pravi, da prinaša toliko novih značilnosti v tehnološkem smislu, da se bistveno razlikuje od poprejšnjih tehnologij in da je s tem prehod iz preteklih tehnoloških obdobij v obdobje informacijske tehnologije kot dominantne tehnologije bolj različen kot katerikoli tehnološki prehod v preteklosti. Vprašanje, ki bi ga rad zastavil, pa je, ali to pomeni tudi konec (ali vsaj radikalno krizo) doslej uveljavljenih paradigem, vključno marksizma.
Prvi logično možni odgovor je pozitiven. Druga možnost bi bila. da razvoj informacijske tehnologije v sodobnosti ne pomeni nikakršne bistvene spremembe v družbenem razvoju z vidika tradicionalno opredeljenih ključnih razvojnih problemov. In končno je tretjo možnost mogoče iskati v smeri iskanja novega značaja razrednosti, kar bi pomenilo, da z informacijsko tehnologijo nastaja nov tip družbe, ki ima še vedno razredni značaj, vendar se razrednost izraža na drugačen način in v drugačnih razsežnostih kot v preteklih družbah. V tem možnem odgovoru seveda ni implicirana sodba, ali gre za povečevanje ali zmanjševanje razrednih razlik in protislovij.
Zadnje vprašanje, ki bi ga želel zastaviti v svojem uvodu k današnji razpravi, zadeva povezanost sodobnih političnih sprememb s tehnološkimi spremembami, čeprav - žal - med nami danes ni strokovnjakov, ki bi se s to problematiko posebej ukvarjali. Zastavlja se mi vprašanje, ali je mogoče sedanje spremembe v odnosih med Vzhodom in Zahodom in posebej znotraj držav realnega socializma, vsaj v določeni meri pripisovati tudi razvoju informacijske dejavnosti. Če bi izhajali iz tez, ki so jih postavili inforniatični utopiki. potem bi lahko rekli, da gre za pričakovane in celo napovedovane posledice, zlasti ko gre za ideje, ki so se v tem krogu pojavljale in se še pojavljajo v zvezi z nujnostjo demokratizacije v političnem življenju kot posledico razvoja informacijske dejavnosti. Zgolj časovno sovpadanje teh procesov pa seveda še ni nikakršen dokaz validnosti takih napovedi.
To je samo nekaj vprašanj, ki sem jih želel zastaviti bolj kol spodbudo in manj kot izhodišče za našo razpravo.
ZDRAVKO MLINAR
Od obrobnih zaznav do prepoznavanja identitete informacijske družbe
Vsaj nekaj se zdi danes nesporno, to je, da doživljamo velike in dinamične družbene spremembe po vsem svetu, v vseh sferah družbenega življenja in na vseh ravneh teritorialno družbene organizacije. Toda, ali to pomeni, da gre za preobrazbo družbe v njenih temeljnih, t.j. za diskontinuiteto v družbenem razvoju, ali le za spremembe v starih okvirih? Na to vprašanje, o temeljnem značaju teh sprememb, pa med družboslovci že ni enotnega odgovora in soglasja. Odprto je tudi vprašanje, kakšna in kolikšna je pri tem vloga (informacijske) tehnologije. Ali predvsem tehnologija predstavlja izhodišče in temeljno determinanto sedanjega družbenega spreminjanja, ali pa je tehnologija samo eden od členov v verigi širše pogojenosti tega spreminjanja, tako da je tudi njeno vlogo treba pojasnjevati
v širšem kontekstu družbenih razmer?1 Spreminja se tako družba kot predmet našega preučevanja kot tudi možnosti in način njenega spoznavanja. Ravno dejstvo, da ostajamo v starih spoznavnih okvirih, ob tem ko so v teku velike družbene preobrazbe, se zdi. da nam lahko v veliki meri pojasni naše zadrege, omejitve in nesoglasja v razumev anju teh sprememb. Naša miselnost je še močno ujeta v kate-gorialne okvire, ki so preozki, da bi lahko celovito zajemali razširjanje medsebojnih odvisnosti v svetovnem merilu; obenem pa so pregrobi, da bi lahko senzitivno zajemali tudi vse večjo heterogenost. diferenciacijo ter individuacijo znotraj do sedaj prevladujočih okvirov (recimo znotraj naroda, kraja, družine ipd.).
