Zgodnja
Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol lota 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 V tiskarniei nprejeinana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za oetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica da
Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 26. svečana 1875.
List
Koledar za naslednji teden.
Svečan. — Februar.
2*. Nedelja III v postu. Evangelij: „Jezus hudiča izganja". (Luk. 11.) — Sv. Roman, opat, je v Lijonski škofiji pervi v samoti živel, slovel je s čednostmi in mno-zimi čudeži; bil je začetnik veliko menihov.
Sušeč*. — JI are.
1. Ponedeljek. Sv. Albin, škof Angerski na Francoskem, spozn., mož sloveče čednosti in svetosti, ki je spačeno zakonsko življenje Francozov neutrudoma zavračal k keršanski čistosti in zvestobi, t 1. sušca 549.
Sv. Svitbert, škof in spoz., je bil rojen od imenitnih pa pobožnih staršev na Angleškem. Njegova mati Berta, žena grofa Sigberta, ki ni imela otrok, je vedno Boga prosila sina, ki ga bo njemu v čast in službo iz rejevala. Neko noč Berta vidi sprelepo zvezdo na nebu, ki njo in moža s svojo svetlobo obseva; iz te zvezde pa se raztegata dva dolga žarka, eden na Francosko, eden pa na Nemško. Berta pove prikazen možu in raz-odeneta jo škofu v Lidisfarnu. Sveti škof, od Boga razsvetljen, jima reče, da naj bota brez vsega strahu, mar veselita naj se, ker ljubi Bog jima bo dal sina, ki ponese luč svete vere, kakor svetla zvezda, zunanjim narodom, kteri tavajo še v temi nevere, malikovanja in krive vere. Kar je sveti škof govoril, to se je zgodilo. Dan bil je njima sin, kteremu sta pri sv. kerstu dala ime Svitbert.
Ko je bil Svitbert toliko odrastel, da je bil že za uk, ga pobožni starši pošljejo na Irsko k svetemu Egbertu, mjšniku in menihu, v izrejo in poduk. Ta sveti mašnik pa je imel gorečo željo, križanega Jezusa nevernikom na Nemškem oznanovati. Večkrat je točil britke solzč, ker mu ni bilo moč to svoje želje dover-šiti. Svitbert se je duhd tega svojega učenika popolnoma navzel, ter je goreče želel ubogim in nevednim maliko-vavcem sveti evangelij oznanovati. Poslednjič mu je Bog dal lepo priliko to sveto željo spolniti. Na vedno prigovarjanje svetega Egberta je sklenil sveti Vilibrord z nekterimi tovarši se podati v Frizijo med tnalikovavce, ter jim keršanstvo oznanovati. Mladi Svitbert, neizrečeno vesel, je bil med njimi. Prepeljali so se 1. 690, in so prišli v mesto Utieht, kjer so začeli nevernike keršan-štva učiti. Svitbertu ste bile odločeni deželi Geldrija in Kleve, kjer je bil začel svoje apostoljgko delo. Kmalo je imel veselje viditi množice ljudstva, ki so se maliko-vanju odpovedovale in sprejemale sladki jarem Jezusa Kristusa. Vterjevaje v sercih spreobernjenih sv. vero je zidal cerkve in samostane. Cerkve naj lepši je posvečeval na čast Mariji Devici, ktero je sinovsko ljubil
in častil, pa tudi njeno češenje z vso gorečnostjo razširjal. Kadar je bil Škot posvečen, se je podal v tiste kraje, kjer se je Arijeva kriva vera razširjala. Z vso serčnostjo je zateral to krivo vero, ter se poganjal za čast Matere B<.žje. Na prošnjo Marije Device, ktero je neprenehoma pomoči prosil, je veliko krivovercev k pravi veri spreobernil.
Že dalj časa je sv. škof čutil v sebi želje v samoto se podati, in se za srečno smert pripravljati. Zvolil ti je otok Vert v reki Renu, 6 milj od Diseldorfa. Mogočni vojvoda v Brabantu na Francoskem Pipin mu ga je podaril. Na tera otoku je vstanovil samostan, in zidal sprelepo cerkev na čast naši ljubi Gospej. Pipin ga je pri tem deiu bogato podperal z zlatom in srebrom.
Ko so imenovano cerkev zidali, je pobožen mož, ki ga je bil Svitbert h keršanski veri spreobernil, po imenu Peter, iz gorečnosti za čast Matere Božje kamn je in pesek k cerkvi vozil; zgodilo se je pa,v da je Peter pod kolo padel in potert mertev obležal. Žalost in tarnanje med zidarji je bilo veliko. Ko so merliča k pogrebu nesli, pride sv. škof s svojim svetim učencem Vi-lejkom, ter reče: „Nesite merliča v mojo celico". Tukaj sv. škof poklekne in goreče prosi Gospoda in njegovo presveto Mater za življenje ponesrečenega Petra. Čuti, da je njegova molitev uslišana, objame merliča, in merlič zdajci živ vstane. Peter je potem Še živel do smerti sv. škofa, ki je sklenil svoje delavno in sveto življenja
1.	sušca 713.
Svitberta je vodila misel: Kolikor več dus kdo na pravo pot pripelje, toliko milejši bo njegova sodba, in toliko svetlejši njegova krona. Sv. Jakop piše: „Bratje moji! ako kdo zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve, da, kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo smerti (večnega pogubljenja), pokril bo veliko število grehov" (Jak. 5, 20.) svojega bližnjega, ki ga je na pravo pot pripeljal; pa tudi svojih grehov, ker mu ljubezen do bližnjega naklanja milost Božjo.
2.	Torek. Zveličani Karol Dobri, grof Flanderski, je bil sin sv. Kanuta, kralja Danskega in sprič. Hudobneži so se zoper svojega dobrega grofa in vladarja za-rotili, in sklenili ga umoriti; to hudodelstvo so storili
2.	suš. 1127.
3.	Sreda sredpostna. Sv. Kunigunda cesarica, žena a v. Henrika cesarja, f 3. sušca 1040.
4.	Cetertek. Sv. Kazimir, spozn., sin Kazimira III, kralja Poljskega in Elizabete Avstrijanske, je bil zgled Čistosti in pobožnosti z mladih nog. y 4. sušca 1484.
O. Petek. Sveta petera rane N. G. J. Kr. — Sv. Foka, sprič. v Antiohiji, je velike krivice terpel zavoljo Kristusovega imena; slavno je premagal staro kačo (aa-
taca), pa ae že dan današnji akazuje vernim ljudstvom s posebnim tem čudežem: če je kdo od kače pičen in se z živo vero cerkvenih vrat tega sv. apričevavca dotakne, strup svojo moč zgubi, in piSeiii je zdajci ozdravljen. (Rimski martirolog.)
6. Mahota. Zvel. Neža, kraljeva b*i na Češkem ali Pem*kera, je za terpeče ljudstvo zidala veliko bol nišnico in dva samostana; poslednjič je stopila v samostan sv. Klare v Pragi, kjer je bolnikom kakor nai manjši dekla stregla. Svojo sestro Ljudmilo je od roert-vih obudila, f 6. ausca 1282.
Za m teto teto.
Okrožno pismo našega nveteija Očeta po Božji previdnosti Papeža Pija IX Jo vsih patrijarhuv, pervakov, vikših Škofov, »kofov in družili predstojnikov zedinjenih po milosti in občeajem z a post oljskim Stolom, in do vsili vernikov.
(Konce.)
