
20 km, tako da bodo lahko prišli na svoj račun vsi
ljubitelji teka, od pionirjev do veteranov. Proge so
speljane delno po adfaltni, delno pa po makadamski
cesti in drugih poteh. Ob progah bodo tudi okrepče-
valna mesta s čajem in sokovi. Seveda bo poskrbljeno
tudi za zdravniško službo. Še več, merili bodo tudi
krvni pritisk, na voljo pa bo tudi aparat za masiranje
mišic. Vsi nastopajoči bodo lahko shranili obleko v
garderobah letnega kopališča pri hotelu Merx, kjer se
bodo lahko tudi oprhali.
Najboljši tekači v posameznih kategorijah bodo pre-
jeh medalje in diplome, vsi pa bodo prejeh značko
tekača.
Rokometašl Aera zmagulejo
Rokometaši Aera Celje so bili minuli konec tedna
uspešni tako v pionirski kot članski konkurenci. Pionirji
so zmagali na republiškem prvenstvu, člani pa na tekmo-
vanju za Pokal Karavank.
V Celovcu je bil namreč zaključni turnir tega tekmovanja
na katerem so celjski rokometaši premagali vse nasprot-
nike: PSK Celovec z 22:19. Barnbach z 21:20 in Lipo iz
Ajdovščine z 20:18. Tako so osvojih prvo mesto na tem
turnirju in tudi skupno prvo mesto z 21 točkami, pred Lipo
Ajdovščina 18 točk. Najboljši strelec vseh turnirjev je bil
Igor Razgor, najboljši igralec pa Mišo Toplak, nekdanji igra-
lec Aera Celje, ki sedaj igra za PSK Celovec.
Pionirji RK Aero Celje pa so nastopili na repubhškem
prvenstvu za igralce rojene leta 1971 in mlajše in v finalu z
zmago nad Usnjarjem iz Šmartnega pri Litiji z rezultatom
15:14 osvojih naslov republiškega prvaka.
Celjski igralec Tome je bil na tem turnirju z 29 zadetki
najboljši strelec. Naslov pa so osvojili še Matovič, Novak,
Pungartnik, Leskovšek, Lupša, Lubej, Stropnik, Jeršič in
Vešiglaj.	F. P. in J. K.
NA KRA1K0
strelci vnovič z relcordom
Celjski strelci so preprečljivo zmagali v
šestem kolu republiške strelske lige v
Ljubljani. V trostavu z malokalibrsko pu-
ško so Alenka Jager, Jože Jeram in Ervin
Seršen nastreljali 784 krogov od 900 mož-
nih, kar je nov občinski rekord. V Lju-
bljani so nastopile še tri druge ekipe z
našega območja: strelci iz Rečice pri La-
škem so bili šesti, štorski Kovinar deseti
in strelska družina Žalec 14 med šestnaj-
stimi ekipami.
Do konca prvenstva sta še dve koh,
vendar imajo celjski strelci takšno pred-
nost, da jih ne more praktično nihče pre-
hiteti.
T. J.
Več prvih mest za mlade
atlete
Na kvalifikacijskem atletskem tekmo-
vanju za republiški pokal mlajših mla-
dink in mladincev, ki je bilo v Celju, so
bili uspešni tudi celjski predstavniki.
Med atletinjami sta dvojni zmagi dosegli
Čalasanova v teku na 80 m z ovirami ter v
skoku v višino. Mastnakova pa je zmaga-
la v metu krogle in diska. Zmagali sta še
Perčeva na 100 m in Mihovljančeva na
800 m. Pri mladincih je zmagal Amon na
100 m, Podgoršek na 2000 m. Uplaznik v
metu kopja ter Svet v teku na 110 m z
ovirami.
J. K.
Kegljanje ženskih parov
Minuli konec tedna je bilo v Celju tek-
movanje ženskih dvojic v kegljanju, na
katerem je nastopilo 15 parov. Zmagali
sta Šeškova in Razlagova pred Lesjakovo
in Bajdetovo, tretje mesto pa sta osvojili
Gobčeva in Pečovnikova. Prvih pet dvo-
jic s tega tekmovanja se je uvrstilo na
republiško prvenstvo, ki bo v Mariboru.
Dvigalci uteži nastopili v
pokalu Alpe-Adria
Celjski dvigalci uteži Marko Urankar,
Marjan Kranjc in Adi Kundih so minulo
soboto nastopili v Celovcu na tekmova-
nju treh dežel za pokal Alpe-Adria. Kun-
dih je bil v mladinski konkurenci najbo-
ljši v slovenski reprezentanci, Urankar je
bil drugi najboljši tekmovalec na turnir-
ju, čeprav je bil njegov nastop zaradi po-
škodbe vprašljiv. Dobro je dvigal tudi
Marjan Kranjc, kije prispeval k temu, da
je reprezentanca Slovenije osvojila drugo
mesto, za Furlanijo-Julijsko krajino in
pred avstrijsko Koroško.