Velike spremembe v predmetu torej že eo ipso terjajo tudi velike spremembe v spoznavnem procesu in v okvirih preučevanja ter pojasnjevanja takega predmeta. Ker pa ta zahteva ni izpolnjena, prihaja do paradoksa, da imamo po eni strani veliko fragmentarnega in »odvečnega znanja« (redundancy), ki se kopiči po posameznih področjih; po drugi strani pa gre za to. da še nismo zadosti določno identificirali splošnih razvojnih zakonitosti, ali pa le-teh ne uspevamo konfrontira-ti s fenomenologijo konkretnih razvojnih sprememb, do katerih prihaja ob uporabi informacijske in telekomunikacijske tehnologije.
Spremembe v okviru podjetja, družine, kraja ali naroda se še vedno obravnava tako. kot da vsaka od teh enot predstavlja svet zase. namesto da bi jih obravnavali v medsebojni odvisnosti in vse skupaj postavljali v svetovni družbeni kontekst. Uspeh ali propad podjetja, kot tudi temeljne značilnosti oz. spremembe v njegovem delovanju, je danes mogoče razumeti le še v globalnem kontekstu svetovnega tržišča. Zapiranje tovarn (deindustralizacija) v Novi Angliji, v Detroitu. Clevelan-du in drugod je pogojeno s tem. kar se istočasno dogaja v Braziliji Mehiki, Južni Koreji, na Taivanu, Singapuru in drugod.
Glede na vse to sem si zastavil nalogo, da konkretne, drobne spremembe v vsakdanjem delovnem in življenjskem okolju poizkušam pojasnjevati v najširšem. makro-sociološkem teoretskem kontekstu: obenem pa - da splošno koncepcijo in spoznanja o družbenem razvoju konkretiziram in na tej podlagi poizkušam razkrivati širši smisel konkretnih sprememb, ki jih drugi večinoma obravnavajo le vsako zase.
Večina razprav, ki zadevajo spremembe pod vplivom informacijske tehnologije, ostaja na ravni nizanja fragmentarnih opažanj, zaznav. Celo nekatera zelo popularna dela (Toffler. Naisbitt, Forrester idr.) ostajajo na ravni povsem nekohe-rentnega nizanja ugotovitev o raznih spremembah. Če pa sledimo spremembe s prostorskega vidika, smo vezani na socialno geografske obravnave, ki so zasnovane še bolj a-teoretično. In končno, ko gre za opise konkretnih tehničnih sprememb, tu spet ne bomo našli sinteze (ali vsaj poizkusov nadgrajevanja) teorije in empirije.
Prav v zadnjih letih pri svojem preučevanju vpliva informacijske tehnologije na prostorsko-družbeno prestrukturiranje spoznavam, kako nezadovoljivo postaja do sedaj samoumevno omejevanje na določeno subdisciplinarno področje, kot je npr. urbana sociologija. Da bi dobil celovitejšo sliko o zadevnih spremembah, sem bil primoran proučevati vrsto področij, ki sicer niso moja specialnost. Na področju sociologije izobraževanja npr. najdemo obilo nakopičenih spoznanj, ki zadevajo procese individualizacije pri pouku, kot tudi prehajanje v vse bolj heterogeno
1 Čeprav grobi lehnoMki determimzem zgublja tvojo verodostojne*. pa jc vendarle značilno, da gre v družboslovnih obravnavah Ich vptaianj za veliko nedoslednosti Npr , isti avtor, ki krilüno zavraCa tehnološki dctcrminizem. hkrati na ravni konkretnih lehnoloikih inovacij podrobno prikazu)«. kaklne spremembe je prav taULna inovacija povlroftla. podobne nedoslednosti najdemo >c pri Mami