Nadalje enciklika sv. Očeta v oziru na sveto leto vravnuje še več zadev in naznanuje : Kteri so n. pr. opravila za sv. leto s pravim namenom pričeli, pa jih smert prehiti, da ne morejo števila obiskovanj dopolniti, jim je tako prišteto, kakor bi bili vse spolnili, ako so k temu voljo in namen imeli. Samo tedaj, da se skesano apovedo in sv. Obhajilo prejmejo, zantorejo ravno tako odpustek sv. leta doseči, kakor da bi bili vse obiskovanja doveršili. Ako bi bil pa kdo z razno pripravo od-vezan cerkvenih kazen ali bi mu bile kake obljube v druge dobre dela spremenjene, bi pa pozneje opustil sklep še drugo potrebno za odpustek sv. leta opraviti; bi bil taki težko brez greha: vender sv. Oče hočejo in določijo, da taka odveza in rešenie cerkvenih kazen, ali apremenjenj* obljub v druge dobre dela naj veljd in svojo moč ohrani. »
Sveti Oče hočejo, da pričujoče pismo o svetem letu bodi v vsi svoji polnosti veljavno in djavno, kjer koli je od dotičnili škofov sveto leto oklicano in v ob hajanjc djano. Vsim Kristusovim vernikom, ki so v milosti in pokoršini apostoljskega Stola, bodi v korist. Milost sv. leta naj ne zaderžujejo nikakoršne nasprotne naredbe, ne od papežev, ne od cerkvenih zborov ali posebnih ukazov, prideržkov, navad, prednost itd. pri raznih rodovih, ko bi bilo tudi kaj tacega s prisego za-terjeno.
Sv. Oče Pij IX vse patrijarhe, pervostoljnike, škofe in druge prednike posebnih krajev v Jezusovem imenu prav serčno prosijo: 1. Da naj sebi izročenim narodom toliko dobroto oznanijo. 2. Da naj z vso prizadevnostjo na to delajo, da se vsi verniki po sv. pokori z Bogom spravijo in si milost sv. leta v prid in zveličanje svojih duš obračajo. Perva skerb jim bodi ta, da v očitnih molitvah k dobrotijivemu Bogu kličejo, naj pamet in serca vsili vernih s svitlobo svoje milosti razsvetli. Ker-aansko ljudstvo naj se s primernim podukom in opomi-novanjem pripravlja k vrednemu prejemanju sadu sv. leta. Gleda naj se na to, da ljudstvo natanko umeva in ve, kolika je moč in lastnost jubileja, ki se more pridobiti v duhovni prid in dobiček. Tukaj se po moči Kristusovi v naj obilniši meri na duhovni način spol-nujejo tiste dobrote, ki jih je bila postava stare zaveze za vsako petdeseto leto pri judovskem ljudstvu vstano-vila, — in ta postava je biia pomen in podoba prihod njih dobrot.
Ob enem naj se ljudstvo primerno podučuje, kaj in kolike cene so odpustki, in vse tisto, kar je potrebno
za vredno prejetje zakramentov sv. pokore in sv. Reš-njega Telesa.
Škofje naj duhovne živo spodbujajo, da sami z zgledom in gorečim lastnim djanjem Božjemu ljudstvu svetijo: dobro bi bilo, ako bi duhovni sami poprej v duhovnih vajah duha si obnovili, da bi potlej s večim pridom delaii. Z mečem besede Božje naj se posebno trudijo, da ljudstvo začne studiti strašno pregreho pre-klinovanja, pa da spoznajo, kako velika dolžnost je praznike posvečevati in post spoštovati, da opusti ljudstvo pregrehe ii» odverne šibe, ki ga čakajo zarad zaničevanja teh reči. „Cleri disciplina", „clericorum insti-tutio", pa skerb za mladino, ki je v tolikih nevarnostih, usmiljenje in milošnja — to so poslednjič reči, ki so sv. Očetu posebno na sercu. Njih besede so:
Quoniam vero nedum exemplum, sed ministerii ecclesiastici opera omnino requiritur, ut in popuio Dei optati sanctificationis fructus habear tur, vestrorum sa-cerdotum zelum, venerabiles Fratres, ad ministerium salutis hoc potissiraum tempore alaeriter exercendum inflammare non oinittite; atque aH ccmmuue bonum, ubi hoc fieri possit, plurimum conferet, bi lpsi pietatis et religionis exemplo christiano popuio praeeuntes, spiri-tualium exercitationum epe suae sanetae vocationis spi-ritum renovent, ut deinde utilius ac saiutarius in suis muneribus explendis, et in saeris missionibus apud po-pulum habenais, statuto a vobis ordine et ratione ver-sentur. Cum porro tot pint hoc saeculo mala, quae re-parentur, et bona quae promoveantur, assumentis gladium spiritus, quod e?t verbum Dei, omnem curam impendite, ut populus vester ad detestandum immane erimen blas-phemiae adducatur, quo nihil est tam sanetum, quod hoc tempore non violetur, utque de diebus festis sanete colendis, de ieiunii et abstinentiae legibus ex Ecclesiae Dei praeseripto servandis sua officia cognoscat et im-pleat, atque ita vitare possit poenas, quas harum rerum contemtus evocavit in terras. In tuenda eleri disciplina, in reeta clericorum institutione curanda veatrum pariter studium ac zelus constanter advigilet, omnique qua po-testis ratione auxilium circumventae iuventuti afferte, quae in quanto di erimine sit posita, et quam gravirui-nae obnoxia, a vobis non ignoratur. Hoc mali genus ita acerbum fu:t divini ipsius Redemptoris cordi, ut in eius auetores ea verba protulerit: Quisque scandalizaverit nnum e.r his pusillis credentibus in me% bonum est ei magis si circumduretur mola, asinaria in colo eius et vi mare mitteretur. (Marcus 9, 41.). Nihil autem magis dignum est saeri iubilaei tempore, quam ut omnigenae charitatis opera impensius exerceantur; ac propterea vestri etiam zeli erit, venerabiles Fratres, atimulos addere, ut sub veniatur pauperi, ut peccata eleemosynis redimantur, quarum tam multa bona in seripturis saeris recensen-tur: et quo latius Caritatis fructus maneat ac stabilior evadat, opportunum admodum erit ut caritatis subsidia ad fovenda, vel excitanda i ia illa instituta conferantur, quae utilitati animarum et corporum plurimum conducere hoc tempore existimantur. Si ad haec bona asaequenda omniura vestrum mentea et studia consenserint, firri non potest, quin regnum Christi et iustitia eius magna in-crementa suscipiat, et hoc tempore acceptabili his diebua salutis magnam superiorum munerum copiam super alios dileetionis elementia caelestis effundat."^
Poslednje prav očetovske besede v encikliki pa so še posebuo obernjene do vsih vernikov, namreč:
,,Poslednjič se obernemo s svojo besedo k vam, vsi sinovi katoliške Cerkve! Vse in vsacega z očetovsko ljubeznijo opominjam'), obernite to sveto leto k zadob-Ijenju odpušanja tako, kakor od vas to tirja resna skerb za Vaše zveličanje. Ako kdaj sicer, preljubljeni sinovi, je zdaj Bilno potrebno veat očistiti mertvih dčl, darovati
daritve pravičnosti, obroditi vredni sad pokore, in v solzah sejati, da bomo v veaelji želi. Zadosti kaže božje Veličastvo, kaj da od nas hoče, ker že dolgo zavoljo naše pregrešnosti zdihnjemo pod njegovim svarjenjem, pod navdihanjera duha jeze. Ljudje imajo navado, kadar koli prav hudo nadlogo terpt, da k bližnjim ljudstvom -poslancev za pomoč pošljejo. Mi pa storimo, kar je še bolje; pošljimo poslancev k Bogu; njega prosimo pomoči, k njemu se s sercem, z molitvami, s postom in miloš-njami podajmo. Zakaj kolikor bližej bomo mi pri Bogu, toliko delj od nas bodo naši sovražniki odgnani. (S. Ma-ksim Torinski, b. 91.)
