NOVICE Doteiijske Novice izlitijajo vsjU; ťícirleti ; :iko : : je tii dan [irjiziiik, (hm poprej. : : CetiJi jim je za celo leto 10 K, za poi let;i 5 li. Naročnina za Nciiicijn, Bosno in dnij^c evropske tKïave znaSii lá"— K^ /a Ameriko H'— K. List in oglasi ho ptaču.jejo iiapi'aj. Vnt« iÍ0|iÍN(í, iDiroj^iiiiio in oztiatitla Hpt'«jtiiiia tiHkania J. Kroječ nasi. Papir in tisliDvine drožje! Društvo lastnikov tiskarn ita Krutij-'sketii je imelo v čelitck 10. aprila «lični sihor. G. Baniberg. ki je l)ii 21 let prud-sednik društva, j« z ozirom na svojo stai'ost odklonil vsako iiadatjiio izvolitev. Za njegove velike zasluge za povzdigo tiskai'atva na Iviatijskeni ga je društvo izvolilo za svojega častnega člana. — Društvo se je siu'etiieiiilo v Društvo lastnikov tiskarn v Sloveniji ter izvolilo sledeči odbor: jn-ed-sediiik Drag. Čeč (Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani), podpredsednik A. Slatner (Kamnik), tajtiik Anton Pesek (Zvezna tiïikai'na v Ljubljani), blagajnik Maks Ui'ovatiti (Ljubljana), odbor niki ' (Ir. Ivan Tavčar (Nar. tiskarna v Izubijani), Ivan 1'oklukar (Blasnikova tiskarna v Ljubljani) in dr. Lukinan (Oirilova tiskarna v Mariboru), Izvolila se je tmli tarifna komisija in odsek za napravo enotnega eenovnika tiskovin za vso Slovenijo. — Vsied na-rastle draginje se je pojavilo v vseii tiskar-nali močno mezdno gtbatije. Stavci in strojtiiki so zaiitevali nc-Ie znatiio poviSanje plače, temveč tudi za vsak čeMt leta nabavni piispevek za. neoženjene, oženjene ÍTi za otroke do 14. leta. l'o 14 dnevnih jTOgajaiijih se je slednjič dosegel s posre-ilovaiijetn poverjeništva za socijalno skrb sporazum, ki je naprtil iastnikutii tiskarn nova občutna bremena. Piitiuirani so torej povišati cefie vsem tiskovinatii. — Sklene se povišati plače tudi [lomožnemu osobju in dajati uííenceiii veíje nagrad«, ker tudi ti občutijo naiaslo draginjo. — Zailnji čas so ae podražile vse tiskarske potrebščine, zlasti pa papir in barva in mnogitii tiskarnam — vsled pi'epovedi uvoza iz Nemške Avstrije — občutno primanjkuje papirja, barve i. dr. PjI tiskarskih poti-ebšCinah smo žal navezani n\ uvoz iz Nemčije in Nemške Avstrije. V Vevčah je sicer jia-pirnica, a ne more zdaleka zadostiti veiikim potrebam. Konstatira se, da ni res, da bi slovenske tiskarne bile tako preobložene , z delom, da bi ne mogle zadostiti zalite-vani raznih tirž, uradov. Pokrajinskim tiskarnam se n. (ir. ne daje naročil ali pa le malenkostna in tudi nekatere ljubljanske tiskarne so prezirane. Izgovor, da so uradi primorani naročati tiskovine v Nemški Avstriji torej ne drži- Seve, če imajo gospodje o tiskarstvu take pojme, kakor ga inia dotični gospod uradnik, ki je dal pred en i 111 mesťcem vprašat po ljubljanskih tiskarnah, koliko stane 500 kg tiskovin, potem ni čudo, če vladajo take razmere. Sklene se protest, da je osnoval prometni ■želez, urad čisto po nepotrebnetn svojo tiskarno, da odjenilje drugim tiskai'nani osobje, ter izvršuje ne-le za svojo potrebo tiskovine, temveč tinii za druge stranke, Čenuii' pa ni upi'avićen. I^ruge tiskarne morajo plačevati davke; ker se bo deticit te „di'žavne" tiskarne moral ki'iti z davki, druge tiskarne niso voljne prispevati s svojimi davki h kritju delioita jiodjetja, ki so ga ustanovili in ki ga vodijo — nestrokovnjaki. Nadalje se sklene, da se iiapi'osi vlada, da ostane še nadalje v Sloveniji tiskarska olirt koueesijonirana, da ne zavhniajo lake razmere tudi pii nas, kakor so na lli'vatskem in da se upelje carina na uvoz tiskovin iz inozemstva. Društvo lastnikov tiskarn v Sloveniji pristopi k Zvezi itidustrijalcev in zahteva, da .se mu da v prebodnem gos^podarskem iiradn zastopnik. Tiskarna v Novem mestu spada ravno tako i' delokrog zgornjega društva,' kakor vse tiskarne v Ljubljani, cele Kranjske in Slovenije sploli. Tedaj moi'a tudi ona vsled vedno večjih ovir in večje di'aginje pri nabavi papirja ter vseh drugih tiskarniškili potrebščin in vsled zvišanja delavskih mezd in draginjskih ter dobavnih doklad usiuž-bencoiti izdatno povzdigniti cene vacii! tiskarskim izilelkom in po.'iebno Dol. Novicam, če jih iuiče rešiti še večje katastrofe. Dolenjske Novice stanejo za drugo polovico leta 1919 ne T) kron, ampak 7 kron, (Celo leto tedaj H kron). Cenjeni nai:očniki, ki so že poslali naročnino za tekoče lelo, naj blagovolijo poslati- še razliko 2 kroni pri prihodnjem plačevanju naročnine. Naročniki, ki nam za letos še niso po,slali nikake ftaročnine, naj vpoSljejo Čimpreje 12 kron in ne 10 K! — Posamezne številke veljajo 30 vin. — Upamo in vljudno prosimo, da nam ostanejo vkljub tem neznosnim i'azmeiam zvesti vsi na-ločniki in da nam bodo pi'idobili še veliko novih članov. Pošljite darove za visokošolce! Kratijo Neubauer; haša pomlad. "Óez" dole tri, čez gor devet pomlad je prisijala spet do nas. t^'etoč in mlad je njen obraz kot moj — nekdiij ! Nje čista misel: zvončkov cvet, vijolica: presladka želja in kosa spev: odmev veselja, da njen, le njeti je šiiiii svet. DomaČi kraj, naŠ di'agi raj, pomlad je tvoja tudi zdaj kot davno prej. Cvetè, brsti in lesketa, pod nebom žvrgoli in z vej. Oj svet gorá, livad in gozdov in vodfi in belih cest ti vedno lep in vedno mlad! Ře moje sreče veli kias cvetèl bi zate rad, še rnojiii pesmi tožni glas opeval tvojo bi prelest, pozdravljal bi te ti.soČkrat! Visokošolski vestnik. Jugoslavenska akademska menza v Zagrebu, S tem naslovom smo osnovali jugoslovanski akademiki v Zagrebu jtred dvema mesecema svojo menzo, ki naj bi nam nudila prehrano — ne dobre tii ne dovolj, tega nam ne dopuščajo naše raz-mei'e — temveč le naj|ioti'ebnejšo hrano, ki naj nam omogoča študije. Okoli;le kuhinje je zbrano 800 akademikov, katerim vojna ni pripomogla do sreče in blagoiitanja, kakor mnogim drugim srečnejšim kolegom; to je marveč 800 mladih Ijudij, ki so naj-občutljiveje izkušali težo in grozo strašne štiriletne vojne, siromaki, katerim je vojna vzela vse to, kar so imeli piej, begunci z zasedenega ozemlja — sinovi razrušenili domov, taki, ki ne vedo, kje so jim stai'ši, ki so prej skrbeli zaïye. Med njimi je preko 300 akademikov iz naših slovenskih pokrajin. Podpore, ki jih dobivajo iz domovine, ne zadostujejo, z njimi se v drageui mestu Zagvebu ne morejo preživljati. Ako piopade ta [iieuza, se morajo raziti, to vedo sami izza časov, ko še niso uživali dobrot te menze! -— .Jugoslovanska akademska menza pa stoji danes na robu piepada. Nenadoma so poskočile vse cene Živil, zlasti mesu in masti, tako da sta menzi odprti le dve poti: Povišati hrani ceno — le malo akademikov bi zmagovalo še te denarne žrtve in luenza bi izgubila svoj namen: omogočiti revnemu dijaku študije s hrano po nizki ceni — ali pa da ustavi menza svoje delovanje. S tem pa bi bilo na stotine akademikov izpostavljenih najstrašnejši bedi — gladu. Ustvarja se mlada, svobodna