družb«, kar sc v razvitem svetu kaže v vse večjem upoštevanju multikulturalizma v izobraževalnem procesu. Upoštevali moram raziskovanja s področja sociologije zdravstva oz. medicine. Tu se srečamo s težnjami k »samoozdravljenju« obenem z vključevanjem in vse širšo uporabo informacijske tehnologije (npr. t.i. »self-monitoring«) ter pojavljanjem t.i. »telemedicine«. Raziskovanja s področja lokalnih skupnosti moram dopolnjevati in konfrontirati s spoznanji s področja mednarodnih odnosov ter mednarodnega prava, ko gre npr. za protislovne učinke satelitskih komunikacij in sploh za dilemo: svobodni pretok informacij in/ali zaščita nacionalne suverenosti ter regionalnih kultur; ali ko gre za mednarodno zaščito človekovih pravic ipd. Ugotovitve s področj u sociologije dela jc treba dopolnjevati s sociološkimi preučevanji prostega časa. Le tako lahko dobimo celovitejšo sliko sprememb, ki vodijo k vse večji fleksibilnosti delovanja v času in prostoru, kar se kaže v zelo raznovrstnih oblikah fleksibilnega delovnega časa, v različnih oblikah neformalnega dela, dela na domu ipd. Vse to pa zadeva proces individuacijc in je neposredno ali posredno pogojeno z uporabo informacijske tehnologije.
Prostorsko-družbene spremembe pod vplivom širjenja informacijske in telekomunikacijske tehnologije lahko spremljamo tudi na področju sociolingvistike, v okviru katere si raziskovalci prizadevajo sistematizirati znanje o procesih, ki zadevajo jezikovne spremembe ter etnične identitete v prostoru. Z vidika moje teoretične interpretacije razvojnih sprememb »na pragu informacijske družbe« najdem tu vrsto relevantnih ugotovitev o tem. kako vse širši pretok idej. ki ga omogočajo elektronska omrežja mednarodnega komuniciranja, ogroža nacionalne jezike in njihove dialekte. Po eni strani je treba pojasniti, v katerih pogojih prihaja (ob notranji diferenciaciji, obenem pa tudi standardizaciji) do izumiranja dialektov ali jezikov; po drugi strani pa »krčenje prostora«. do katerega prihaja na podlagi uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, izpostavlja vprašanje o svetovnem jeziku - lingua franca.
Informacijska doba nam namesto »prostora krajev« prinaša »prostor tokov«; v zvezi s tem dobivajo nov pomen tudi dosedanja preučevanja (mednarodnih) migracij. Individualna avtonomija (proces individuacije) predpostavlja možnost izbire alternativ — tudi z vidika lokacije v prostoru. To pa obenem prihaja v nasprotje s težnjo po uveljavljanju nacionalne suverenosti, ki predpostavlja kontrolo (državnih) meja ipd.
Potemtakem tudi literatura, ki nam je danes na voljo, niti v svetovnem merilu ne prehaja okvirov fragmentarnih opaianj in njihovega bolj ali manj mehaničnega kopičenja. Zato ne bi hotel neproblematizirano sprejeti takšnega stanja in morebiti dodati le še fraginenfczraven. Namesto tega posvečam osrednjo pozornost prav motnostim paradigmatske zasnove pojasnjevanja sprememb, ki se zdi, da nas vodijo od industrijske v informacijsko družbo. Na ta način naj bi zmanjšali omenjeno fragmentarnost ter odvečnost v zbiranju informacij, povečali kumulativnost znanja in vzpostavili trdnejši teoretski okvir, ki nam lahko pomeni dolgoročnejše vodilo tako v družboslovnem kot v družbenoekonomskem in političnem delovanju.
V nekaterih tekstih, ki sem jih že objavil (npr. v letošnji 10. številki Teorije in prakse, še prej pa v knjigi. 1986). sem zato toliko večjo pozornost posvečal prav temu, da bi predstavil ogrodje, nekakšen skelet, ki naj bi omogočil bolj celovito in sistematično pojasnjevanje razvojnih sprememb v post-industrijski dobi. Zastavil sem si vprašanje, kako sociološko konceptualizirati najbolj značilne in obenem dolgoročne razvojne procese tako, da si izgradimo temeljno usmeritev glede na nepregledno množico fragmentarnih opažanj?