Jadralca Planinšek-Birsa
tretja v jezerskem pokalu
Ob 35 letnici brodarskega društva Si-
dro iz Maribora je bila minulo soboto
medklubska regata, ki so se je udeležili
jadralci iz Ljubljane, Zemuna, Kranja,
Izole, domačega Sidra in celjskega Ni-
voja.
Celjski tekmovalci so nastopili v razre-
du Fireball in dvojica Kuntarič-Kuntarič
je osvojila drugo mesto, dvojica Vodopi-
vec-Vodopivec pa četrto mesto. Regata je
štela tudi za jezerski pokal Slovenije, kjer
sta Planinšek in Birsa iz Nivoja osvojila
zelo dobro 3 mesto.
MV
Modelarji tekmovali v Italiji
v Lugu v Južni Italiji je bilo vehko
mednarodno tekmovanje letalskih mo-
delarjev v kategoriji vezanih modelov. V
ekipnem tekmovanju sta se zelo dobro
uvrstila člana Ljudske tehnike EMO Ce-
lje Peter Bezgovšek in Branko Leskošek,
ki sta bila tretja. Treba je povedati, da je
bila konkurenca zelo močna, saj je nasto-
pilo 15 najboljših ekip iz Italije, Avstrije,
Švice, Madžarske in Jugoslavije.
Prihodnjo soboto in nedeljo, to je 21. in
22. septembra, bo na letališču Leveč tek-
movanje letalskih modelarjev za štajer-
ski pokal.
LIK Savinja sedmi naslov
iger spretnosti
Na igriščih športnega centra Griček so
bile tudi letos, že sedmič, športne igre
spretnosti celjskih sindikalnih in parti-
zanskih društev. Igre so obsegale 13 tek-
movalnih nalog, ki so jih najbolje in naj-
hitreje premagali člani ekipe LIK Savi-
nja, ki so zmagali s časom 4:17,00. Na
ostala mesta so se uvrstile naslednje eki-
pe: 2. Kovinotehna, 3. Cinkarna, 4. Parti-
zan Gaberje, 5. Partizan Štore, 6. Partizan
Zagrad, 7. Emo Celje, 8. Merx Celje.
Kolesarji za pokal Vita
Vitanca
Kolesarski klub Celje bo priredil v so-
boto, 14. septembra kolesarsko tekmo za
pokal Vita Vitanca, na kateri lahko nasto-
pijo tako člani kot tudi drugi kolesarji,
saj je tekmovanje razdeljeno na več kate-
gorij. Štart te tekme bo ob 9 uri na Lipi v
Storah, proga pa bo potekala do doma
Železarjev in nazaj.
Trim akcija plavanja na
letnem kopališču
ZTKO Celje pripravlja v nedeljo, 15.
tega meseca na letnem kopališču pri ho-
telu Merx trim akcijo plavanja. Preizkus
plavalnih zmogljivosti bo mogoč od 9 do
12 ure. ZTKO Celje pa razpisuje še dve
akciji. In sicer bo 6. oktobra trim akcija
hoje iz Štor do Svetine in Celjske koče, v
torek 8. oktobra pa bo tek v naravi.
Nogometne vesti
Minuli konec tedna ni bilo tekem repu-
bliške nogometne hge, v območni repu-
bliški ligi - vzhod pa so dosegle ekipe z
našega področja naslednje rezultate. Ro-
gaški Steklar je po izredno dobri in bor-
beni igri premagal v gosteh ptujsko Dra-
vo s 3:2, Šmartno je v Zagorju izgubilo s
Proletarcem 0:1. Dravinja pa v Lendavi z
Nafto tudi 0:1. Tekma med Elkrojem in
Partizanom iz Slovenj gradca pa je prelo-
žena.
V medobčinski ligi pa so v drugem
kolu dosegh naslednje izide: Papirničar-
Žalec 2:4, Gomilsko - Kovinar 4:4, Rudar
Senovo - Orlica 5:3, Olimp - Opekar 2:11,
Vransko - Odred 1:6, in Šmarje - Ponik-
va 2:3. Tretje kolo v članski ligi bo na
sporedu naslednjo soboto ob petih po-
poldne. V soboto pa se bo začelo tudi
tekmovanje pionirskih in kadetskih ekip
v Medobčinski nogometni zvezi.
Teniške vesti
Celjski igralci tenisa so minuli konec
tedna sodelovali na vrsti tekmovanj in
dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tako je
Andrej Travner na tekmovanju za slo-
venski pokal pionirjev, starih od 12 do 14
let zmagal med 64 tekmovalci. Na istem
tekmovanju mladincev in mladink do 16
leta je bila Urška Travner druga, Boštjan
Dimitrijevič pa tretji.