država. Pozvala je svoj narod na delo za kulturo in napredek. Kako pa naj stopi akademska oinla-dina čvisto in krepko v življenje, ako se moi'a za svojega izobraževanja In pripravljanja boi'iti za košček kruha in se ji že sedaj upogneta vrat in hrbet? Kako naj se ona neomajno postavi v boj za svoj narod in njegovo bodočnost, ako ji že sedaj zamre duh v pomanjkanju in prosjaštvu? -Tugoslovanska akademska oijiladina se obrača do slovenske javnosti s prošnjo, da ji* pomaga v tem bednem stanju. Obrača se na vse posamezne, vse zavode, občine, urade, društva in koi'poracîje, katerim je na si'cu blagittja našega naroda! Pošiljajte darove z naslovom : Prva hrvatska štedionica v Zagrebu za Jugoslavensko akademsko menzo, Zagreb! — Fianc FerenČak, stud. med., podpredsednik; D. BratiČ, cand. iur,, tajnik. Velika Bučnavas> Dobra je misel v Dolenjskih Novicah v svrho poprave gospodarskih potov. Le želeti je, da bi se v tem oziru res kaj potrebnega storilo kmetijstvu v napredek. Od novomeškega kolodvora se pride po glavnem potu v četrt ure hoda v Veliko Bučnovas. Pot pokriva dostikrat pedenj visoko blatna voda deževnica in blato, ki piibaja iz daljave približno 1000 metrov. Proti koncu vasi je par klancev, ki jih je zelo poti'ebno preložiti, ali pa višine nekoliko znižati. Pot rabi tudi mnogo ^udi iz sosednih občin, in vas zato je pripuščena le sama sebi v oskrbo. Po dalja'Vi 200 metrov se pride iz gornjega konca vasi v vas Ločno. Pot v vas Ločno je pa po nekaterih krajih do kolena visoko v biatu in luži. Zgodovino fponcišitansliego somostono In certivB v Novem mestu. Sestavil P. Difonz Furlati. Dne 7. avgusta je bil zbor družbe sv. CiriJa in Metoda; izvršil se je izredno veličastno. Skupšćinarje s Kranjskega, Koroškej^a, Štajerskega in Primorskega je pozdravil na liolodvoru g. Krajec kot načelnik novomeške podružnice, potem župati g. Perko v imenu mesta in g, dr, Poznik v imenu narodiiib društev. Po sv. maši, ki je ijiia v frančiškanski cerkvi, so imeli zborovanje 'v Narodnem domu. To leto je ustanovil dr. Jos. Marinko prepotrebno dijaško kuhinjo v biši rokodelskih pomočnikov. Dne 23. oktobra je bila tu prva prašičja razstava. Prignali so do sto prašičev s prašički. Konec kronike. Jesen je bila nenavadno gorka, v Št. Jenieju so cvetele vijolice iia vrtu. Proti koncu novembra je zmrznil Martin Rozman v Boldražii nad Metliko. Srebrne desetice, dvajsetice in bakrene stirjake (patakone) so vzeli iz prometa, Tega leta so bili v samosPaiiski družini: P. Viljem Vindišar, učitelj in gvardijan. P. inoceiicij Koprivec, učitelj, ravnatelj in vikar. P. Ladislav Hrovat, bivši profesor. P. Erenfrid Zupet, bivši gimnazijski in ljudske šole učitelj, P. Efrem Turk, organist in voditelj 3. reda. P. Otokar Aleš, učitelj in knjižničar. P. Gotbard Podgoršek, učitelj, P. Matej Vidmar, kateliet. P. Floras Klinec, učitelj. Bratje lajiiu : Br. Prokop Godler, slikar; br, Neponrtik Dcrniota, kletar; br. Tobija Kovačič, krojač; br. Sauktes Pelzl, kuhar; br. Riliard Kunst, sakristan; br. Ksaver Sattner, tretjerednik, vratar. Leto 1895. Snega je veliko padlo; huda zima. Dne 27, januarja je umrla gospa Barbara Vavpotič, mati zdravnika g. dr. VavpotiOa, v starosti 89 let. / Dne 10. februarja je umrl umirovljeni okrožni zdravnik dr. Valentin Bcrvar; bil je v vseh krogih spoštovan in priljubljen. Dne 24. februarja jc slovesni obhajil kanonik Josip Hočevar zlato mašo v frančiškanski cerkvi. V marcu je g. Krajec dal popraviti kapelo božjega groba, kjer ni našel drugega kakor oltar in golo zidovje. 25. marca je umrl vpokojeni župnik Janez Vovk, ki je mnogo let srečno vodil Šentjernejsko župnijo. G. Anton JerSinovič v Črnomlju je bil imenovan šolskim nadzornikom za novomeške, Črnomaljske in kočevske slovenske šole. Na veliki petek je pogorelo v Toplicah kakih 20 posestnikov in tudi nekaj živijie. Na veliko nedeljo dne 14. aprila po noči okoli pol 12. ure in po poinod drugo jutro je bil iiud potres v Ljubljani in na Kranjskem. Tu so ga tudi čutili, a brez posebne škode. 5. maja je bila blagoslovljena cerkvica in kapela božjega groba tik Grmskega gradu. Sezidal jo je graščak na Grmu baron Volbenk l'erdinand Mordax leta 1675., ki je ustanovil tudi 52 sv. maš, ki naj bi se opravljale v tej ccrkvici zanj in za njegove sorodnike. On sam je v tijej pokopan; ustanova je za frančiškanski samostan v Novem mestu. Dne 16. maja je zapadel sneg in veliko Škode napravil ua Kranjskem. 24. maja in 10. junija potresni sunki na Dolenjskem. V juniju je bilo deževno vreme in tudi toča na Hmelniku in v Beli cerkvi. Avstro-ogrska baňkaje izdala nove bankovce po tisoč, petsto, sto in petdeset kron. Dne M. julija je zgorelo mestno skladišče poleg hiše za finančne urade. 29. julija je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov frančiškanski brat Peter Arhar po dolgi in mučni bolezni. Umrl je po kratki bolezni F'rane Viktor vitez Langer Pod goro, star 66 let. Proti koncu julija je nastala huda vročina. 15, avgusta 1195. je bil rojen sv. Anton Padovanski v Lizboni na Portugalskem. To teto so praznovali v frančiškanskih cerkvaii in po širokem svetu sedenisloletiiico njegovega rojstva. Od 13. do 20. avgusta je bii sv. misijon v Beli cerkvi, obhajatiih je bilo 2046. Dne 4. tii 5. septembra je v mestu zborovala velika ' skupina „Zaveze' učiteljskih društev". Dne 14. novembra je umrl p, Erenfrid Zupet. Rojen je bil v Ljubljani dne 27. julija 1B40.; v red je šel 18. septembra 186L, v mašnika posvečen !S65. Na gimnaziji je učil od leta 1868. do 1870.; na deški šoli kot učitelj od leta 1870. do 1875.; od leta 1890. do 1893. kot kateliet z vso gorečnostjo v Druga pot iz Velike Bn^iievasi te vodi meti vaškimi tijivami v bućenski gozd „Biezovec" proti Trški gori. Ta je najbolj na razpolago vodi dežnici, kajti potna struga ima v nekaterih krajih v obsegu 5 metrov. Kako v slabem stanu je ta pot še v gozdu samem, mi je nemogoCe popisati. Voda, ki se v veliki množini zbii'a po potni strugi, se steka v bližno rupo, kamor so ji od-kazali amer Že naši pradedje. Ta pnt se mnogo rabi tudi radi rodnega polja. Ljudje so napravili o'b potu nepotrebno stezo, zato se s tem tudi veliko rodne zemlje opustoši in poiioili. Tretja pot te vodi iz vasi skozi Maio Bučno vas v vas Katnence. V dolgosti 100 metrov ima do 3 uietre globoko strugo. V bližiui vaške kapelice je bil nekdaj most čez vaški potok, ki se je pa v sedanjem časa opustoši). Zato te vodi pot Čez strugo potoka tudi v sosedno vas Muliaber.