Poslušajte pa posebno vi apostoljski glas, zakaj mi opravljamo Kristusovo poslanstvo, poslušajte vi, ki ste revni in obteženi, ki ste zašli od poti zveličanja ter stiske terpite pod jarmom hudega poželenja in satanove sužnjosti. Ne zaničujte bogastva dobrote, poterpežljivosti in prizanašljivosti Božje. In ko se vam tako obširna, tako lahka pot k zadobljenju usmiljenja pripravlja, nikar ne storite s svojo terdovratnostjo, da bi bili neizgovor ljivi pred božjim Sodnikom, in ne nakopujte si jeze za dan jeze in razodenja pravične sodbe Božje. O grešniki! povernite se torej v se, spravite se z Bogom. Svet prejde in njegovo poželenje; verzite od sebe dela temč, oblecite orožje svitlobe, zapustite sovražnike svoje duše, da ji že vender pridobite mir na tem svetu in na unem večno plačilo pravičnih. To so Naše želje; tega ne bomo jenjali od predobrotljivega Boga prositi; in ko bodo vsi otroci katoliške Cerkve v tem občestvu molitve z Nami zedinjeni, imamo zaupanje, da bomo te dobrote dosegli od Očeta usmiljenja v naj veči obilnosti.
K srečnemu in zveličavnemu sadu tega svetega opravila bodi znaronje vsih milost in vsih nebeških darov apostoljski blagoslov, ki ga vam vsim, ljubljeni otroci, kolikor koli vas je v katoliško Cerkev prištetih, iz naj globokejšega serca in z naj veči ljubeznijo podelimo v Gospodu.
Dano v Rimu pri sv. Petru, 26. grudna 1874. V 29. letu našega papeštva.
Papež Pij IX."
(Ji /f "V	t •/ *	S	V » -
, .	/ , >7f v '/ •'.'// . "
- / '	( Cretiice,
posvečene \asi ljubi tosprj preštetega Serca.
(Dalje.)
V. Kako bomo Marijo naj lepše častili.
Vsaka stvar ima svoje stopnje: zamore biti dobra, boljši in še naj boljši. Tako je tudi s češenjem Naše ijube Gospe. Kaj ne, ljuba duša, ti bi gotovo rada zve-dila, kakošno naj bo češenje, s kterim bi se Mariji, nebeški Kraljici, naj bolj in naj lepše prikupila. Kakor bi ti to rada zvedila, tako rad bi ti danes jaz to dopovedal. Beri toraj pazljivo.
Marijo, Našo ljubo Gospo, lahko Častimo z raznimi zunanjimi in znotranjimi vajami. Kakor so znotranje boljši, vender so tudi med zunanjimi nektere vaje, ktere našo dušo jako posvečujejo, če se le prav opravljajo, to je, če jih opravljamo z dobrim, čistim namenom, da bi Bogu dopadli, se zedinili z Jezusom Kristusom, svojim cilom in koncem, in svojega bližnjega v dobrem vterjevali. Ravno zato jih moramo opravljati pazljivo, brez prostovoljnega raztresenja; ne prehitro ne prepočasno; pobožno, tudi še s spodobnim obnašanjem.
Naj koristnejši in naj popolniši zmed vsih kdaj slišanih češenj preblažene Device pa je gotovo in zanesljivo tisto, s kterim mi vse svoje dejanja po nji, v nji in z njo pričnemo, nadaljujemo in končamo, da jih
storimo po'Jezusu Kristusa, ki je naš edini nainen. Nafi častitljivi služabnik Božji pripoveduje, zakaj je pravsa prav to češenje naj imenitniie. „Ta vaja pravega če-šenja, pravi, tirja več darovanja od dnše za Boga; ona čisti dušo od same sebe in svoje lastne ljubezni; jo ohrani gf>tovsi v milosti Božji, in zvestejsi milost Božjo v nji; jo zedinja popolniši z Jezusom Kristusom, ter je poslednjiČ Bogu v večji slavo, duši v večji posvečenje in bližnjemu koristnejši, kot vsako drugo opravilo." Ali vidiš, ljuba duša, kolike sprednosti ima to češenje do preblažene Device!
Ni toraj čuda, da se satan, sovražnik vsega dobrega, ustavlja temu, da bi bil rad ta spis pretergal, ali kako pokončal. Ni čuda, ako se bo tudi temu če-šenju še ustavljal. Ali kaj nam je to mar? Nasproti toliko bolje. Bolj ko se bo satan ustavljal, več ko bo opovir, bolj smemo pričakovati dobrega vspeha; več serčnih in junaških vojskovalcev obojnega spola e? bo zbralo, ki se bodo vojskovali za Jezusa in za Marijo, ter bodo premagali svet, satana in spačeno natoro v naj bolj nevarnih časih, ki so zdaj in ki bodo še prišli. ,,Kdor more umeti, naj ume." — To moram ž- raalo obširnejši opisati. Zato, ljuba duša! premisli z menoj:
Kaj je popolnoma vdanost do Jezusa Kristusa?
Popolnoma srečni bomo, ko bomo sklenjeni s svojim Bogom v nebesih. Vsa naša popolnamost tukaj je toraj v tem, da smo Jezusu Kristusu podobni, z njim sklenjeni, njemu vdani. Zato je pa zmed vseh pobožnost naj popolniši tista, ktera nas Jezusu bolj enake dela, ktera nas z njim zedinjuje, njemu posvečuje. K'-r je bila pa zmed vsih Božjih stvari Marija Jezusu naj bolj enaka, je pa tudi češenje njegove presvete Matere zmed vseh opravil tisto, ki dušo našemu Gospodu naj bolj podobno dela, in kolikor bolj je kaka duša Mariji posvečena, je tudi teliko bolj Jezusu posvečena. Zato popolnoma vdanost do Jezusa Kristusa ni drugega, kakor popolnoma izročenje samega sebe preblaženi Devici, in to je ravno tisto opravilo, od kterega tu pišem.
To opravilo je pa v tem, da se vse in brez izjeme, nerazdeljeno preblaženi Devici izročimo, da bi po nji vsi bili Jezusovi. Dati, izročiti ji toraj moramo 1. svoje telo z vsimi močmi; 2. svojo dušo vso; vse ča*ne dobrote, Bezanje in prihodnje; 4. svoje duhovne ali notranje dobrote z vsim svojim zasluženjem, s svojimi čednostmi in dobrimi deli, pretečeniroi, sedanjimi in prihodnjimi. Z eno besedo, moramo ji izročiti vse, karkoli po r.atori in po milosti imamo; pa tudi vse, kar bi po natori ali po milosti še imeti mogli.
Naj omenim, da vse dobre dela, ktere storimo, imajo dvojin ozir; to je, zadustenje in zaslužen je, ali zadostivno in zasluživno veljavo. Zadostivna \eljavadobrega dela je, da z dobrim dejanjem za po grehu zadolženo kazen zadostimo, ali si z njim novo milost pridobimo; zasluživna veljava dobrega dela pa je, da si z njim prislužimo milost Božjo tukaj, nekdaj pa večno zveličanje. Ako se toraj preblaženi Devici popolnoma vse damo, ji damo vso zadostivno in za«luživno veljavo naših dobrih del, ali z drugo besedo, damo ji vse za-dostenja in zasiuženja vsih svojih dobrih dejanj. Izročimo Mariji čednosti, svoje zaslužen e, da ga ona shrani, množi in lepša. Svoje zadosten je pa ]i izročim », damo, da ga da ali razdeli, komur ona hoče v veči čast Božjo.