Na klubskem prvenstvu Celja je pri
članih zmagal Furlan, ki je v finalu pre-
magal Vengusta, v tekmovanju dvojic pa
sta Vengust in Mlinarič premagala v fina-
lu Simončiča in Koražijo.
V soboto in nedeljo bo v Celju tekmo-
vanje za slovenski pokal za mladinke in
mladince, stare so 16 let.
Prejšnjo soboto so na teniških igriščih
v Marijagradcu odigrah občinsko prven-
stvo Laškega v tenisu za člane. V finalu je
Boris Grešak premagal Bojana Pukla,
tretje mesto pa je osvojil Samo Drobne.
To prvenstvo je organizirala teniška sek-
cija društva Partizan iz Marijagradca.
Prihodnji teden se bodo pomerili vetera-
ni, konec meseca pa bo klubsko prven-
stvo po posameznih kategorijah.
F. P. in B. K.
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogli
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500
dinarjev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v
treh obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
organizira in sprejema prijave za
naslednje oblike izobraževanja:
v TEČAJIH
-	računalništva za odrasle In mladino
(začetni in nadaljevalni)
-	slovenskega jezika
-	tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in
ruski )!. in II. stopnja - konverzacija
-	verificirani tečaji tujih jezikov
-	tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino
(angleški in nemški)
-	za skladiščnike (program II. - srednje usmerjeno
izobraževanje)
-	za upravljalce smučarskih žičnic in vlečnic
-za voznike viličarjev
-	za preizkus znanja iz varstva pri delu za voznike
avtobusnega in tovornega cestnega prometa
-	za upravljalce gradbene mehanizacije (buldožer,
valjar, nakladalec, kompresor, itd.)
-	za upravljalce lahke gradbene mehanizacije
-	za upravljalce mostnih žerjavov
-	za upravljalce avto dvigal
-	za strojepisje (začetni in nadaljevalni), tudi za mladino
-	za strojepisje - intenzivni (hitri)
-	za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni)
-	za upravljalce energetskih naprav:
strojnik kotla
strojnik centralnega ogrevanja
kurjač kotla
kurjenje s plinom
-	za tajnice
-	za poslovno administracijo
-	za kuhanje (začetni in nadaljevalni)
-	za šivanje (začetni in nadaljevalni)
-	za preizkus znanja iz varstva pri delu:
splošni program
specialni program
-	za ravnanje z vnetljivimi snovmi
-	za preizkuse tujih jezikov in strojepisja
-	strojnega pletenja
-	makrame (vozlanje), vezenja, pletenja
-	za pridobivanje osnovnih znanj psihologije prodaje
-	za voznike traktorjev
-	izpiti za voditelje motornih čolnov
-	za knjigovodje
-	za hišnike
-	za upravljalce hišnih dvigal
Izobraževanje po specialnih programih za potrebe OZD
OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred)
USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE
-	avtoličar (pridobitev poklica)
Pogoj: Končana osnovna šola
-	seminar za mentorje pripravnikov v OZD
-	pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole
PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV
GRAFIČNE USLUGE - RAZMNOŽEVANJE -
FOTOKOPIRANJE
VPISUJEMO VSAK DAN
Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu
DELAVSKE UNIVERZE CELJE, Cankarjeva 1
telefon 25-620 ali 25-631
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
;OZD IVIerx in kooperacija z obrtjo
f gozdu Merx so tri delovne organizacije Izkušene v kooperaciji z obrtniki. To so
.^otehnika Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice in Savinja Mozirje
favinjski dom
lovenske Konjice
l^ed delovnimi organizaci-
ki kaj v Jugoslaviji po-
gpijo pri proizvodnji in
^odaji zaščitnih sredstev jo
jiijiški Dravinjski dom, v
jterem so sektor za malo
jspodarstvo in kooperacije
-tanovili 1980. leta. Po
jjenju Franca Verdela, vo-
kooperacije v Dravinj-
jeiTi domu, so bili začetki
yomnejši, vendar obetav-
i, sedaj pa so s kooperacij-
ami pogodbami in samou-
ravnimi sporazumi poveza-
js35 obrtniki. Največ jih je
konjiške, bistriške, velenj-
fein ptujske občine. Od za-
jtkov do danes se je število
brtnikov-kooperantov Da-
injskega doma iz Sloven-
cih Konjic več kot podvo-
lo.
{Zaščitna sredstva so tisti
i)slovni predmet, kjer naj-
pjo z obrtniki stične točke,
H čemer so sodelovanje raz-
pli še na proizvodnjo ko-
Inske predelave in predela-
^ plastike, nekaj malega pa
I tudi že predelave lesa.