^ Četrta pot križa glavno pot, ki je pa le dolg graben, tako, da se Že ne more imenovati vei pot, aiupak le spomin na nekdanjo pot. Peta ,pot je stranska pot na desno konci vasi. Ta je eua najboljšili jiotov, ker so jo dotični posestniki Še precej dobro posipavali z gramozom. Je še nekaj potov, kijih tu ne opišem. Imajo večinoma po 3 metre globoke struge ter z grmovjem poraščfene giive. Za ob-sekavanje nepotrebnega grmovja bi se rabilo 40 dni in nasekalo do 5 voz drv in vejevja. — Ta kratki popis potov iz t^e blatne vasi naj zadostuje. Dosta vek: Glavna in najstarejša pot v vasi je ista, ki veže bivši most na Muliaber in teie skozi Bučno vas na Ločno; uato je tudi sedaj najgrýa. Stara je nad 2000 let, kakor vas sama. Most je bil nekdaj edini bližnji prehod po suhem iz Latovega (Oegelnice) čez Bučnovas (nekdaj Budnavas) v Ločno. Po tej poti so hodili tudi stari Rimljani pred rojitvom Kristusa pri obleganju mesta No-viodiinum. Vaščanil Sosedje ste Novemu mestu, kolodvor se Že veže z novimi liišami n Bučiiovasjo. Pogtim velja! Napiiite vsa pota s tem, da ob straneh odvajale na polu se nabirajočo vodo kot gnoj na svoja polja! Napeta pota ne potrebujejo skoraj nobenega popi'avijanja. Kamenja je dovolj, ki pa ni najbolj potrebno. Ilovnata ali drugačna potna tla so tudi dobra, da so le napeta in suha. Le eden mesec take zime, kakor je bila Ictošiqa do sredi Januarja, pa lahko napravite vsa vaška pota cestam podobna. Pokažite drugim vasem, da je Bučna vas prva «e zbudila k napredku in postala zgledna vas ostalim dolenjskim vasem. Dopisi. Iz št. Petra. V. L. S. je priredila (in« 13. t, m. v Št. Petru javen političen shod, katerega se je udeležilo prav obilo občinstva. Podpredsednik V. L. S„ pj'ofesor Kemec je poi'očal o sedanjem političnem položaju ' ter nekateiiii peitiČih zadevah kmečkega stanu. Domari žui)riik je pojasnjeval potrebo tesnejšega zbližanja kmetov v okiajtiih kmečkih zvezah. Ljudje so se živo zavzeli za svojo stanovsko politično organizacijo. Ta dan se je formeliio proglasila ustanevitev okrajne Kmečke zveze za občine Št.. Peter, Šniai'jeta in Belacerkev. Ostalo ni samo pii besedah. Nad 100 kmetov je pi'ijavilo takoj pi'vi dan svoj pristop v Kmečko zvezo. Načelnikom okrajne Kmečke zveze^ je bil soglasno izvoljen -Jožef Bevc, i>osestnik s Kija, ki je tudi predsedoval zborovanju. Na shodu so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Zahtevamo izpremejiibo dohodninskega ilavka v tem zmislu, da se doma porabljeni pridelki ne bodo šteli med dohodke ter da se bodo upoštevali sti-oški za obleko in obuvalo. 2. Zahtevamo, da država ščiti vi'ed-nost papirnega denarja iii vojnih posojil. Da ne bodo i'evnejši kmečki in delavski sloji preveč trpeli, naj se primerno obdavčijo vojni dobičkai'ji. 3. Zahtevamo, da vlada za Slovenijo nemudoma ukrene, da pride v višji Šolski svet en zastopnik kmečkega stanu in en zastopnik krščansko mislečega «čiteljstva. Pretežna večina Šoloobvezne slovenske mladine je krSč. kmečkega stanu. Kako pridemo torej kmetje do tega, da bi niti zastopstva ne itiieli pri najvišji instanci, ki odloča o-šoli in naCiiiu šolanja V! 4. Zahtevamo, da novoitieški okrajni cestni odbor takoj ukrene vse potrebno za izboljšanje ceste od Novega mesta proti Št. Petru. Ceata je v skrajno slabem stanu'. 5. Zahtevamo, da županstvo domače občine čimpi'ej oski'bi popravo občinskih potov. Izboljšane občinske poti naj se za naprej porazdele v svrho vzdržavatija posameznikom, ki jih rabijo. Kdor ne bo določenega kosa poti pravočasno popravil, naj se mu odda na dražbi v izbolj-šanje! Iz St. Jertieja. Na Veiko nedeljo po-pohlne je bil v katoliško ceikev sprejet 28 letni pravoslavni Rus Pavel Poiumarčuk. Ves obred sjU'ejetja je bil prav lep in ganljiv. Sedaj ko je padel poglavittii zadržek zedinjena z Rimoin — t'arizem, je upati, da se bodo mnogi i)ovniili v iiravi ovčnjak Kristusov. — Tako umazanih in mokrih velikonočnih praznikov pa se ne pouniimo. Krka je narastla, da je mej Št. Jernejem in Škocjanom kar velikansko morje nastalo. Koliko škode za mlade setve! Etiim bode kiompii" segnil na njivi, drugim se spridil v kleti, kjer že pol mesca narezan leži. — Na Loki so se fantiči igrali s slamoreznico. Pri tem zgrabijo giabljice 14 letnega fantiča za rokav ter mu skoro popolnoma odtrga spodnji del j'oke. Ker je močno izkrvavel, ttežko, da bi se {)hranil. Iz Belekrajine se nam poroča; Velikonočni piazniki so hili na Vinici burni. Nekatere prenapete glave hočejo posne- mati boljševike. Vuzemskn nedeljo po noči wo celú streljali 7. laznim oiožjem. Eden je 1'anjen v nogo, da bo imel spomin 'za bodočnost. — V pondeljek so po lain" maši demonstrirali tei- odstavili župana z občinskim odborom. — Stvar je menda zanešena od onstrar.i Kolpe. V občini Bo-siljevo se šii i republikansko gibanje. Bratom Hi vHtom bi želeli večje pievdariiosti, da naša skupna domovina ne bi škode ti'pela. Prešeren in Gregorčič v francoščini. , Doslej smo imeli skoraj celega Prešerna v češčini (1882 Penfžek). celega v niščinl (19U1 Korš) in nemščini (Í901 Vidíc; zbiika prevodov različnih pi'til^igateljev), posamezne pesmi Prešernove pa v razne jezike prevedene: I. Začeli so 1'rešerna prevajati Oehi. Leta 1832. je pi-eloži! Čelakovský 4 pesmi, 1847 sl.a izila v IX. štev. „Novočeske biblioteke" še 2 njegova prevoda -dveh epigramov; 1882 je objavil Penižek svoj prevod malone vsega Prešerna v Jičínu, leta 1900 je prevedel Borecký 9, Prusík 3 pesmi. II. Takoj za ťjehi so pj'ičeli prevajati našega Prešerna Nemci.'L 1833. je prestavil Zusner 1 pesem, 1844 Rizzi dve; sledili so Anonymus, Melzer, Moo's, A. in L. Dimitz, Germonik, Penn, Pace, Bautu-bach, Samhaber. Rudolf, Holziiigei' 1907. Tudi Slovenci so pieložili nekaj Prešernovih pesmi: Žonta, neki Mtioslav, Luiza Pesja-kova in Funtek. III. Prvi hrvaški prevod iz Prešerna je objavil Stanko Vraz leta 1864; dve leti pozneje Še 2 ])esmi, potem so izšli prevodi Horvatovi {1868), Deželićevi (1900) in I. Trnskega (1904). IV. V rnščino so prestavili: 1861 Petrovskij 2 pesmi, 1862 Anonymus 1, 1890 JCorš 14 (sonetni venec), 1891 do 1894 Leskovec 8, 1904 Umanov 1, 1910 Leskovec Krst. V. Leta 1877 je prestavil ZakrajŠek 1 sonet v furlanščino. VI. Malo kesneje so jeli prelagati Prešerna v italijanščino, a žal, skoro sami Ne-Lahi; leta 1878 Hrvat Ohindina eno pesem, 1890 Hrvat Sabić 2, 1893 Slovenec Kušar 5, 1894 Slovenec Pirman 5, 1908 Slovenec Križan (Lahon, ki se je podpisoval Crociato) 1, 188") Lah Canini eno pesem. VII. Leta 1879 je preložil v srbščino Anonymns 1 pesem, 1889 A. Gavrilovič 2, 1895 isti 3, 1900 Marjanović Krst, 190r, Stratiinij'ović 3 P)-ešernove pesmi, VIII. Janko Pajk je polatijiil 1. 