Glej človek! 1. S tem opravilom, ako se po Mariji to zgodi, Jezusu Kristusu naj bolj popolnoma damo vse, kar mu le dati moremo; damo mu več, kakor z vsako drugo vdanostjo. Tu mu vse damo, mu vse p svetimo, celo pravico do notranjih dobrot, do zaslug, ki si jib vsaki dan posebej pridobimo. To je več, kakor bi sto-
rili, če bi v kaki red stopili. Redovniki dajo Bogu časno premoženje v obljubi uboštva, telesne slasti v obljubi vednega devištva, svojo voljo v obljubi vedne pokoršine, včasih tudi prostost telesa v obljubi samote; ne izročijo mu pa samo s tem se pravice do veljave svojih dobrih del; ne oddajo tega, kar je kristjanu naj ljubši, naj drajši, to je njegovo zasiuženje in zadostenje.
2.	Kdor se tako Jezusu Krstusu in Njegovi Materi Mariji posveti in daruje, on ni več gospodar nobene veljave, naj bo kakoršn^h koli svojih dobrih del. Vse, kar preterpi, kar misli, vse kar dobrega govori ali stori, je Marijno, da ona s tem ravna po volji svojega Božjega Sina in v povikšanje ujegove časti.
3.	Tako se ob enem izročimo preblaženi Devici in Jezusu Kristiim. Iu sicer Mari ji, kakor popolnemu sredstvu, ktero si je zvolil Jezus Kristus sam, da se zedinja z nami, in da se zedinjaojo mi z njim; Gospodu pa kakor svojemu cilu in koncu, kakor svojemu Odreše-niku in svojemu Bogu, ktere ari gre hvala za vse, kar imamo.
Morebiti delaš kake pomislike o tej reči? To ni nič novega. Cerkveni učeniki, tudi celi cerkveni zbori govorijo in pripor« čujejo to popolno izročenje do našega Gospoda Jezusa Kristusa. Sej siro že pri sv. kerstu se odpovedali hudobnemu duhu in vsemu njegovemu napuhu, ter smo prisegli pod bandero Božje. Kaj hoče biti boljega. kakor da to obljubo ponavljamo, kakor so pobožni kristjani vseh časov že od nekdaj delali, da kakor smo se že pri sv. kerstu Bogu posvetili, to zdaj v novič storimo? Ta vdanost, to popolnoma izročenje Bogu po njegovi presveti Materi je pa neizrečeno imenitno. Sej vir vseh nerednost, začetek vseh hudobij, toraj pervi vzrok večne pogube toliko kristjanov je ravno v tem, da pozabijo, zanemarijo to že pri sv. kerstu storjeno obljubo.
Pa morebiti kdo poreče: Če veljavo vseh svojih dobrih del, molitev, zatajevanj in miloaine svojemu Gospodu po Marijnih rokah dam, potem bi ne mogel s čim na pomoč priti dušam svojih pokojnih staršev, znancev, prijatlov in dobrotnikov, za ktere sem dolžan kaj storiti. Tudi ta pomislek ti h« čem pojasniti. Na pervo to ni res, da bi naši starši, prijatli in dobrotniki kako škodo imeli s tem, da se mi brez izjeme posvetimo v službo svojemu Gospodu in njegovi presveti Materi. Tega ne smemo misliti od dobrote in moči Jezusa in Marije, ki znata in zamoreta pomagati dušam nsših pokojnih iz našega lastnega duhovnega pridobitka, ali pa iz druzih zakladov nebeškega usmiljenja. Potem pa nam ta vdanost ne brani, da lakko molimo za žive in raertve, akoravno sino veljavo svojih dobrih del izročili volji preblažene Device, da jo ona po svoji ljubezni razdeljuje drugim v prid. Ravno to še le nas mora sp«dba-dati, da s toliko večjim zaupanjem molimo. Ne bojmo se, da bi Jezus iu Marija nam kaj dolžna ostala.
Pa bo morebiti le še kdo ugovarjal: če vso veljavo svojih dejanj Mariji dam, da jih ona razdeli k« mur hoče, bom v vieah morebiti veliko in dolgo terpeti mogel. —• Tako zamore misliti le on, ki le samega sebe ljubi, pa ne po?.n£ ne dobrotljivosti Božje, ne ljubeznji-vosti Marijne. Le premisli: Verna, za Boga vsa vneta, blaga duša, ki zadeve Božje veliko viši ceni, kakor svoje, ki izroči Bogu brez izjeme vse, kar ima, ki le za čast in veličastvo Jezusa Kristusa in njegove preblažene Matere vsa gori, in ravno, da bi to čast po-vikšala, vse daruje; mar bo taka blaga in radodarna duša na unem svetu bolj kaznovana, ker je bolj radodarna, manj sebična, kakor drugi? To gotovo ne. Taki duši, kakor bom še pieal, bosta tudi naš Gospod in njegova presveta Mati še posebno radodarna tukaj in na
unem svetu. Toraj, kristjan! ne boj se nikakoršne zgube. Čaka te le velik dobiček.
Naj ti koj zapišem, kako se zamoreš Jezusu Kristusu po Marijnih ro!<ah lepo posvetiti.
Posvečenje.
O Jezus, pravi Bog in človek skupaj! molim te v naročju in v veličastvu večnega Očeta Tvojega, molim Te tudi v deviškem raročju Marije, Tvoje preblažene Matere. Hvala Ti bodi, ker si se ponižal in me rešil večne pogube. Hvala Ti bodi, ker si bil Mariji, svoji Materi, v vsem pokoren, da bi tudi jaz po nji Tebi zvesto služil. Pa, oh! nesvest sem Ti bil; in ker nisem vreden Tvoj imenovan biti, si ne upam pred Te; ober-nem se toraj k Tvoji presveti Mater«, ktero si mi Ti dal za srednico. Ona roi bo sprosila milost, da prav obžalujem svoje grehe in odpušenje tais < i h zadobim. — Bodi mi toraj pozdravljena, o neomadežana Marija, Ti živi šotor Boga samega, Ti Kraljica nebes in zemlje, kteri vse služi, kar je Božu podložnega! O pribežališe grešnikov, usliši m< je želje, ktere mi je modroRt Božja navdala, in roilostljivo sprejmi obljubo in dar, kar ti jaz nevredni podam.
Jaz I. nezvesti, ubogi grešnik pouovim in položim danes v Tvoje roke obljubo svojega sv. ker6ta. Vnovič se odpovem satanu in vsemu njegovemu dejanju, ter se vsega izročim Jezusu Kristusu. V pričo vseh nebes Te izvolim danes za svojo Mater in Gospo; kakor Tvoj služabnik Ti darujem telo in dušo, vse dobro notranje in zunanje, tudi vso veljavo vseh mojih dobrih dejanj, pretečenih, sedanjih in prihodnjih. Dam Ti popolnoma vso pravico čez se in čez vse, kar je mojega, da gospodariš Ti z menoj brez izjeme po svojem dopadajenju v veči čast Božjo zdaj in na vekomaj.