'Večina, kakšnih 80 odstot-
pvje obrtnikov, ki izdeluje-
I zaščitna sredstva za zašči-
iok, za zaščito nog, rokavi-
čevlje, delovne predpas-
e in so po poklicu čevljar-
krojači oziroma usnjeni
anteristi.
okviru delovnih organi-
icij Avtotehnika, Savinja
Dravinjski dom - SOZD
ERX 135 kooperantov
irtnikov ustvarja pomem-
in obrtnokooperantski do-
»dek. Lani je bilo skupne
alizacije nekaj čez mili-
rdo dinarjev, za letos pa
ičrtujejo, da bo realizacije
I poldrugo milijardo di-
irjev. Obrtna kooperacija
ena od pomembnih po-
ovnih interesov sozda
erx in omenjenih delov-
h organizacij, pri čemer
' dogovorili usklajenost
»slovnih interesov.
vtotehnlka Celje
Kolektiv Avtotehnike Ce-
ene najmlajših članic soz-
a Merx, šteje približno 100
iposlenih, katerim je treba
"išteti še 25 kooperantov-
^rtnikov. Je trgovska de-
vna organizacija, ki se uk-
""ja s prodajo avtomobilov,
lotorjev in koles.
Sedaj že popularni TORl v
različnih izvedbah, letos na
sejmu v Celju bo prvič prika-
zan v cross izvedbi, je glavni
»šlager« Avtotehnike iz Ce-
lja in je odprl dobre ter vse
širše možnosti za širitev ko-
operacijske obrtno dejav-
nosi.
Njegov konstruktor Toni
Rifl iz Gornjega Grada je se-
daj Avtotehnikin kooperant
- montažer, smo na TORI,
mali zložljivi motor pa se na-
vezuje še osem kooperantov.
Pri TORIJU pa sodelujejo
še znane delovne organizaci-
je, po posameznih sklopih,
delih ali opremi, kot so To-
mos iz Kopra, Sava iz Kra-
nja, Ciciban iz Nove Gorice,
Alpos iz Šentjurja in še neka-
teri drugi.
Avtotehnika Celje pa zad-
nje čase navezuje vse bolj
čvrste poslovne stike z IMT,
Industrijo motorjev in trak-
torjev Rakovica, saj naj bi na
predlog Gospodarske zbor-
nice Slovenije prevzela za
IMT zastopstvo za Slovenijo.
Že na tem celjskem obrtnem
sejmu bo Avtotehnika zasto-
pala IMT v posebnem pavi-
ljonu, v II. nadstropju glavne
hale zavoda Golovec. Sicer
pa je podrobne informacije o
sejemskih eksponatih in na
splošno o obrtni kooperaciji
mogoče dobiti na Avtotehni-
kinih telefonih 25-063 in 25-
444, v sektorju obrtne koope-
racije, vodja Jože Horvatič
pa tudi v razstavnih prosto-
rih na sejmu.
Avtotehnika na sejmu
predstavlja poleg svojega
Torija še prikolice IMV, ter
motorna kolesa Tomos.
Savinja IVlozirje
Skoraj 10 let Savinja iz Mo-
zirja uspešno sodeluje z obrt-
niki kooperenti, predvsem
na področju predelave kovin
in plastike. Savinja združuje
v kooperacijski proizvodnji
75 obrtnikov-kooperantov,
ki izdelajo več kot 200 razUč-
nih proizvodov, s katerimi
bo v letu 1985 ustvarjeno 300
milijonov dinarjev brutto re-
alizacije in sicer izdelkov za
široko potrošnjo 25 odst-
tkov, ostalo vse pa so izdelki
obrtne kooperacije.
Savinja Mozirje sodeluje z
več kot 50 organizacijami
združenega dela, ki upora-
bljajo Savinjine izdelke kot
sestavne dele svoje proiz-
vodnje ali pa jih ponudijo na
trgu.
Za prihodnje leto načrtuje-
jo za polovico povečati ob-
seg obrtnih kooperacij, zato
v Savinji vabijo medse vse
obrtnike, ki bi z njimi našli
skupni poslovni interes. Po
mnenju vodje obrtne koope-
racije Savinja Mozirje Ivana
Sovinška daje obrt z drob-
nim gospodarstvom še veli-
ke možnosti vključevanja v
kooperacijsko proizvodnjo
oziroma dejavnost. Na ta na-
čin je mogoče dopolnjevati
tudi najpomembnejše proiz-
vodne programe velike indu-
strije.
Seznam storitev in podro-
čij sodelovanja pri Savinji je
obširen, pa iz njega povze-
mamo le glavne dejavnosti:
predelava plastičnih mas z
brizganjem, regenerat pla-
stičnih mas, kompletne izde-
lave okenskih in vratnih ro-
let, različni odrezi in vleki na
stiskalnicah, struženje, rez-
kanje, vrtanje lukenj in reza-
nje navojev, izdelava okovja
za pohištvo in kamp prikoli-
ce, izdelava matic in vijakov,
navijanje tlačnih in nateznih
vzmeti, predelava lesa (roča-
ji, čepi, palete, stopničke),
coklarstvo in usnjena galan-
terija, svečarstvo, galvanske
usluge, papirna galanterija
in tisk.