1882 (v Kresu) 3 pesmi vrbskega laboda. IX. Znani švedski slavist Alfi ed Jensen je objavil leta 1895 v Stockholmu švedski prevod 10 pesni Prešernovih. X. Jaiyčevskyj je objavil leta 1902 v izvestju drž. gimnazije v Peremysli 11 Prešeinovih pesmi v krasnem ukrajinskem (malornskeiii) juevodii. XL V'poljščino je preložil leta 190J Žulawski 8, 1900 Magiera 3 pesni. prej je bil pi'evedel Grabowski nekaj Pie-šernovih v poljščino. XII. Prešernovo „Zdi'avico" sta pi'e-vedla v bolgarščino Popov leta 1907 in tîilingirov leta 1910. XH1. Leta 1918 mi je povedal nad-poročriik di". Béla Thallóczy v Tridentn, da je jiriobčil ogrski Slovenec Anton Fukár v nel^em madž. socijalističnem listu madžarske prevode dveh ali treh Prešernovih pesni. Videl jih pa nisem. Za prevode v diiige jezike ne veia. XIV. Ob 70-letniei pesnikove smrti pa smo zdaj dobili nekaj Pi'ešernovih pesni v fiancoskeui prevod»! Nedavno je izšla knjižica inženirja L. O. Meurville: „Reves 6 glanes, Vei's libres, chansons et poésies. Ljubljana 1919." (Natisnila Jugoslovanska tiskalna.) Izmed 04 strani jih je 12 praznih, 7 skoraj piaznih Knjižica ob-îega 3 prevode iz PreŠerjia, 4 iz Gregorčiča, 1 iz Jenka, 1 pesem Sándorja Kndrodyja tz madžarščine, 1 pesemco (brez vrednosti) meni nezivanega pesnika J. Bulluja iz istega jezika in 15 izvirnih Meurvillovih. Posamezne pesmi so posvečene raznim gospem in gospodičnam ljubljanske „liaute-volée", ki jih jo M, učil francoščino med letom 1915. in 1919. (Knez, Mankoč, Šlajmer, Novak, Staré, Žerjav, Ogorelec, Strubelj, Vodušek, Klešnik). Ena je posvečena neznanki „Maijeti", ena Otonu Zupančiču, ena Slovencem sploh, vsa knjižica pa (..tale kitica cvetlic iz progiianstva") avtoijevi materi fn ženi. Zupančiču pripisujem, da je Meurville prevedel iz Pť^ešerna 3 Jiajle|)še: Killc-mère = Nezakonsko matei', objavljeno 1847, La foi perdue = Izgubljeno vero (Nebeško sijejo oči) priobčeno slovenski in nemški 1842, in pa Sous la fenêtre = Pod oknom (Luna 'sije), natisnjeno jjrvič leta 1847. Prtjvodi so točni, pravilni in lepi; a peti se ne dajo po znanih napevih, ker je Število zlogov razliiSno od Števila v izvirniku. Rimi na ^ubo ima nezakonski oti'ok „tête blonde"; jako trezen je pi'evod besed „Meni mladi deklici, nepoi'očeni materř': „Kaj mi je treba bilo tebe, ki si me s svojim rojstvom postavil izven po.stave?' Ponesrečila se je prestava „svete, čiste glorije": „la paix bénie" (= blaženi mir!) „Srce je moje b'io oltai', pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar", pravi Pi'ešeren ; Meurville pa je preložil takole: „Prej sem te imel za božanstvo; t.i pa nisi dimnega nego žejiska in ničeiuurnost!" Dobio mu je uspela kitica: „A ton sein, le temps implacable a laissé son galbe impecable" (Pieš.: Otemnil ni ga Časa beg, nič manj ni bel prs tvojih sneg). Prav čedno je preložil Francoz štiri Gi'egorčićeve: 1) Mojo srčno kri Škroj)Íte, 2) Nikar, nikar se me ne boj. 3) Sinoči je pela, in 4) Srce človeško, sveta stvar. Kamniku in v Novem mestu; tam je bil tudi gvardijan. 55 let star je umrl po dolgi in jako mučni bolezni; v redu je preživel 34 let. Samostanska družina je bila to leto ista kakor lani. Dne 29. septembra je imel v šiniheiski Župnijski cerkvi novo mašo p. Gabrijel MeŽ-iiaršič, reda kapucinskega iz Reke. ' Od 24. do 28. oktobra je bila velika po voden j. Letina je t)ila slaba, jesen pa jako ugodna. Due 21. novembra so tu izvolili Viljema Pfeiferja za deželnega poslanca, dolenjska mesta pa dr. Ivaua Tavčarja, Zima lepa. To leto je dajal samostan hrano opoldne iu zvečer, kruh zjutraj in popoldne 4 gimnazijcem, 8 učencem ljudske Šole in kruli Šc drugim, 'skupaj 19 učencem. (Šolska kronika str. 3.) Leto 1896. 15. februarja sta pogorela poda Luserja in Jarca. Na Gori pri Sodražict je 23. februarja umrla Magdalena Gornik, da cč okoli znana po svojih zamakuenjih. Pokopali so jo dne 25. icbruarjn. Od 25. marca do 1. aprila je bil sv. misijon v mestu v 4001etni spomin timeščeuja prvih kanonikov. Dne 30. marca je sporočil preč. p. Placid Fabiaui, provincijal, da smejo v frančiškanskih cerkvah moliti litanije vseh svetulkov treh redov sv. Frančiška in zapovedal, da naj jih molijo ob shoditi tretjega reda, v devetdnevuicali v čast sv, Frančiška, svetega Antona Padovanskega in sv. Bonaventure, cerkvenega učenika. Dne 14. aprila je bil iiiočau potres v mestu ill okolic. 25, aprila je umrl Luka Jerau. Oinuia-zijo je obiskoval v Karlovcu. Pri njemu, že bogosloven, se je dr. Janez_BlcweÍs učil čiste slovenščine. Spisal je več „Šmarnic" iu skoraj 50 let je ure eval „Zgodnjo Danico". Bil je voditelj dijaške kuhinje in tako je pomagal miiogiiii revnim dijakom, da so izvršili srednje šoie. Dne 14. aprila ob pol 4. ure zjutraj potres brez vsake škode. Dne 26. avgusta je bil prestavljen p. Matej Vidmar v Kamnik; na njegovo mesto je prišel p. Benigeu Snoj iz Kamnika kot katehet in voditelj tret ega reda; sem jc bil prestavljen pater Niko aj Traven za učitelja bratov lajikov. Domače bogoslovje so prestavili iz Gorice v Kamnik; v Gorici je ostala samo domaČa gitiniazija. 15, oktobra so odprle šolske sestre v Šmilielu nov tečaj za guiioneme deklice. Dne 2. novembra je umrl v Kandlji g. 1. Jakšič, n[nirovljeni župnik. Svoje premoženje je zapustil v dobre namene. Pokopali so ga na novomeškem pokopališču. Prikazala se je zopet prašičja kuga v novomeški okolici. To lelo je bil imenovan dr. Anton Mahnič za krškega škofa v Istri. Jesen mrzla; dne 8. oktobra so začeli v Soli kuriti. Zim'a je bila jako ugodna, snega malo, pomlad suha. ^ Letina dobra, žito irav bogato, z vinoin so bili vinogradniki zadovoljni. Leto 1897. Samostanska družina kakor lani, samo brata Saiiktes in Ksaver sta b la prestavljena, sem je prišel za kuharja br. Primož Oreánik, S l.jaimarjem so prenehali zvoniti pred odliodom vlakovni posta e,, V Ljubljani je zače izhajati mesečnik „Vencc cerkvcnib bratovšin", Dne 10. marca je umrl v Kaudiji Franc Kastelic, itgovec. 7. aprila je umrl v mestu umetniški sliitar Anton Cej. Usmiljeni bratje so začeli zidati novo bolnišnico. 3. aprila so začeli preč, g. la^ari.'iti sv. misijon v Šmihei« pri Novem mestu. V Parizu jc zgorel bazar, v njem tudi do 130 oseb, 200 je bilo pa ranjenih; zgorela je tudi sestra naše cesarice vojvodinja Zofija Alan sou. Dne 5. maja je bil izvoljen županom g, Josip Zurc. Letos je bila zgodnja pomlad; v maju je pa sneg zapadel tudi na Dolenjskem. Due 24, junija je umrl preč, g, Peter Urh, novomeški proát, vsied operacije. Bil je izvrsten govornik, priden spovednik, V svojem nastopnem govoru je rekel, da bo prijatelj otrok, varih mladine, vsem pa sve-tovavec, tolažuik, učitelj iu dušni zdravnik. Tukaj je bi! prošt 15 let, (Kron. IV. 187.) 