Sprejmi, o dobrotna Devica! ta majhni dar slu-žabnosti v čast in zedinjenje s tisto pokoršino, s ktero se je ponižala večna modrost k Tebi priti, o Mati Božja! sprejmi ga v zahvalo vseh sprednost, s kterimi Te je presv. Trojica tako bogato ozaljšala. Obljubim Ti, da nočem zanaprej kakor Tvoj zvesti služabnik iskati le Tvoje slave in Ti v vsem pokoren biti. O prečudna Mati! postavi me pred svojega zvestega S na kakor svo jega večnega služabnika, da me sprejme po Tebi, kakor me je rešil po Tebi. O usmiljena Mati, sprosi mi pravo modrost, in zato me sprejmi med tiste, ktere Ti ljubiš in učiš, ktere Ti vodiš, hraniš in varuješ kakor svoje otroke, kakor svoje služabnike. O zvesta Devica! v vsem me stori popolnega učenca, posnemavca in služabnika včlovečene modrosti, Jezusa Kristusa, Sina Tvojega, da na Tvojo prošnjo in po Tvojem zgledu zadobim obilnost njegove gnade tukaj in dosežem njegovo slavo v nebesih! Amen.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljllblj&De. (Kakošen prijatelj je Rus katoličan-stvu.) Kakošna reva je človek brez terdne podlage sv. vere, to o vsaki priliki kažejo laži-liberalci s svojim pisanjem in z vsim svojim djanjem, ki je ravno tako šepavo in mahedravo, kakor njihovo prepričanje. Resnico tajiti ali pa naj očitniši laž za resnico prodajati je takim ljudem tako lahka reč kakor hruške peči. Tako n. pr. je ,,Narod" kar brez skerbi zapisal, da je „halucina-cija" (zmota, sanjarija) Zgodnje Danice, daje tudi „Rus sovražnik katoličanstva". V pojasnjenje te halucinacije" in Narodove resničnosti naj postavimo tukaj le nekaj naj novejših dogodb, če tudi je reč sama znana vsemu svetu.
,,Gazeta Narodova" v Levovu, pravi, da „Kosaki, zia povelje ruske vlade, naj nadlegajo katoličane k odpadu (apostaziji), z neprenehljivim draženjem zvesto spolnujejo svojo nalogo, akoravno — hvala Bogu — ni venčano z vspehom, ki ga iz tega pričakujejo. V Ostrovu, Uhninu, Uhoimovem in po druzih mestih so bili katoličani do kervi pretepani zarad svoje zvestobe do ka-toličanstva. V vasi Jami poleg Ostrova so prebivalci junaško protestirali zoper ponudbo nekega ražkolniškega duhovna. Bili so trinoško pretepani, in več oseb je umerlo pod šibami in knutami. Hočejo namreč, da naj katoličani podpišejo pismo za apostacijo (odpad), pa to verniki odbijajo ukljub tolikemu trinoštvu, čigar znamnje so postali. Zgodi se večkrat, da jim ne odležejo, dokler ni život ves poln ran; in potlej ko so komaj rane s skorjo pokrite, se prične (mercvarjenje) na novo".
Ti junaki so pač drugač prepričani o resnici in potrebi svoje vere, kakor pUavec v „Slov. Nar.", kteri je kar vnemarno bleknil: „Škoda je velika, da nismo vsi katoličani, ali pa — vsi pravoslavci" (odpadenci in razkolniki). No, kdor svojo vero tako ceni, da mu je vse eno, če je pravoverec ali razkolnik, se tudi ni ču diti, če tako piše, kakor „Naroa"; — njemu je vera kosmat kožuh, ki je vse eno, če je bel ali čern, cčl ali stergan, sej ga je v kot zadegal in ga nič ne rabi. Toda pošteni Slovenci ne mislijo tako, njim je ležeče na sreči po smerti in torej na resnici, zato se s studom obračajo do listov, kterim je mar le za kožo, meso, in kosti; slepi in gluhi so pa za blagši del pri človeku.
(Konec uasl.)
Is gornje Istre. Oastitim čitateljem „Zg. Danice" je že znana za vsakega Slovenca, posebno pa za ter-žaško škofijo in za katoliško Cerkev sploh preialostna novica o smerti predobrega višega pastirja, prevzv. škofa teržaškega. Bili so rajni pustni ponedeljek še popolnoma zdravi in nenavadno veseli, a po noči jih zadene mertvud. Prišli so zdravniki, stavili so pijavke, pa nobena se ni hotla prijeti, potem jim puščajo perviČ brez vspeha, v drugo se je kri ščurkoma uderla, škof so malo laglje dihali, pa slabost se je povemila in od ponedeljka do petka, do treh popoldan, ko so izdihnili dušo, se niso kar nič zavedili. Boj s smertjo in težko sopenje je ter-pelo skoraj 4 dni. V Terstu in bližnji okolici, kamor je došel glas o nevarni bolezni, so izpostavili sv. Rešnje Telo in pri sv. maši z blagoslovom prosili Boga za ljubo zdravje dobrega višega pastirja, ali Božja neza-popadljiva previdnost je sklenila drugače. Bog ga nam je uzel, ko je bilo duhovstvu in vernim skušenega in izvedenega vodnika nar bolj potreba.
Pogreb je bil v sredo, 17. t. m., ob 9 zjutraj. Vse, kar Terst premore, je bilo na nogah. Vdeležilo se je pogreba ne le skor polovica dubovstva teržaško-koper-»ke škofije, ampak tudi deželske oblastnije, cesarske, vojaške, mornarske in mestne. Sprevod so vodili mil. gosp. Juraj Dobrila, škof poreški.
Narpervo so šli ubogi, in udje ubogih zavodov, kterim so bili rajni podpiratelj in usmiljeni oče; za temi šolarji is vsih mestnih ljudskih šol in c. kr. glavne šole, dalje šolci mestne realke in c. kr. realke, dijaki obeh gimnazij, mestne in cesarske; za temi čč. oo. ka-pucini, potem okoli 150 duhovnov teržaške škofije. Nosili so škofa duhovni v roketih. Za rajnim je šla nar-prej sorodovina prevzv. gospoda škofa. Potem dvorni in pervi namestni svetovalec Grosser, kot zastopnik barona Pinona, ki je na Dunaji. Bilo je več generalov, med njimi vojvoda virtemberški, podmaršal grof Marenzi, bar. Wetzlar ih drugi. Teržaški magistrat, občinski zastopniki isterskih mest, Kopra, Pirana, Mil itd. Premnogo je bilo služabnikov avstrij.-ogersk. Lojda, ki so tudi svetili.
Sv. mašo so služili mil. škof Dobrila pri sv. Justu. Po sv. maši je imel italijanski govor preč. ms. Petronio, častni kanonik v Kopru. Razlagal je življenje predragega škofa, omenil njih zasluge v raznih službah, posebno pa njih nenavadno dobroserčnost in usmiljenost do ubozih i. t. d. Po pridigi so nesli truplo milega du-bovškega očeta v kapucinsko cerkev k pokopu, kamor so si sami izvolili.
Med sprevodom sem vidil, da so na marsikaterih krajih ljudje jokali, ker rajni škof so bili neizrečeno usmiljeni do ubozih.
Iz ljubljanske škofije smo pogrešali duhovnov, ker razun mil. g. prošta ni bilo nobenega: tudi goriška nad-škofija je bila samo po preč. g. dr. Gabrijevčiču zastopana. — Rad bi Vam še kaj pisal, pa sem zopet k bolniku klican.