Kot posebno zanimiva iz-
delka pa bodo letos na sejmu
predstavili vodne turbine za
male elektrarne moči 1 do
50 KW ter »tretjo zasteklitev
oken«, ki bo zanimiva še po-
sebej za vse tiste, ki želijo
varčevati z energijo pri to-
plotnem ogrevanju stano-
vanj ali poslovnih prostorov.
Zaščitna delovna sredstva Dravinjskega doma in njego-
vih kooperantov so visoko kakovostna in zaradi tega ce-
njena.
Gornjegrajski TOPI je popularno vozilo in proizvod Avto-
tehnikine kooperacije, v poletnem času pa že često viden
gost v naših turističnih krajih ob morju.
^ 'nalih turbin šele prihaja, tako kot energetska kriza ne bo izginila. Savinjin koope-
izdelek smo posneli v Solčavi, ogledali pa si ga boste lahko temeljito na sejmu
Srednja šola za ekonomsko
usmeritev
Tone Grčar Celje
Vodnikova 10
vpisuje vsak dan razen sobote od 7.-13. in ob
torkih in sredah do 16. ure
a)	v 1., 2. in 3. letnik programa
poslovno-finančne dejavnosti
b)	strojepisni in stenografski tečaj
Informacije po telefonu 23-146. Predavanja bodo
trikrat tedensko v popoldanskem času.
ZSAM CELJE
organizira v mesecu septembru
inštruktorski tečaj vseh kategorij -
A, B, C, E, D
Pogoji:
vozniško dovoljenje - 3 leta
srednja (V) ali strokovna izobrazba (IV)
Ob uspešno opravljenem izpitu in podpisu pogodbe
je zagotovljena redna zaposlitev za nedoločen čas B,
C, E, D kategorije.
OD 65.000,- do 75.000,- din.
Prijave sprejema ZŠAM CELJE - Slomškov trg 1/1 ali
po tel, 24-399, 25-709,
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanike
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA
TEHTNIC na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih
delavcev TOZD in Pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
določanje zahtevnejše tehnologije
za proizvodnjo tehtnic
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje:
-	sa imajo višjo izobrazbo (VI, st,) strojne smeri,
-	18 mesecev delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov:
LIBELA CELJE,Opekarniška 2,63000 CELJE - Ka-
drovska služba, v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni
po sklepu komisije za delovna razmerja.
18. STRAN-NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER ISa
SEPTEMBER 1985
Žii--
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
Piše
Janez Hartman
Perkusiiski vžig
Leta 1807 je Škot Alexan-
der Forsyth patentiral fulmi-
natni netilni mehanizem za
strelno orožje in s tem zadal
smrtni udarec puškam kre-
menjačam.
Forsyth je bil strasten lo-
vec na race, ki jih okoU leta
1800 po škotskih močvirjih
ni primanjkovalo. S svojim
ulovom pa ni bil posebno za-
dovoljen, čeprav je menil, da
je dober strelec. Krivdo je
iskal drugje. Prepričan je bil
- tako vsaj pravijo - da race
opozori izdajalski vžig smod-
nika v ponvici (pri puški kre-
menjači), kar izkoristijo, da
se »umaknejo« strelu iz cevi,
ki temu čez kratek trenutek
sledi. Menil je, da bi se dalo
to odpraviti s takšnim netil-
nim mehanizmom, ki bi ob
sprožitvi puške v trenutku
sprožil strel iz cevi. Ker je
slišal, da obstajajo snovi, ki
se sprožijo, eksplodirajo ob
udarcu (z raztapljanjem ko-
vine v kislini dobljene soli -
fulminati), se je odločil sam
eksperimentirati. V začetku
ni imel posebnega uspeha, a
vztrajal je in leta 1805 mu je
upelo izdelati prvi uporabni
netilni mehanizem s fulmi-
natom. Perkusijski (udarni,
tudi: kemični, fulminatni)
vžig strelnega orožja je bil
rojen.
Ko je Forsyth svojo po-
gruntavščino s patentom
zaščitil, je v Londonu odprl
puškarsko delavnico in se lo-
til izdelovanja strelnega
orožja s »kemičnim« vžigom.
Tudi drugi londonski pu-
škaiji so sledili Forsythove-
mu vzgledu, seveda pa so
prej kemični netilni mehani-
zem po svoje priredih. V Pa-
rizu je Fors^ha posnemal
Prelat, na Dunaju pa Con-
triner.
Forsythov princip je bil
odličen, vendar je bil njegov
kemični netilni mehanizem
- pa tudi vse priredbe - pre-
več zamotan in celo nevaren.
Potrebna je bila enostavnej-
ša rešitev. No, tudi teh so se
vrh puškarji kmalu domisli-
li, namesto fulminata v pra-
hu so se pojavile razne pali-
čice, ploščice in drugi vele-
umni netilni pripomočki, na-
zadnje pa še domiselna, eno-
stavna in dokončna netilna
kapica, po domače »kapsel«.