8, julija je na Dunaju umrl goriški nadškof dr, Alojzij Matija Zoni, po dolgi bolezni. Dne 15, julija zjutraj ob 7. uri je bil močan potres brez Škode. Dne 8. avgusta je imel svojo novo mašo v kapiteljski cerkvi g. Anton Jarc; govor je imel g. Barbo, Kjer itravi naš goriški slavéek : „Sts arcein našim ne igraj", prevaja Meurville: ..Ne ulivaj torej oikdin' žolCa vaiije!" Napačna je prestava: „Lin i'ogaril dur, c'est la folie" (== eti trd pogled, to je hlaznost). Gregorčič je rekel: „En hud pogled — aicè mrjè!" Izbira je /.opet zelo srećna (Znpančtčeva zasluga). Škoda, da je pi'evedel fiaiicoski inženir samo eno Jenkovo: Les revenants (= Šii no sem izkopal jama) Ker so prevodi prav lepi, bi bilo želeti, da pofraiicozi Meurville še vei Jenkovih, Ticšeinovib in Gregorčičev i b ter jih priobči v kakem našem listu. Izmed izvirnili pesmi, ki iie kažejo več kot pi'av poprečen talent za pesniko-vanje, moram omeniti le tiste, ki se nanašajo na slovenske stvari. Na Čelu stoji pesem „Coeurs de France n' oublient pas", posvečena slovensketiiu naiodu. Naj sem postavim zadnji dve strofi: „Petkrat se je osulo listje (med vojno) — vaša dežela je svobodna in ponosna, in morebiti ostaneuio mi (= Fi'ancozi) na vaši zem^t kakor véei'aj. Naša naklonjenost vam ostane in naše srce,i bodisi blizu ali daleÊ, bo mislilo neprenehoma iia vase — srca Francije ne pozabljajo !" V pesmi o kranjskih inlekaricah beremo verze: „Vous pen sez, c'est drôle, à la gent qui trôle de veinlre, sans pudeur, le lait à cent kreuzers!-' (kakov v Novem mestu!) V pesmi „Les Boenfs" je konec vsake di-uge kitice slovenski refrén ..Le s' obei'ui" — morda je liotel reči: ..Les obrni", to je; semkaj obrni !V Meni je to ugaiika. — Zadnja pesem je neslana chanson (nekakšen knplè) o kranjskejn fantu, ki se je izneveril PranČki (!) tei- pobegnil z Micko, a se kmalu vrnil k prejšnji ljubici, ker so ga razne živali opozoiHe na Mickine napake. ~ Sloven.ska imeua piše M. tako čudno, tla jih ne moiejo njegovi rojaki pravilno izgovarjati (če sploh vzamejo to knjižico v roke): Jerney, Jaiiès; to bi Francoz izgovaijal ílerné, Žané. Ali naj piše po slovenskem pravopisu (kot piše n. pi'. Micka)^ali pa p^ francoskem: Yerneï, Yanèse, v t*em slučaju tudi Mitzka, (da na hi govorili Francozi Mika). Saj pišejo ludi ruska hiiena po svoje; Toncbkine^ Puškin, Beatoujefï= Bestužev, Batiouchkof = Batjuškov i. dr. Gosjiod Meurville si je zaslužil na.šo hvaležnost s tem, da je pi'evedel najlepše slovenske pesmi v Voltairov jezik. Će bomo priiino kupovali iigegovo knjižico, mu homo s tem naredili pogum in veselje, da nadaljuje v prevajanju. Ivan Koštiál. -/-1--- DomaČe in tuje novice. Imenovanje. Za predsednika viSjega šolskega sveta je imenovan g. prof. Franc Vadnjal, za njegovega namesinika pa višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer. Podružnica „SI. Zveze" za novomeški in črnomaljski okraj priredi zborovanje dne 1. maja 1919 ob 2. uri popoldan v Novem mestu v fizikalni dvorani nove gimnazije. Načrt zborovanja je ta; I. Predsednik „SI. Zveze" Ivan Štrukelj bode poročal; 1. Kake smeri ima „SI. Zveza" pri refoi'uii šole? 2. Koliko se je Že V tem kratkem času pod vludo SHS v tem smislu stolilo? 3. Kakšnega dela pričakuje od članov, da postane ta v liodoČe eden izmed najvažnejših ěínite^jev pri reformi šole, II. Pri razpravi o načrtu novega šolskega zakona se liode poleg drugih točk še po-.sehno temeljito razpi'avljalo o onih, ki jih navaja'4. št. „SI. I'iitelja" pod uastovont : „Opazke k novemu ljud.skoŠolskemu zakonu." lil. Pogovor o sedanjih službenih prejemkih. — l.)a bode zhorovanje zanimivo, da bodo debate les stvarne in temeljite, vljudno se vabi vse uČiteljstvo brez razlike političtu'ga mišljenja, vabijo se vsi, ki se količkaj zanimajo za šolska vprašanja. Res je danes potovanje težavno in združeno z velikimi stroški; pa komur je tiiar napredek šole, blagor naioda. ta bode dopiinesfl ludi to žrtev ter se potruilil 1. tiiaja v Novo mesto. Pridite vsi, vsi za šolo vneti, jiošteno tnisleči od blizn in daleč! — Odbor, sojetnico svojega poklica v zlatarski stroki je obhajal 15. aprila tudi Novo-tueščanom in Dolenjcem znani g. Andrej Doktoric pii tvrdki Maisetz v Ljubljani. Odkritosrčne čestitke! Predavanja o vinarstvu. Tekom iiri-hodiijega meseca predava vinarski nadzornik g. B. Skalický v na.slednjili kiajib „o pei'ečih vprašanjih našega vinogradništva" ; V nedeljo, dne 27. aprila ob 3. ni i'popoldne v šoli v Stopičali; v nedeljo, dne 4. maja ob pol osmih zjuti'aj v šoli v Vavti vasi; v nedeljo, dne IL maja ob S; uri zjutraj v šoli v Metliki; v nedeljo, dne ! 8. maja ob pol osmih zjutraj v šoli v Tržišča; v nedeljo, dne 25. maja ob pol osmih zjutraj v šoli v Sv. Križu pii Litiji in na praznik, dne 29. maja ob pol 8. ui'i zjutraj v Soli v Ti'ebnjetii. řleleti je, da se vinogradniki predavanj v obilnem številu vdeležujejo. Protialkoholni zbor na drž. gimnaziji, 1'ribodnji pondeljek, dne 28. t. m., ob 4. uri popoldne priredi gimnazijsko ravnateljstvo v telovadnici pi'otialkoholni zbor za Šolsko mladino. Znova je treba našo mladino tei' starše in vzgojitelje resno opozoriti na zle posledice, ki jih povzi'oča uživanje alkoholnih pijač. Višja šolska oblast je naročila učiteljstvu, da naj z besedo in zgledom učinkovito vpliva na nas mladi i'od tudi v teiti pogleda ter naj ga vzgaja k zdrž-nosti in ti'eznosti. Ravnateljstvo je napro-.^ilo za predavanje načelnika „Svete vojske" g, konzist. svetnika Janeza Kalana, ki se je vabilu najprijaziieje odzval, Pi'idobiio pa je za predavatelja tudi g. profesorja di'. Milana Šerkota, ki bo obi'azložil pogubni vpliv alkoholnih pijač na človeški organizem. Daije nastopita kotpredavateîja-pobudnika osmošolec G rum in šestošolec Skube ter dva pi'vošolca kot deklama-torja. Ravnateljstvo k temu sestanku vljudno vabi vse stai-še in vzgojitelje naše, šolske mladine v zavesti, da je protialkoholni pokret ne satno narodno-kulturnega in gospodarskega, temveč tudi odločno vzgojevalnega pomena. Zato se pričakuje obilna udeležita vseh, ki jitit je pri sicn dotira vzgoja našega tiai'aščaja. Umrla je na veliki četrtek zjutraj v Sevnem Neža Rome, znana daleč na okoli pod imeiu)m „sevniška kuharica". Učakala je le|>o starost. Zadnje mesece je vedno b))lj bolehala, dokler ji ni kap pretrgala niti življetija. Počivaj v miru! Pristojbine. Žšeite" tujci in „Čiiuti" na račun nji-liovih ogromnih davkov kot vojni dobičkarji. — Kje ima rnerodajna oblast svoje oči? Kedaj ho izčistila vlada svoje ozemlje SHS brezvesinih odernbovV Skrajni čas je in gotovo bolj pf»trt;bno, kakor upeljava poletnega Časa in nove uie. Sladkor za čebele. Deželtia vlada za Slovenijo je izposiovala v 1'ragi sladkor za črbtile ter določila, da dobi čebelarsko diuštvo za Kranjsko S vagone, štajei'sko in koioško čebelarska društvo vsako po 2 vagona sladkorja. Pravico do sladkoija imajo vsi čebelaiji, člatii in nečlani društva, ki se morajo prijaviti edino le pri ćebelai'skih podružnicah. PodrnŽtiice itiiajo sestaviti nabiialne liste, ki naj obsegajo ime čebelarjevo, kraj. pošto, število jde-tiienjakov, visto panjev in mtiožino slad- korja. Roji ne pridejo v poštev. Nabiraltic liste in denar naj pošljejo podružnice najkasneje do 5. luaja svojenni osrednjemu društvu. Cena O K za I kg. Morebilni večji stroški se bodo doplačali pi'i prejenui blaga. Podružnice dobe sladkor le pod pogojem, da pošljejo satne pojij po prejetju obvestila, in sicei' s svojitiii vieČanii, ker vreče, v katerih pošlje tovarna sladkor, so iz papirnatega blaga in niso sposobne za prekladanje. Sladkor je bil te dni oddan v Piagi. Koncert, ki ga je botel juirediti novomeški salonski oikester na nedeljo dne 26. t. tn. v društveni dvorani Nar. Čitalnice v pi'id vseuČiliški kuhinji v Zagrebu, se radi različnih ovir preloži. Mesto njega pa se bo vršil istega dne v ravno istem lokalu ob ii. uri popoldan ples, ki bo gotovo vzbudil obče zain'manje, zlasťi še spi'iéo pletnenitega namena, ki ga zasleduje. Tozadevno bodo več povedala vabila. Cvetlični dan. V tiedeljo 26. t. m„ kakor tudi v potideljek 27. t. m. piiredijo novomeški dijaki cvedični dan, ki pa se bo najbrž bolj proizvajal z umetniškimi razglednicami (Ivana Cankarja fotograii-janii in diuginii), .kakor pa a cvetlicatiii. Občinstvo se prosi, da uvažuje stisko, v kateri se nahaja vseučiliška kuhinja v Zagrebîi, vsled grozečega razpusta katere bi bilo onemogočeno študiranje kakim 300 slov. visokošolctiin in prispeva po možnosti z denainimi piispevki. Novome.