Herftiko. Iz Šivice piše škofijski šolski nadzornik Pavel Friš v ,.Zagreb. List", da o pregledovanji šolskih knjig je našel pri^ nekem učencu „sv. pismo novega zavjeta" od Vuka Štefanovi«'* Karadt i ca v podobi molitvenika. Gosp. nadzornik pristavlja, da ta knjiga je pred 25 leti prišla na svitla brez poterditve i aproba-cije) duhovne oblasti in da je bil takrat ves gerško-vzhodnji episkopat (tedaj tudi razkolna oblast) razširjanje te knjige prepovedal. Ni dvoma, pravi, da to knjigo, s cirilico in latinico tiskano, dandanes širi protestansko biblijsko društvo, ki ima svoje središe v Pesti. Knjiga je močno zapeljiva po zunanji obliki in po notranjem obsega. G. Friš toraj nadškofi j stvu in duhovstvu razodeva svoje prepričame, da po izreku sv. Očeta papeža Pija IX naj boljši bič zoper slabe tiskarije je razširjanje dobrih spisov. Izdanje veljavne in poterjene biblije po sv. jeronimskem društvu za narod bi bilo naj bol j i po-moČek proti uni bibliji. Slavonija je med vsimi herva-škimi okrajinami v cerkveni borbi izveržena naj veči poskušnji. Tam ni le samo protestanških naselb, ampak so tudi krivoverci ,;nazarejci", in čutiti je kakor da bi biblijsko luteranarsko društvo merilo posebno na Slavonijo. —
Prevzviaeni nadškof zagreb^ g. Jož. Mihalovič v postnem pastirskem listu svojemu duhovstvu terdo za poveduje, da naj mladino in sploh ljudstvo skerbljivo podučuje kersanski nauk. —
U Firence. (Iz pisnaa g. Jan. Šubica do staršev.) Sinoči sem se pripeljal v Firenco. Bilo je pozno v noč in ni mi kazalo druzega, ko iti v posteljo. Danes sem lazil po mestu okrog in vidil toiiko lepih reči, da ni dopovedati in da me kar glava boli. To je preveč. Moj Bog, kakšne so te mesta! Kamor se človek oberne, povsod lepota, ali umetnost ali pa naravna lepota. Ljudje pišejo in pripovedujejo, da je Laška vert Kvropin in to po vsi pravici.
V Bolonji sem vidil toliko lepih cerkva in lepih podob; eao podobo od Raffaela, sv. Cecilija, od katere i mat*1, mislim, eno fotografijo doma. In toliko podob od Guidona R»ni-a, onega mojstra, od katerega je tista „Marija vnebovzetje", ki ►em jo jest enkrat malal in jo imate doma. Od njega je v Bolonji veliko lepih slik. In eno podobo od P. Perugina, mojstra Ratfaelovega, sem vidil v Bolonji. To je nebeško. Marija na oblacih, spodaj svetniki in svetnice. Lepših ljudi, lepših obraze v in značajev si človek ne more želeti. To niao več ljudje, ljudje tako lepi biti ne morejo, to so ideali, vzori človeštva, pravi svetniki.
Nar veči cerkev v Bolonji je cerkev sv. Petronia. Velikanska, pa ne dodelana, komaj polovica cerkve je dozidane, in ta polovica je tako velika, da se od velikih vrst ljudje pri velikem altarji vidijo majhni kot otroci. Čudna groza obide človeka, ko stopi v to ozidje,
vse je velikansko in zraven tega oni značaj starosti, ki je cerkvi ostal, dasiravno tu pa tam kaj pcpravljajo. Tu so altarji po 300, po 400 let stari. In kako lepi! Kar je lesenih, so vsi pozlačeni. V tem je razloček med Benedkami. Tam ni lepih altarjev. Tu se pa vidi v tej in v drugih cerkvah toliko lepih altarjev, starih, moj-atersko izdelanih in dobro ohranjenih, da človek ne more vsega po vrednosti ogledati. Je preveč.
V cerkvi sv. Domenika je lepa slika na zid od Guidona Keni a, in v tisti kapeli angelj od Michaelan-gela. To je pervo, kar sem od tega mojstra vidil. In to je zadosti, da človek glavo zgubi. Majhna podobica je, angelj kleči pri tabernakeljnu in derži svečnik v rokah. Ali obraz tega angeljca je tako lep, da ni popisati. Jaz sem kar ostal pred tem umotvorom. Nekaj neizrečeno ljubega, ljubeznjivega in pametnega ima ta glavica. Noč in dan bi lahko gledal to podobico, tako je ljubeznjiva.
Zadnji dan sem se peljal gledat pokopališč**, kije gotovo naj lepše, kar sem jih dozdaj vidil. Tako lepo je, da skoraj ni pokopališču podobno. Zidanje je sicer novo, delano v tem stoletju, ali dobro in lepo zidano. To so ceie dvorane, oboki (velbi) so naslonjeni na stebre, v stenah so grobi in spodej rake. Mnogo lepih spominkov. Tu so pokopani vsi bolj premožni mestnjani, imajo grobe za celo družino, za kar je treba kaj malo plačati, 1£0 fr. (po naše 60 gl.) Za revne imajo štiri druge pokopališča, eno za moške, drugo za ženske, tretje sa fante, in četerto za dekleta. Te pokopališča so brez spominkov.
Ud pokopališča na bližnji hrib, kjer je ena cerkev, derži pot pol ure dolga, ki je vsa obzidana (velbanana stebrih, arkadih in spodaj se hodi pod streho, kakor pod mostovžem). Pomislite, kaj je to stalo — narediti na hrib tako pot.
Tukaj sta dva turna, imenitna zato, ker oba visita. Eden je nagnjen na eno stran za osem čevljev, in ven-der ne pade. Drugi je za polovico viši, pa manj visi. — To ni nič lepega, pač je pa čudno gledati tako visoko zidanje, nagnjeno na eno stran. Nekaj, kar me je tu v Bolonji tako jezilo, je ta čudna „š praha"; govorijo, se ve da, italijansko, pa tako čudno, da jih nihče ne more razumeti. (Kakor pri nas Hočevarji). Tu v Fi-renci govorijo lepo, razumno, in če tudi zlo drugač kot v Benedkah, vender človeka moreš razumeti.
O tukajšnih zanimivostih Vara bora prihodnjič kaj pisal, ko bom bolj natanko ogledal in kaj časa imel za pisanje. Zdrav sem, popotvam srečno in dobro, le veliko denarja potrosim in bojim se, da mi bo v Rimu pervi čas denarja manjkalo, dokler zopet kaj ne prislužim. Z Bogom! Serčni pozdrav vsim!
Vaš Janez.
Pečatnica sv. Očeta Pija IX do praških
skolov
od 5. svečana 1875 je gotovo ed*-n naj tehtniših dogodkov sedanjega časa, ki bode svet navdajal z novim za-čudovanjein in spoštovanjem do Kristusovega namestnika, do prestavnega, neprestrašenega Pija IX. Zares, tako govori le tisti, kteri ima pravico, kteri ima oblast govoriti, kteri se čuti, da je namestnik Božji na zemlji.
Pečatnica omenja v začetku, kako je Prusija prelomila dogovore in določila z Rimom storjene in zbudila sedanji vihar z novimi postavami, ktere božjo vstanovo sv. Cerkve in nedotikljivo škofovsko oblast in njih pravice do čistega razdirajo, popolnoma zatirajo.
Potem pečatnica posebej našteva krivice in nasledke teh brezbožnih postav. Posvetni sodniki bi škofom in drugim duhovskim vikšim mogli snemati njih
veljavo, čast in oblast; stavijo se škofovskim namestnikom mnogi in silni zaderžki; kapitelni naj bi zoper cerkvene postave volili kapitelvikare, škofove namesto-valce, ko škof še živi; „oberpresident" (pruski, lute-ranski vradnik) bi smel celo nekatoliške može postavljati za opravnike duhovskih posestev in cerkvenih reči.
Sv. Oče nočejo v novo žaliti škofov z naštevanjem dosedanjih Nadleg, peklenj, poškodovanj , ki so sledile iz teh postav. Nikakor pa ne morejo molčati o tem, kar je zadelo gnjeznjansko-poznanskega nadškofa Miecislava in paderbornskega škofa Konrada, ki sta bila v ječo veržena, obsojena, s svojih sedežev in oblasti odtergana in škofije z naj veči krivico oropane svojih viših pastirjev.