Kot odgovor sem predstavil koncepcijo razvoja kot enotnosti nasprotij procesov osamoosvajanja (individuacijc) in povezovanja (podružbljanja. globalizacije), ki nakazuje tako polarizacijo v smeri krepitve individualne avtonomije ter krepitve
INDIVIDUACIJA IN GIOBAIIZACIJA (Deteritorializacija)
I. Parohialna homogenost (znotraj) in razlike navzven
II. Podobnosti In razlike: identiteta skupin, institucij
III. Edinstveni fosaniezniki 2notraj globalnega (svetovnega) sistema; fleksibilno druženje
družbe kot svetovnega sistema, kot tudi težnjo k vse bolj neposrednem prežemanju med njima. Pri tem pa prihaja obenem do spremembe z vidika same protislovnosti tega dogajanja tako. da se zmanjšuje stopnja izključenosti (v smislu -zero sum game) in nazadnje prevlada med obema procesoma razmerje vzajemnosti. Tako polarizacija (bifurkacija) kot medsebojno prežemanje obeh procesov (trend k avtonomiji in trend k integraciji) pa obenem izpodkopavata do sedaj utrjeno strukturo družbenega življenja in vodita k prestrukturiranju z vidika - a) prostorske, b) časovne, c) hierarhične in d) sektorske razsežnosti družbene strukture. Pri tem se zmanjšuje pomen vmesnih nivojev (struktur) med posameznikom in globalno družbo.
Namesto prvotne homogenosti (teritorialnih skupnosti) se (v drugi fazi) najprej krepi vloga vse večje raznovrstnosti osamosvojenih skupin in institucij, ki tako izražajo (reprezentirajo) kot tudi omejujejo konkretnega človeka. Šele v tretji fazi, ki se približuje idealno tipskim predstavam o informacijski družbi, pa izstopa pomen edinstvene človekove osebnosti in obenem univerzalnih standardov v svetovnem merilu. Eno in drugo pa se spopada s partikularnimi okviri in merili, ki postanejo (tako kot npr. »nacionalna država«) preozki, da bi lahko zaobsegli temeljno dinamiko današnjega družbenega dogajanja - in obenem preveliki, preveč togi in odmaknjeni, da bi lahko bili odzivni na povsem konkretne in edinstvene življenjske probleme konkretnih posameznikov (glej grafični prikaz).
Takšen teoretski okvir nam nudi usmeritev in merila, na podlagi katerih lahko zaostrimo našo selektivnost v ocenjevanju relevantnosti in pomena množice fragmentarnih opažanj in spoznanj. Obenem pa nas spodbuja, da se lotevamo empiričnega raziskovanja vrste konkretnih tem, ki zadevajo individuacijo in/ali globaliza-cijo. tako da obenem na podlagi izkustvenega gradiva iz različnih situacij lahko ugotavljamo pogoje (ne)veljavnosti predložene teoretske koncepcije.
Na tem mestu se moram omejiti le na grobi, ilustrativni prikaz značilnih tendenc družbenega prestrukturiranja in destrukturiranja, ki jih lahko spremljamo v vsakdanjem življenju.