ščanl, kakor tudi iz okolice, poskrbite, da ne boste zaostajali za dinginii mesti, v katerih se vrše cvetlični dnevi in različno piireditve na 26. in 27. t. lu. v ravno isti namen, nann'eč v prid vseuČiliški kuhinji. Trgovci novomeškega okraja, zdru-žitno se po vzgledu drugih trgovcev v skiij)no delovatije po geslu „Svoji Ř svojim". Le z združenimi močmi botiio odpravili obupen položaj trgovcev v tnestu in po deželi in vedno bolj pretečo nevarnost našega obstanka i'adi vej'ižnikov in oseb, katere trgujejo brez obrtnih listov, ki se niso nikdar učile ti'govstva itd. — OIntniki novomeškega okraja so že hvalevredno zjediiijeni in nov odbor dela z vso eneržijo, ila pomete 'lep obrtni stan nepoklicancev in vtnešavcev v obit, ka-teii ititi pojma nimajo o njej. — Toj'aj trgovci iz Novega tnesta, Trebnjega, Žužemberka, Toplic ild. združimo se kar najhitieje! V Novem mestu se je osnoval tozadevni pripravljalni odbOr, ki bo v kratketii sklical vse tigovce iz mesta in okolice na posvetovalno zborovanje. Žganega apna ima na lazpolago 20 vagonov Ui'ad za ])ospeševaiije obrti po origittaltiib tovarniških cenah. Reflektanti na to apno naj priglasijo svoje zahteve netiiudoma na omenjeni urad. Dunajska cesta Št 22, Če se reilektanti ne oglasijo do 23. t,' tli., se bo izdalo (iovoljenje za izvoz preko dižavne meje. Apno se oddaja saitio v celili vagonih. Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg z vrečami vied. To umetno gfiojilo je po,Hebno velike vrednosti za vitiograde, ker se v zetiiyi razkiaja le polagoma in deluje torej jio več let. Po-zivlji'tiio vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnika, naj si to umetno gnojilo naroče za pomladno gnojenje. Trosi se ga hdiko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali [lodoi'ati. Železniške nezgode. Skoro vsak dan čilamo v Časopisju o številnih nezgodah na železnici, katerih vzrok je mnogovrsten. Vse varnostne odredbe žal tie morejo pre-piečiti nesrečnih slučajev. Opozai'jamo na današnji oglas domaČe zavarovalnice „Croatia'' v Zagrebu, katere zastopnik g. Josip June. Kandija-Novomesto, spiejeiiia ponudbe na zavarovanje proti železniškim nezgodam po nominalni premiji 5 kion za vsakih tisoč kron. Premija se plača samo enkrat, zavai'ovanje pa velja za celo življonje. Begunke-vdove, ki k svojim prošnjam za jiokojnino in vzgojevalnino po padlih ali jiogrešanih možeh in očetih ne moiejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih in poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo. Oglasijo naj se pri svojem okrajnem glavarstvu, ali pri Predstojuištvu begunskega taborišča v StrniŠču pri Ptuju ali pii Posjedovalnih urađib za begunce v Ljubljani in Novem mestu ali pri Čevljai'ski zadrugi v Mimem, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju. Tam bodo izpolnile in podpisale poseben formular in v kratkem jim bodo nato priznane njihove pokojnine in vzgo-jevalnine za otroke. Svobodno trgovino odpraviti misli di'. Korošec in uvesti zopet vezano trgovino. Kakor se čnti, so prišK na najvišjem mestu tudi do spoznanja, da je svobodna trgovina velika ovira za preiirano ljudstva, Dve kroni bosta vredni 1 dinar. Kakor pišejo listi, bo v avgustu regulacija valute. Zamenjavale se bodo krone z dinarji. Za dve kroni dobimo 1 dinar. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j šaieij, Vt. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adieški župniji, v zadi^ih 10 letih v posameznih mesecili. Tudi prva tretjina oktobia je bila prav neugodna. Večinoma je bilo oblačno in hladno, ali pa je deževalo. 5. je kazal toplomer zjutraj po dežju samo 4 O topline. Bilo je prav mrzlo, oblačno in burno, po-poludne pa je začel dvakrat naletavati sneg, 12. pa smo imeli prvi mraz, ko je kazal toplomer zjutraj samo 1C topline. Druga it) zadnja tretjina pa,sta bili prav lepi i[i po veČini tudi topli. Imeli smo več prav ki'astiih soinčnih in toplih dni. Ker sta bila september in prva tretjina oktobra tako neugodna, mokra in večinoma tudi mrzla, ni moglo več pi'idelkov pravočasno dozoreti. Zato so želi nekateri proso šele sredi oktobra, pa še ni bilo popolnoma zrelo. Istotako so nekateri sredi oktobra spiav-Ijali turšico, pa tudi še zeleno, nezrelo in mlečno. Morali pa so jo pospravljati z njiv, da so mogli potem orati in strni, posebno rž, sejati. Tudi ajdo so želi nekateii aredi meseca, drugi pa tudi šele koncem oktobra, ker ni bila preje zrela. Mnogi so tudi krouipir kopali Šele koncem meseca, ker ga preje niso mogli zaradi moče in drugih opravil. Meseca novembra smo imeli precej lepo in ugodno vreme, ila so mogli ljudje delati zunaj. Vendar je pa v mesecu večkrat deževalo in tudi snežilo. 12. je zjutraj močno deževalo, bliskalo se in gimelo. Zatem je potegnila burja in je padala so-lika, za njo pa je začelo snežiti in je hudo snežilo ves dan. Zapal je prvi sneg. Ker je pa potem 3 dni hudo lilo, je sneg kmalo skopnel. Tndř december je bil po večhii ugoden in piav suh. Večkrat smo imeli lepe gorke solnčne dni, kakor v spomladi, posebno še po Božiču, 26., 27. in 29., ko so otroci bosi hodiW. V dingi polovici ni bil toplomer zjutraj celo nikdar pod ničlo. Sneg je zapal nekoliko samo 17., ki je pa za pai dni že izginil, O Božiču pa so cvetele že marjetice, trobentice in tcloh. Na Štefanje so doliajali ljudje v cerkev letno oblečeni. L. 1913. Mtisec januarje bil precej ugoden. Večinoma je bil ^iih. Sneg je zapal samo enkrat, v noči od 11. do 12., tudi 12. je ves dan snežilo. Tudi zime smo imeli malo. 8 dni v mesecu je bil zjutraj toplomer celo nad ničlo. Pač pa smo imeli veliko dni meglo in oblačno. Od 30. decembra do 13. jan, nismo videli solnca. Tudi februar je bil prav ngodtn, večinoma lep in nenavadno suh, skoraj brez snega in dežja, da je Ijndem piimanjkalo vode po vodnjakih in kalih, in v prvi polovici tudi precej topel. 