Če je vikšitca pastirjema sreča voSiti, ker zavoljo pravice preganjanje terpita, je pa po ar^gi strani obžalovati zaničevanje škofovske veljave in časti, žaljenje svobode in cerkvenih pravic, preganjanje po vsih škofijah na Pruskem. Zato Kristusov namestnik z močjč in oblastjo glas povzdiguje in se pritežuje zoper te postave, ki so vir teh prehudih del. Z vso določnostjo, z veljavo Božje pravice se poteguje poglavar vesoljne Cerkve za poteptano prostost svete Cerkve, in pravi po besedi:
,,Da to dolžnost svoje službine oblasti spolnimo, po tein pisanji prav odkrito naznanimo vsim, ktere to zadeva, in vsemu katoliškemu svetu, da une postave so brez veljave, ker božji vravnavi Cerkve do čistega in popolnoma nasprotujejo. Zakaj Gospod ni postavil mogočnih tega svetd nad škofe svoje Cerkve v rečeh, ki zadevajo sv. Duha, ampak sv. Petra, kteremu ni izročil samo svojih jagnjet, ampak tudi svoje ovce (Jan. 21, 16. 17), in zato tudi nobena še tako visoka posvetna oblast ne more od škofovske službe odstavljati njih, ktere je sv. Duh postavil škofe, da naj Cerkev vladajo. (Ap. dj. 20, 28)."
Pečatnica potlej povdarja okolišino, ktero naj bi pač premislili tisti, kterim „svoboda", prostost ni le puhla beseda, ali pa veljavna samo za nektere ljudi, in ne za vse deržavljane. Pravi namreč, da te postave so „nevredne velikodušnega naroda, in tudi nepristranski nekatoličani jih morajo zavreči". Zakaj one mirne in neoborožene deržavljane z osornimi in prehudimi kaznimi tezajo zoper svojo vest delati in jih devajo v stan tacih nesrečnih, ktere samosilstvo tako potlači in potare, da delajo večkrat celo zoper svojo vest. „Zato se hoče dozdevati", pravi pečatnica z neizrečeno močjo in doslednostjo , ,,kakor da bi te postave ne bile naložene svobodnim deržavljanom, da naj zahtevajo umno pokoršino, ampak sužnjim, da naj se pokoršina s premočjo in strahoto izsiluje".
Zdaj pečatnica slovesno naznani, da brezbožni, kteri opiraje se na deržavljansko silo bi se prederznili farne cerkve v posest jemati in se v cerkveno vlado vsi-lovati, po cerkvenih vstanovilih zapadejo v veliko izobčenje. Vernikom je prepovedano k njih duhovskim opravilom hoditi, od njih zakramente prejemati, ali z njimi tovaršijo imeti, da hudobni kvas dobrih ne pokvari.
Sv. Oče z velikoserčnimi besedami naslednjič hvalijo nemške škofe za tako vse hvale vredno stanovitnost v teh prehudih stiskah, da jih tudi po naj daljniših krajih občudujejo. „Tnti pa, kteri so Vam sovražljivi, pravijo, „naj vedo, da Vi, ko cesarju odrekujete, kar je Božjega, kraljevi veljavi nikakoršne krivice Btorili ne boste in ji nič ne odtegnili. Zakaj pisano je: „Bogu moramo bolj pokorni biti, kakor ljudčm". (Dj. ap. 5, 29.) Poslednjič opominjajo škofe, da naj se ozirajo na Kristusa, kteri je v hujšem terpljenji pred njimi šel, in je sramotno smert prestal, da naj bi se njegovi udje učili bežati pred posvetno prijaznostjo, stranovitosti se ne
bati, zarad resnice zopernosti ljubiti." (S. Greg. Mag.) Na Kristusa je nase upanje.
T o I a ž n i c i.
Stopimo k tronu Marije, kristjani! S križi, z nadlogo, s težavo obdani: Pomoč dobiti čemo prositi Mater tolažbe.
Polje, gorica in travnik ne vg6di, Silna težava nas stiska povsodi; Roke razgerni, Ti njo odverni, Mati tolažbe!
Naši domači so nam pa zboleli, Romati k Tebi so serčno želeli; Ozri se milo, daj jim zdravilo, Mati tolažbe!
Serce ranujejo grehi obilni, Meči ga bodejo neprestevilni; Grešnikov Mati, daj se dozvati, Mati tolažbe!
Hudi sovražnik nas tud' nadleguje, Duše pobožne povsod zalezuje; Ti nas obrani, stoj nam na strani, Mati tolažbe !
Daj, da v nedolžnosti vedno živimo, Jezusa nikdar več ne razžalimo; To te vsi skupaj prosimo tukaj, Mati tolažbe!
Kadar bo duša pred Jezusom stala, In od življenja odgovor dajala; Bodi Devica naša srednica,
Mati tolažbe!
* *
*
Bodi, Marija! nam usmiljena Mati; Daj nam na večno pri Jezusu stati, Njega častiti, tebe slaviti, Mati tolažbe!
S. Gaberc.
Razgled po »vetu.
Rimsko. Novolaški naučni minister Bonghi je v zbornici nasvetoval nov davek za tiste, ki hodijo muzeje po rimskem mestu ogledovat. Kdaj je bilo kaj tacega pod papeži? Framasonski svoboduharji so zares znajdem v žuljenji soldov iz ljudi. Po davku od moke za telo je bilo pač primčrno postaviti še davek od duhovnega vživanja!
V Rimu je bila pred 25 leti, t. j. 10. sveč. 1849
oklicanaMacini-Garibaldova „večna" republika. Ne mara je Garibaldi zato zdaj v Rim prišel, da bi se skrivaj po svoji republiki jokal, očitno pa v zbornici prisegel na kraljevo vstavo? Mlatili so takrat ravno tako široko-ustne kremljanja za „republiko", kakor zdaj za jetično „edino Italijo". Kakor pa je naglo memo šlo uno rogo-vilstvo, tako pojde za njim tudi sedanje. Rogovilil je v Rimu zoper papeža Arnaldo iz Bresije, ki je hotel potreti nepremakljivo skalo sv. Petra, — rogovilil neki Štefe Porcari, to je „Svinjar", — rogovilil Rienzo, —
rogovilil Berthier s svojo republiko, — rogovilil Napoleon s svojim napuhom, — rogovilila sta Macini in Garibaldi pred 25 leti s svojo „večno" republiko, ktere večnost pa je terpela komaj č*ž leto in dan; in kaj je z vsimi rogovilstvi in rogovileii? Vse gre hitro v prah
v	smeti, v sramotni konec; papeštvo pa vselej zopet vstane s svojo vlado v Rimu.
Kako prismojeni so liberalni „italianissimi", je pokazal poslanec Morelli, ki je 2. sveč. v zbornici pozdravil Garibalda z naslovom ,,arhangel laškega punta". Ta „arhangel" satanovega puDtaiija hoče narediti veliko posojilo, da bi vravnal tek reke Tibere in njen zavetnik, pa rodovitno storil „Rimsko polje" (Agro romano). Toda Kvintino Sella, ki ne veruje tako terdno v „Ga-ribalda-arhangela" kakor Morelli, je puntarju dokazal, da velike početja se ne morejo skušati v deržavi, ki je z dolgovi tako hudo obložena, temuč se m >r*jo poprej denarne razmere vravnati; gaiibaldovske osnove ne merijo na rešenje Rima, ampak na razdjanje Italije. Zato Sella tudi ni hotel pristopiti v Garibaidov „tiberski in poljski odbor" in ,,arhangel" je namesto njega izvolil Depretis a. Puntarski „arhangel", kakor pravi ,,Unita", je že spazil, da ministri delajo bebca iz njega in se je tudi pritožil zarad tega pred florenškimi študenti, češ,
vi	pa me razumevate in ste zmeraj z menoj.