Za slavo (in seveda material-
no korist) njenega izuma se
je potegovala cela vrsta an-
gleških puškaijev, zraven pa
še kakšen Francoz in Ameri-
čan. Komu bi dali prav, se
zgodovinarji ne morejo čisto
odločiti. Kakorkoli že, okoli
leta 1820 je bil vžig s perku-
sijsko vžigalno kapico že
uveljavljen in splošno
priznan.
S perkusijskim vžigom na
kapico so opremljali vse vr-
ste lovskih pušk: šibrenice
in risanice, enocevke in dvo-
cevke, pa tudi redkejše pri-
merke kot so večcevke, pu-
ške na boben (revolverske
puške), nekatere zadnjače in
še kakšne. Pri nas so bile pu-
ške na netilno kapico dolgo
v splošni uporabi, vsaj kak-
šnih petdeset, šestdeset let.
Vehko lovskih pušk na kap-
sel so izdelali Borovljani, ne-
kaj izredno lepih primerkov,
predvsem risanic, pa je pri-
šlo iz delavnice mariborskih
puškaijev Erhartov.
Čeprav so netilno kapico v
drugi polovici preteklega
stoletja pregnali kovinski in
papirnati naboji, se »kapsel«
ne da: v zadnjem času spet
na veliko izdelujejo spred-
njače na netilno kapico (in
celo kremenjače), ki pa niso
namenjene le dekoraciji, kot
bi najprej pomislili, pač pa
športnemu in rekreativnemu
streljanju, pa tudi čisto res-
nemu lovu. Nekaterim lov-
cem se je, kot kaže, stožilo
po starih, romantičnih ča-
sih ... Kaj hočemo, zgodovi-
na se tudi tu ponavlja.
Dvocevna šibrenica na netilno kapico iz leta 1858 (Green-
er, Birmingham)
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izh^a vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 12. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vai
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.00 Hortik
turna oddaja, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16
Kronika, 17.00 V živo: Ob začetku 18. mednarodnega ol
nega sejma v Celju, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 13. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, U
Sejemski dnevnik (javljanje z 18. mednarodnega obrtn(
sejma v Celju), 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poroč
15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejem
dnevnik, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zak
ček sporeda.
SOBOTA, 14. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuhar
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, K
Sejemski dnevnik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poroč
15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejem
dnevnik, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melo
18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 15. 9.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, K
Sejemski dnevnik, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 1
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna odd
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, H
Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 16. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dol
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 1'
Sejemski dnevnik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poro<
15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejeit
dnevnik, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lest'
domačih viž, 17.45 Sortni pregled, 18.00 Zaključek spor«
TOREK, 17. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vi
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Sejemski dt
nik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Ol
stila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejemski dnev
17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delo\
organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 18. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, v
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Sejemski di
nik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 O'
stila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejemski dneV
17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktua
18.00 Zaključek sporeda.
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
12. SEPTEMBER 198511'
12. SEPTEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
Švedski zdravnik
navdušen nad
Donatom
Pred kratkim je Zdraviliš-
če v Rogaški Slatini zapustil
svetovno priznani kardiolog
in revmatolog dr. Karel Otto
Aly, ki je tudi primarij v naj-
bolj znanem švedskem zdra-
vilišču Tallmogardens. V
Rogaško ni prišel na zdra-
vljeje. Ko je doma, na Šved-
skem slišal o učinkih roga-
ških vrelcev, je priletel v Ro-
gaško Slatino, da se na la-
stne oči prepriča o vsem, kar
je lepega izvedel. Med njego-
vimi pacienti je namreč veh-
ko takšnih, ki imajo težave s
prebavo.
Doktor Aly daje pri svo-
jem zdravljenju veliko po-
zornosti naravi, zdravemu
načinu življenja. Ko je na
Švedskem prvič sam preiz-
kusil učinek mineralne vode
Donat Mg, je bil prijetno pre-
senečen, četudi je bila potem
pot do najbližjega stranišča
skoraj predolga. Potem, ko
so njegovi pacienti nekaj ča-
sa pili mineralno vodo Donat
Mg, je med njimi izvedel po-
sebno anketo, nad katero je
bil prijetno presenečen. Od
takrat dalje je Donat vedno
na mizah v njegovem zdravi-
lišču.
O Rogaški in Zdravilišču
je vedel povedati vse najlep-
še, ker pa je sodelavec naj-
večjih zdravstvenih revij do-
ma in v svetu, je pričakovati,
da bo tudi v Rogaški in Do-
natu Mg kaj dobrega in zani-
mivega napisal.
M. A.
Punčuili niso ostali sami
Hlira akcUa ¥ krajevni skupnosti Nazarje
Prejšnji ponedeljek so imeli pri Punčuh, 800 metrov
visoko pod vrhom Črete, zidarja. Obnavljali so svinjake.