2,, na svečnico, smo imeli prav čudno vi'eme. Zjutraj je bil toplomer na niČli. Čez dan je bilo oblačno, a toplo, ker je držal jug. Popoludne ob 3. uri smo imeli v senci'celo 9 C topline. Po noči pa je začelo močno deževati, in ko je nato potegnila burja, pa snežiti in ju za|>ii! precej debel sneg, ki je pa v 7 dneh popolnoma izginil. Druga polovica meseca pa je bila vsled burje, ki je držala 0(1 11. do 26. skoraj vse dni, pi'av mrzla, res zimi podobna. Kakor skoraj ves januai'. cvetele so tudi v prvi polovici ieliruarja marjetice, trobentice, zvoniki, tcloh in jetiTiik, katere cvetke so prinašali Šolarji v šolo. Vsied suše smo itiieli tudi prah po cesti. 11. februarja so nekateri že orali jia tuišico in korenje. Mesec marec je bil prav lep, neiia-vadtto gorak in prav auli, vsaj ni, izvzemši par dni, ves mesec ne deževalo, ne snežilo. Imeli smo po veČini krasne, solnčiie dni. Vsled nenavadne topiine je začelo drevje odgattjati in cveteti. V sredi iiie&eca je zelenel že bezeg. 22. so cvetele miraboiiiie in cibore, 26. pa ĆreŠnje, breskve iii mudate. Ttuli gaber je bil že zelen. Koncem meseca so bila močno napeta jabolka. 31. so cvetele nekodi že rane hruške. Tudi orehi so bili Že moťíno odgnali. Rane trte so imele tudi že močno napeto popje. Zelene so bile tudi že nekatere bukve, nekateri hrasti in kostaiiji in nekoliko tudi lipe. Nekatei'i so slišali v tioči 0(1 19. do 20. tudi že slavca, ki se je bil iienavadtio zgodaj vrnil k nani. Sploli je bil marec tako nenavadno lep in prijazen, kakor malokdaj api'il ali maj. Raznotero. Dijaki v Rusiji in delo. Dijaki, ki so vpisani na vseučíliáču v Moskvi, dobivajo plačilo zato, da hodijo k predavanju, k-ar je pi'i današnjem boljševiškem gospodarstvu v Rusiji povsem umljîvo. Kdo bi hotel dandanes študirati, ko ve, da ae najbolj omejeneiitu delavcu desetkrat bolj godi, kakor izobražencu, ki se je mučil s študijem dolgo vrsCo let na srednjih in višjih šolah. Delo in sicer ročno deîo je parola nove dobe; le delo bo dalo dosti kruha. Tudi Wilson je rekel: Napredek je dandanes le mogoč v obdelovanju zemlje, v industriji, v obrti in trgovini. To so produktivne stroke. Le tlelo pripravlja kulturo, vstrajno in požrtvovalno delo za blagor človeštva. Ročno delo je plodonosno pojje za razvitek večine Ijudij. Kajti dognano je, da veČina Ijudij prispe brez teorije s praktičnim delovanjem do vrhunca njim možnega blagostanja. Preveč živeža imajo v Avstraliji. Mister Massey je povedal v Parizu, da ae nahajajo v Avstraliji ogromne zaloge raznih Živil, kakor: 5 milijonov sodov zmi-znjenega mesa, 230 tisoč zabojev surovega masla, 500 tisoč hlebov sii'a. Ako ne bo kmalu prilike za izvoz na ladijah, se utegne velik del teb zalog popolnoma ■pokvariti. ■— Da, da, tako je sedaj na svetu! V enem kraju se kvarijo prevelike zaloge ^ivil, v drugem pa uiuiia človek od pomaiijkanja živil! Kedo bo svet zjednačil ? Tečna in zdrava jed. Opori pol litra belega ližola in razreži po! kilogiama mastnega govejega mesa na kocke, razreži tudi celo čebulo, zmečkaj en paradižnik, deni dva stroka česna in lavoi'jevo pero, ščepec paprike. Vse to deni v lončen pisker, nalij vode, da stoji za prst nail fižolom, in porini v pečico, kjer se tnora pariti 2 do .'i ure. Treba je večki'at zaliti' z vročo vodo, ker ta jed, Šobet imenovana, ne sme biti suiia, mora imeti moče, kolikor gulaš. Osoli se, ko je skoraj kuliano. Zakaj pa pri nas ne? V Maiiboiu ae dobi lepa, prava, velika žemtja za 50 vinarjev. Pri. nas na Kranjskem pa velja štrucka kruba, ki gotovo ni Se enki'at večja od mariborske žemlje — 2 kroni! Italijani preganjajo duhovne. Krškega škofa dr. Mahniča so odvedle italijanske oblasti v Italijo. K odgonu se poročajo nastopne podiobnosti: Dne 4. aprila 1919 ob šestih zjuti'aj je prišel k škofu italijanski Častnik z bi'zojavko adinii'ala Oagnija, ki je dovoljevala škofu, da se sme po svoji želji preseliti v Senj. Častnik je nato spremil škofa na italijansko torpedovko, kť naj bi ga prepeljala v Senj. Na škofovo iziecno zahtevo so mu dovolili spi'cmstvo dveh duhovnikov. Ko je jtriplula torpedovka na odprto moije, je stopil jired škofa poveljnik ladje In mu izjavil, da je isti tienutek prejel brezžično bi'zojavko iz Heke, da škofa ne sme iirepeljali v Henj, temveč. da ga mora odvesti v Ancoiio. vsi piotesti škofovega spiT.mslva so bili zaman. Torpedovka je odiilula v .\ncono, kjei; so škofu izkicalt, njegova spremljevalca pa iirisilili, da sta se vrnila. — „Jadran" poi'oča i/. Sinja z dne 1. aprila: Danes je pribežal semkaj 0. Fj'aiio Milun, Župnik v Ogoiju, občina Muč. Italijani so uni zaplenili vso liišo in hlev; pu.stlli so mu le majhno sobico za pi'enočevanje in uradovanje. Kuhati si je smel šele potem, kadar so dokuhali lialijanl. Končno ga je poklical laški poveljnik iti mu naznanil, da bo odgovoren za vsak neuspeh pri pobii'anju orožja med ljudstvom. Župniku se je po-si'ečilo uiti. — Tudi istrskim frančiškanotii se nič boljše ne godi. V Zagreb je dospel o. Ignacij Aljinović, gvardijan samostana v Firami. Italijanski barbaii so njega in njegove sobrate malodaiie bose in nage izgnali z domače grude. Nič več kislega kruha. Zdaj manjka večki'at droži in gospodinja mora seČI, kakor nekdaj, po domačem kvasu, to je nekoliko podkvaŠenega testa zadnje peke. Večkrat toži, da je kruh kisel. Temu se odponiore, Če /.alije gospodinja kvas z vodo, kolikor rabi vode navadno sia kvas, pa ne primeša moke. S tisto vodo zamesi kakor s kvasom in kruli ni kisel. Tako se je polivallto par gospodinj v Divači. Kvas se nastavi lahko tudi z droŽmi ali s krvajco. Gosjiodinje, potrudite se in delajte iz ski omnih in lahkih sredstev dober kruh! Kruha ne bi smelo marykaíi. Na svetu je neprestana ^žetev, V januarju žanjejo v Argentinlji, Čile, Avstraliji. Novi Zelandiji, v februarju v indiji, v marcu v Gornjem Egiptu. V Meksiki, na Kubi, v spodnjem Egiptu, Siriji, Perziji, Mali Aziji žanjejo v aprilu, v naslednjem mescu v severni Ameriki, nekateriii delih južne Amerike, na Japonskem in Kitajskem, v juniju v Italiji, južni Afriki in zapadnih delih Zeditijenih držav, v juliju v podo-navju, severni Franciji, južni Rusiji, Kanadi ; v Nemčiji In Angliji žanjejo v avgustu, enako v Belgiji, Uolandiji. V septembru žanjejo v Rusiji in Skandinaviji, mesca oktobra v Peru, novembra v južni Afriki, v decejribru pa v južni Avstraliji. Tako ni dneva, da bi srp ne pel. Le po lastni krivdi Človeštvo nima kruha. „Nobel"-niesarJi. V Kopenhagnu se je pred nukaj meseci to-le zgodilo: HČI nekega restavraterja se je poročila z nekim mesarjem, ki je bil prislužil med vojtio marsikateri milijon, ko je pošiljal meso v Nemčijo. Ženitovanjski gostje so bili sami mesarji in živinski prekupci s svojimi Ženami, ki so prišle naravnost v grotesknih toaletah. Nekatere so nosile 'briljantne prstane na — rokavicah. ' Pri pojedini