PRESTRUKTURIRANJE
pod vplivom nove informacijske tehnologije
TREND K INDIVIDUAL!- SLABITEV TOGIH ZACIJI	VMESNIH STRUKTUR,
NIVOJEV (NA PODROČJIH)
TREND H GLOBALIZAC1JI
Samozaposlovanje, decentralizacija. »spliling up«, »puting out« (F. Murry), neformalno delo. siva ekonomija »home informatics«
Samopostrežba, prost dostop do blaga, večja samostojnost (zaupanje do kupca, širša izbira individualizacija blaga, blagovna znamka - identiteta, kontrola omejena in bolj prikrita)
Potnik sam poišče potrebne informacije in s pomočjo avtomatov samopostrežno uredi potrebno
INDUSTRIJSKO PODJETJE Delovno mesto, koncentracija delovne sile; trend: vse manjši deleždela na delovnem mestu, težnja k večji sproščenosti v času in prostoru, manj zalog, več v obtoku
TRGOVINA
Toga organizacija, omejevanje na dano zalogo, trend: odpiranje do kupca in do blaga v mednarodnem merilu
Železniška postaja
Železničarji, prodaja kart na okencih, sprevodnik, kontrolor. informacijska pisarna, vlakovni odpravnik, trend: zmanjševanje posredniške vloge, zaposleno osebje nastopi le ob zastoju
Svetovno tržišče, transnaci onalnc korporacije, globaliza cija kapitala, modularizacija, sinhronizacija med tovarnami - koncept: »ravno - ob - pra vem - času«, svetovni standar di, »svetovni avto«, etc.
Krepitev sistema informacij o blagu, standardizacija, kategorizacija. informacije o vsebini. kvaliteti, teži, poreklu, ceni blaga idr., »teleshoping«, vključevanje v mednarodna-trgovinska omrežja
Izpostavljene pismene informacije, navodila, označene cone in tarifa, avtomati za prodajo kart, avtomati za drobiž (kovance). avtomatizirana kontrola
TREND K INDIVIDUAL! ZACIJI
SLABITEV TOGIH VMESNIH STRUKTUR. NIVOJEV
(NA PODROČJIH)
TREND H GLOBALIZACIJI
Samoizobraževanje. individu-alizacija Icmpa. vsebine in načina dela. prostora, časa. občasne manjše skupine, posameznik izbira predmete, vzvratni vpliv (od predavanja k razgovoru)
Prost dostop do knjig, selektivno informiranje uporabnikov (SDI), neposredno (osebno) računalniško poizvedovanje. desetkrat hitrejše povečevanje informacij o samih virih (»source base«) kot pao poteh do virov (bibliografske baze), povečevanje »dostave« informacij na dom. brez posrednikov
Videorekorder in video-kamere doma. individualno ali v manjših skupinah, v porastu
Samoozdravljenjc, samopomoč: klubi zdravljenih alkoholikov. samo-diagnoza. zdravstveni samopostrežni monitoring (npr. klienti sami spremljajo svoj zdr. stanje, napravijo teste krvi. urina . ..)
Sola, univerza
Vnaprej določeni bloki informacij, frontalna predavanja, težnja k večji fleksibilnosti, odpiranje do okolja, težnja k dvosmerni komunikaciji
KNJIŽNICA
Od knjižnice kot shrambe in fizične celote med štirimi stenami h knjižnici kot veznemu členu
KINEMATOGRAFI Oblika množične, pasivne udeležbe, upadanje števila obiskovalcev
BOLNIŠNICA Zdravstveni zavodi, psihiatrični zavodi, od togosti k odprtosti, demstitucionali-zacija
Izobraževanje na daljavo, mednarodni standardi. »Telescuola- Open University«. mednarodna distribucija kaset - predavanj, občasne večje skupine, vključevanje profesorjev in učencev iz Širšega prostora
Od opiranja na lastne zaloge k zunanjim servisom in oddaljenim virom informacij, mednarodna izposoja med knjižnicami, svetovne baze podatkov. računalniška omrežja - on line. dostopnost. PRE-STEL ipd..
Satelitska televizija, svetovna produkcija kaset in plošč, večja raznovrstnost
»Telemedicina«, splošen dostop do informacij, -Dr. Telefon« na Madžarskem (stalen dostop do zdravstvenega svetovanja po telefonu), računalniški programi, elektronske enciklopedije
Z ilustrativnim prikazom navedenih konkretnih primerov želim predvsem opozoriti na potrebo, da splošna sociološka razlaga sprememb na pragu informacijske družbe najde stik z bogastvom fenomenologije vsakdanjega življenja. Na ta način naj bi prispevali k hitrejšemu ozaveščanju dolgoročnih razvojnih trendov in procesov in s tem posredno k anticipativnemu reševanju problemov, ki so pred nami.