Dolgo so delali in potem tudi vasovali do polnoči, ko so šli
k počitku. Z delom naj bi nadaljevali zjutraj, zato je, tako
kot po navadi, zidar prespal kar pri njih, v prijetno ureje-
nem »štiblcu« na gospodaskem poslopju. Zagorelo je
menda okrog pol dveh, morda tudi prej. Plamen je bilo
videti po vsej dolini, tudi v Radmirju so ga opazili.
»Okoli dveh me je prebudilo strahovito pokanje, kot bi
bili manevri. Na dvorišču je bilo svetlo kot podnevi. Gori,
gori, gori, sem čul, preden smo skoraj vsi, žena, sin Franci
in hči Jerica hkrati pridrveli na dvorišče. Gospodarsko
poslopje je bilo v plamenih, zidar je bos prihajal iz
poslopja, ki so ga za njim lizali plameni. Marsikaj sem
doživel, a česa takšnega še nisem videl. Najprisebnejša je
bila žena, ki je skočila v goreč hlev in odvezala živino. Vse
je rešila, le štirih prašičev in trideset kokoši ni mogla
spraviti iz hleva, saj bi sicer tudi sama ostala notri,« je
pripovedoval Anton Punčuh tri dni po požaru, ko so na
pogorišču že brneli stroji in odstranjevali ruševine.
Učinkovita akcija
gasilcev
Pri Punčuh, na osemsto me-
trov nadmorske višine je pla-
men z gospodarskega poslopja
vse bolj segal po gozdu in tudi
po stanovanjski hiši, ki jo je od
gospodarskega poslopja ločila
le ozka cesta. Že dolgo ni deže-
valo, zato je bilo vse suho, gro-
zila je katastrofa. »Goreče smo
čakali gasilce, plameni so že
zajeli ostrešje stanovanjske hi-
še, šipe in salonitke so pokale,
vse je bilo razbeljeno. Prišli so
v pravem trenutku, tudi pet
minut kasneje bi bili že pre-
pozni,« se je spominjal Anton
in kazal na črno ožgano ostreš-
je stanovanjske hiše.
Prvi so prispeli domači gasil-
ci iz Gorice ob Dreti. Višji ga-
silski častnik Anton Blatnik,
ki je kasneje tudi vodil akcijo
gašenja, je dobil telefonsko
sporočilo na dom ob dveh in
dvajset minut. Zbudil je sino-
va, vzeli so avto cisterno, spo-
toma pobrah šoferja in v pet-
najstih minutah že bili na po-
žarišču. Takoj so začeli gasiti
stanovanjsko hišo. Takoj za
njimi so pripeljali nazarski ga-
silci s cisterno in orodnim vo-
zilom, v naslednih petnajstih
minutah pa je po gozdni cesti,
kjer te že spodaj v dolini poz-
dravi napis, ki opozarja, da vo-
ziš na lastno odgovornost, pri-
peljalo še devet gasilskih dru-
štev iz Gornje Savinske dohne
s petnajstimi vozih, od tega s
štirimi cisternami. Na požariš-
ču je bilo 126 gasilcev in pri-
bližno 30 krajanov iz doline ter
Črete, kjer je najbližji Punču-
hov sosed oddaljen 15 minut.
Obkolili so gospodarsko po-
slopje in rešili gozd, ki so ga
tudi že zajeli plameni. Gasili so
celo noč in dopoldan do pol
dvanajstih, potem pa postavih
še gasilske straže.
Punčuhl niso ostali
sami
Gasilci so rešili vse razen go-
spodarskega poslopja, kije po-
gorelo do tal. Škoda po požaru,
ki naj bi nastal zaradi samovži-
ga sena, je velika: »Zgorelo je
dvanajst kop sena, mlatilnica.
dve slamoreznici, mlin, brato-
va prikolica, puhalnik, elektro-
motorja, voz, bencinski motor,
žaga, kotel za žganjekuho, zbi-
ralni stroj za žito, šivalni stroj.«
Spisek je še daljši, a Anton
omeni le še staro očetovo ti-
šlersko in pintersko orodje, ki
ga je bilo veliko, ter svojo in
sinovo obleko. Antonu so osta-
le le zidarske hlače in srajca, ki
jo je imel oblečeno prejšni dan,
vse ostalo pa so hranili v »šti-
blcu«. Podobno je bilo z oble-
ko drugega sina Jožeta, ki si-
cer služi vojaščino v Zagrebu,
a je bil isti dan, ko so še gasili,
tudi že doma. Dopoldan je o
nesreči na domačem domu
prebral v Delu, popoldan pa je
že bil doma.