v nekem hotelu je prišlo enemu izmed gostov na misel, da bi izraČunili, za koliko dragocenosti nosijo ženske pri sebi. Misel so sprejeli enoglasno In pričeli s presojanjem. Ko so videli, da imajo pri sebi za nad dva milijona dragocenosti, so se zdeli sami sebi še za polovico bolj „nobel" ko poprej. Damask najstarejše mesto sveta. Ori-jentalci Imenujejo Damask „Biser Vzhoda", najstarejše mesto na svetu. V bibliji se neprestano imetnije, obstojalo je že 1400 let pred Kristusom. Poto-valci ga imetiujejo „ljubi umazani Damask", ker duhovi, ki obdajajo ulice, niso ravno prijetni in ce.stni pometači'slavkajo Že od pamtiveka. Damask je pozorišče važnih ilogodkov že od časa. ko je bil zavzet od kralja Davida. Pri l^j (irillki je padlo 22.000 mož. Egipčani, križarji, Turki, so se neprestano tepli za tiieslo. To je gotovo meslo, za katerega so se največ bojevali, liazar v Dama-fku jc svetovno znan. DamaSko jeklo, orožje, svita, dišave in dragulji s» prvovrstno tižiio blago v lem mestu. Največja lepota Damaska obstoji v drevesih, vitovlh In vinogradih, ki leže okiog mesta v šlrjavi 60 kvadrat rilh kilometrov. Vsi ti se namakajo od vodnih kanalov, ki tečejo skozi mesto, in ki se imenujejo v bibliji, v drugi knjigi kraljev, ko se je sirski vojskovodja kopal v ti vodi, da ne bi se ga prijela gobavost. Zahvala. (iljiliio dokiiKC suGuíjíi povodom smrti iiaScjiia očetu oninuiia iitaref;ii (»Četa, fíOHpodíi Franceta Lepič-a slriiiraija iii liišnika v Novf^iii mestu ixrekíím v uvojcni, kakor v imeiiii svojcfia, v Ameriki odsotiicgii brat;i Franceta Lc])ič, vsem tiajprisrOiieJao zahvalo. Osobito se pa /.alivaijiijem j,'. višjcinii okr. zdravniku dr. L VavpotiC)), nje^ioviiii dobrim sosedom, prijateljem in /tuniecm /a njili poStrtvoviiliio postrežljo v îioleicni iii naki^jnjcnost, dalje Èast. dnliovříini, 00. ťratiéiškiinotn in prostovolj. i^asihicmu driiĚtvn za obilno Ëtistno spremstvo, ter vKcm-onIm, ki so iiokojtiika spremili k zadujenin j)ocÍlkH. Novo mesto-Metlika, dno 10. îiprib 1919. Ivan DrobniČ. Razvedrilo. Edin pripomoček. „Kaj je resnica, da te tvoja žena že teden dni ni niČ zmirjala?" — „Da, da! Še en teden me ne bo! Spovednik ji je naložil pokoro pri velikonočni izpovedi, da mora 14 dni molčati!" Le počasi. Ema: „Kdaj ho pa tvoja poroka, ker imaš sedaj toliko ženinov na žcnlibeno ponudbo v Časopisu?-' — .luština: „Glej, glej, kako si I'adovediia, Meni se })rav nič ne mudi!" — Ema: „Ti se boš lorej poročila, kadar se ti bo že mudilo?-' Najlepši pogled. Lovec; „Ni ga lepšega pogleda, kakor če lovci pode medveda!" — Lajik: „Jaz [»a mislim, da je še veliko lepši pogled, kadai' medved podi lovce." Zviti otroci. Oče: „Za Boga, otioci, kaj pa mislite, da tako strašansko razgrajate in se zmerjate in lazbijate." — Otrok: „Igramo se mamo in očeta!" Dobra žena. „Sedaj me ima pa moja žeiia že rajši, kakor svojega psička." — „Kako se je to zgodilo?'' — „Pes noče vsega žreti, kar skuha moja žena, — jaa pa vse!" Grožnja. „Óe me bo moj sosed še dolgo jezil, se bom strašno maščeval: kupil bom svoji ženi nov spomladanski klobuk za ňUO kron! Potem ga bo pa njegova žena tako dolgo trpinčila s prošnjo za enak klobuk, da bo naravnost obupal in znorel!" RazžalJenJe. Mati je izvedela, da je njeno hčerko poljubil fant in je ukazala' da mora predrzneža tožiti, ker jo je s tem razžalil. Mici pa odgovori: „Ah, pi'osim mamica, tožila ga pa že ne bom, ker jaz sem ga tudi na isti način razžallla." Vredno tožbe. Sosed odvetniku; „Gospod doktoÈ-, tega kajona, našega župana, bode pa treba tožiti." —'Odvetnik: „No, kaj pa je vam storil?-' — Sosed; „Nič, ali jaz imam jezo nanj, ker niso — mene izvolili za župana." Lepa družba, Odvetnik zatožencu po obravnavi: „Pi'esneti Zmikač! v tretje seiii te moral zagovarjati zaradi tatvine, kaj neki misliš na to?" — Zmikač: „Jaz pač mislim, da bi bilo najboljše, k» bi bila midva vedno v družbi." Na srečo, v kuhinji je nekaj zaropotalo. „Kaj pa je bilo. Marica?" vpraša gospodinja iz sobe, ozrši se v kuhinjo. „NIČ hudega. Skleda je padla na tla, pa k sreči .se je razbila le na dvoje." — „'No, ali je tedaj ni škoda?" — „Dá, ali veliko več bi še bilo, ko bi se razbila na tisoč koscev. Koliko dela bi bilo, predno bi jih vkup pobrala." Poslano. Založba Kleínmayi'Ot Banibei g v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo ; Velikega slovenskega vzornega splsovnika Izpod peresa g. profesorja Henrika Podkrajška, Spisovnik, »koli 350 do 400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko iilseni, listin in vlog za zasebnike, trgovec in obrtnike, izkratka, spisovnik bo neogiben pótreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih zadevajočih gospodarski pioiiiet. Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoČ pri naiiavi papirja, si)rejemajo vse knjigarne. Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja polje|delske stroje vseh vrst. - itiiliteviijte cenik I IfnCFIT ill voâùine Icupi po najvišjih ■ WNîih, — Kje, pove tu-ediiiÉlvo Dolenjskih »Vovic pod „Voset< 340". Med. univ. D::L.JENKO ordinira v Kandiji v stari Kastelčevi hiši od 10. do 12. ure dopoldan. OBVESTILO. 1'odpistuii vljudno naziiaiijam, da sem otvoril v Kandiji pri mostu liišiia «t. ííl kleparsko obrt. Toplo se priporočani za mnogo tj roj ti a nivročilii v to stroko spadajotih del, novih, kakur litdi popravil. Priporočam se tudi ccnjcnini vinogradnikom za popravila trtnili Škropilnic in raznih puti'cbSËÎn m vinstvo in vinorčjstva, kakor: kipelnih veli, žvcpluhiib lamp, iíve-plalnili mehov in drug«. Nadalje prevKCmani niijieljavo strelovodov, barvaiyc zvonikov, plo-iíeviíiastili streli, žlebov in cevi, za kar imam prav dobro barvo in pn nizki ceni. Izvršnjeni vse toÈii», solidno it) kolikor.luugoEc po nizki ceni. Imam v inlofri jakn pripravne svetillcc na kiirbit, za katere jamčim. Cena po dogovoru. Odliinim spoSlovdiijoni ' Avgust Kussel ml. ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar v Kandiji št. 31 pri mostu. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno iiazua-iijain, dii sem otvoril v NJ)VKiH MllSTlf, IJiibljamska cesta St. ;((i trgovino z južnim sadjem - kanditi in delikatesami ■ lastnega izdelka. Potrudil se bom, slavno občinstvo v vsakem ozifa zadovoljiti s točno in solidno postnižbo. Za mnogo-brojiii po^iet so iiajtoip^e priporočani __Tomo Zagajski. Umilk nezgode nii úmm redu! Zanamlnlcfl [ROflTIÍI' m- U Zagrebu Zavaruje proti nezgodam na železnici. Premija za vsakih tisoč kron K enkrat za celo življenjsko dobo. Ponudbe sprejema zastopnik: Josip ]unc - Ksndija 38 - Novo mesto 3S. Kot prijava zadoSča dopisnica, Neka dama želi pouka V slovenskem jeziku. Glavni trg h. št. 9K Laške lire se kupijo - tudi v največjih množinah. Tajnost zajamčena. Naslov pri uredništvu Dolenjskih Novic. 5adjevcc, vino in kislo vodo razpošilja A. OSLVJ' - p. UiiSiaiiJ.