Ni bilo prvič in tudi ne zad-
njič, da so Gornjesavinjčani or-
ganizirali biro in učinkovito
akcijo pomoči. V krajevni skup-
nosti Nazarje so izbrali sedem-
članski odbor, ki naj bi poskr-
bel, da bo Na Čreti 61 že čez
dober mesec stalo novo gospo-
darsko poslopje. Že v petek so
pričeli z deli. Ko smo dopoldan
obiskali kmetijo, je bilo tam 15
traktorjev, bager Gozdnega go-
spodarstva, kjer je Anton zapo-
slen kot oskrbnik gozdnih
cest, s svojim bagrom je poma-
gal tudi Anton Blatnik. V grad-
benem odboru, ki ga vodita
Milan Cajner in Anton Bitenc
zatrjujejo, da bo vsak dan na
pogorišču 15 delavcev, ki soj
za ves čas akcije tudi nezgode
zavarovah. Finančno pomofj
že prispevali iz občinskega i
zervnega sklada, gozdnega g
spodarstva Nazarje in njegov
tozdov, v krajevni skupnoi
teče zbiralna akcija, svoje j
bi prispevale še delovne org
nizacije, pomoč so že ponud
obrtniki, lovska družina Drei
odzivajo se posamezniki iz v
doline: »Tako se nam zdi, pi
vita Anton in žena Jera, kot(
se vsa dolina obrača proti na
kmetiji. Včeraj nam je kmet
Pobrežja pripeljal prašičlt
ponujal nam ga je še neki
drug, a zaenkrat tega nisn
mogli sprejeti, ker niman
prostora. Že tako je vsa živii
pri sosedih, ki so nam na t;
način priskočili na pomoč. A
cija v krajevni skupnosti in o
čini je energična in hitra, saj
praktično dva ali tri dni po p
zaru pri nas že takorekoč i
novo gradi. Vsem iskrena h\
la. še enkrat pa hvala tudi j
silcem, kijih ne morem, niti
znam pohvaliti, kot si zaslu
JO, saj so nas rešili. Gašenje
bilo tako organizirano, disi
plinirano in energično, da la
ko rečem, to so pa res gasilci
V Nazarjah predvidevajo, (
bodo zbrali približno 350 stai
milijonov, kolikor bi zadošči
za izgradnjo novega gospod
skega poslopja. Približno
milijonov zavarovalnine bo d
bil tudi gospodar, tako da
živina že konec oktobra v n
vem hlevu. Sreča je Puni
hom za trenutek res obrnila 1
bet, niso pa ga obrnili ljudje,
potijujejo, da v nesreči n
sam-	R. PANTELl
Foto: E. MASN?
Jera in Anton Punčuh na pogorišču.
Ljudje so že priskočili na pomoč.
Takšnega (foto)clrkusa pa še ne
Takšnega cirkusa, kot so si ga Mariborčani omislili oni dan in ki je vzburil predvsem
fotografe in vse tiste, ki imajo fotoaparate, pri nas verjetno še ni bilo. Pripravil pa ga je
Stephan Lupino, naše gore list, kije odšel iskat srečo v Ameriko in jo po njegovih besedah
tudi našel pred dvema letoma, ko si je kupil fotoaparat in pričel snemati akte. Njegovi
posnetki se danes pojavljajo na najvidnejših svetovnih revijah, nekaj pa jih je razstavil tudi
v Mariboru. Na otvoritev je pripeljal tudi pet modelov, in demostriral svoje delo. Nič
čudnega, da se je na dan otvoritve pred vhodom trla množica ljudi s fotoaparati po
Mariborskih trgovinah je celo zmanjkalo filmov. Prišli so iz vseh koncev, tudi iz celjskega in
predvsem veliko smo videli Velenjčanov, pa Žajčanov in Celjanov, ki so kot vsi za to
enkratno predstavo morali odšteti 500 dinarjev. Štefan pripravlja turnejo tudi po drugih
naših mestih, kot pa smo izvedeli ga v Celje ne bo, ker so celjske trgovine že tako slabo
založene s filmi, in fotografskimi pripomočki, pa tudi večnamenska dvorana bi bila verjetno
piemajhna.
EDI MASNEC
S srečko po konja
Tisti, ki si letos še niso privoščili ozimnice, so jo prejš
nedeljo prišli iskat na Vransko, kjer turistično društvo vsi
leto nekajkrat popestri življenje v tem kraju s kakšno prir'
tvijo. Pravzaprav so vsi prišli po konja, ki je bil na krtie
tomboli glavni dobitek. Vendar pa je bil konj le eden in n
sikdo je bil srečen kar z vrečo krompirja ali gajbico jaboll^'
konec koncev danes za 200 dinarjev, kolikor je veljala srečka,
nič več ne dobiš. Mlad fantič, ki je dobil glavni dobitek in
stanuje v bližini Vranskega, je s konjem kar odjezdil don'
med tem ko tovarišica iz Žalca, ki je zadela kravo, živalc'
mogla odpeljati v belo mestp in jo je prodala kar na priredi'
nem prostoru, kjer se je zbralo kakšnih 4000 iskalcev sreče
EDI MASr