Drobne DOVice. Ko je 12. pros. kineški cesar umeri so pervega cesarskega zdravnika ob glavo djali, — menda zato, ker ubogi zdravnik »nebeškega veličanstva", kakor se tam cesar imenuje, ni mogel smerti rešiti. Ne mara se svet sčasoma zopet prepriča, da med nejever-niki ni tako prijetno živeti, kakor blezo naši novi neje-verci mislijo. — Na Španjskem so zdaj tri stranke: Alfonzisti, republikanarji in karlisti. Karlisti zdaj močno zmagujejo; Morionesa imajo v Pampeloni vtesnjenega, ako tega premagajo in ob moč spravijo, je mogoče, da jo proti Madridu mahnejo. Vlade bi imele potem priliko zopet novega vladarja priznavati. — Povsod razpor — tudi na svetih mestih! V Betlehemski cerkvi je bil hud pretep med greškimi in armenskimi razkolci; dva sta neki mertva in 12 ranjenih, med kterimi je armenski škof. Obojni imajo prav blizo svoje svetiša, toraj lahko skupaj zadenejo. — Slavni slikar es. podob Fiirich na Dunaju je za svoj 751etni god dobil od sv. Očeta Pija IX lastnoročno vošilo. — V Frankobrodu je umeri Karol Frid. pl. Savignv, eden naj slavniših katoliških poslancev v nemškem derž. zboru. — V Virtembergu se vse zlagoma vojaštvo poprusuje. — Med naj tehtmši opravila angleškega derž. zbora itejejo zboljsevanje delavskega stanu v oziru na njih stanovanja, ki ima ekorej na versto priti. — K monsig. Ledohovskemu, ki mu je vlada vfee prihodke pograbila, je prišel neki davkarsk vradnik v ječo in hotel je imeti 200 lir davka od njegovih prihodkov! Ta je prav pruska. — Florenška „Epoca" je pričela razglasovati dopisovanja med Ma cini em in Usodom-om, oziroma Bizmarkom. To so nam reč škandalozne razodevanja, ki pojasnujejo, kakešno je prijateljstvo prusko do Avstrije. — V „8vobodnem novem Rimu" se večkrat zgodi, da „svobodni Rimljani" pekovske dečke s kruhom napadejo in jim kruh pograbijo! 19. sveč. so trije ziHarji blizo Marije Snežnice dečku košaro ziajšali. — Izmed 300 starašin laškega parlamenta jih je komaj 70 v Rimu, ki se posvetujejo, če naj bi za tolovaje smertno kazen odpravili. — Jezuit P. Secchi v Rimu je 15. sveč. imel učen govor o iznaj-denih planetih 1. 1874, o »spektralnih" študijah pri ko metih in o prav koristnih vspehih iz tega za vedo in zlasti o prehodu planeta Venere 8. grudna pred solncem. — V Kosenci, kakor piše „Gazzetta d'Italia", je 13. sveč. neki Kajetan De Blasio umoril deržino osem 03eb,
ker mu deržinski oče ni mogel dolga pri tisti priči plačati ; potem pa se je pošast še sama sebe končala. — Cesar Viljem je po premrazenji nekoliko obolel, general Moltke pa je menda hudo bolan.
Listek za raznoterosti.
Ix Ljubljane. Slovesno sv. maso za r. škofa Legata
so med veliko azistencijo, J!o. t. m , imeli mil. prošt Po-gačar pričo prem. kneza škofa, ki so po maši mertvaške molitve opravili.
Očitna pomoč Naie ljube Gospe presv. Jezusovega
SerCA? Mesca rožnika pretečenega leta sem bil poklican k neki zlo bolni deklici v ljubljansko deželno bolnišnico, da jo spovem. Ko sem vse opravil, prične mi pripovedovati, da zraven nje ležeča deklica (iz Mengša) že tretji mesec nobene besede ne mere glasno spregovoriti, — ker se ji gerlo in jezik suši, tudi zdravniki so ji naznanili, da ne bo nikoli več mogla glasno govoriti. Jaz jo v njenih bridkostih tolažim, zaupanje dajem in svetujem, naj se k Mariji Gospej presv. Serca oberne, in njo pomoči prosi; pripovedujem ji o velikih čudežih, kteri se gode na priprošnjo Naše ljube Gospe, ter ji svetujem, naj tudi ona devetdnevnico s polnim zaupanjem prične opravljati v čast Nase ljube Gospe, ter naj med tem časom (enkrat v devetih dneh) zakramente sv. pokore in sv. Rešnj. Telesa prejme. In kdo bi se ne čudil, kdo bi ne stermel, ko najdem zadnji dan njene devetdnevnice deklico popolnoma zdravo in mi pripoveduje, da od dne ko je pričela Našo ljubo Gospo častiti in klicati, je vedno veselejši, in zdaj deveti dan popolnoma zdrava postala. Govorila je prav razločno in umevno — vsi so se čudili, da je ta deklica, od vsih že za vselej k vedni mutosti obsojena, zopet ozdravela. Cez dva dni je prišla se mi na dom zahvalit, da sem ji svetoval se vpisati v bratovšino Naše ljube Gospe, ter nji v čast opravljati devetdnevnico. S solzami hvaležnosti je zapustila mojo sobo.
V Ljubljani, 23. sveč. 1875.	J. D.
Sklepa enciklike sv. Očeta za sveto leto, ki je v
današnjem listu, prosimo, naj nihče ne pregleda. Iz te dolge okrožnice je velik oddelek v začetku in pa konec po besedi poslovenjen, iz sredine pa smo le glavne reči po pomenu posneli. — Pred več leti so sv. Oče o neki priliki imeli kratko pridigo, v kteri so poslušavce lepo prosili, da naj opustijo preklinovanje in postavili so vse pričujoče kakor za svoje misijonarje, da naj to njih željo in prošnjo dalje razširjajo. Kaj pesebnegaje, da tudi za sv. ltto duhovnom nakladajo, naj se prav posebno trudijo to strahovito pregreho (bogokletstvo) zatirati, pa za posvečevanje praznik.-v in spoštovanje posta se poganjati. Skušnja uči, da tisti, ki so v teh 3 rečeh zabredli, so veči del tudi v druzih smertnih pregrehah zakopani. Kako silno namestnik Kristusov priganja k splošnemu spreobernjenju, k zapušenju vsih pregreh, k obnovljenju celega človeka, to kaže vsa enciklika in zlasti še sklepne besede.
Fotografij gosp. misijonarja Čebulja več ducatov ima vredništvo (po 50 kr.). Zneski za gosp. misijonarja.
Na Ceinjicah ljudje hudo bolehajo za vnetjem vratu. To bolezen imenujejo „gerče" (f. p!.). Tudi po berdski duhovniji gerče ljudi davijo.
Vrednik namesto dr. J. Ulaga „Slovenskemu Gospodarju" v Mariboru bode znani pisatelj dr. Lavoslav
Gregorec, bogoslovski profesor. Lastnija ostane listu, kakor je bila.
Pntski moloh je mislil, da bo na Nemškem s tri-noškim trenjem kdo vč kako škodo naredil katoličan-stvu, godi se pa ravno nasprotno. „Univers" mesca prosinca je pisal, kako mnoga spreobračanja po Nemškem dražijo jezo pruskih časnikov. Ne mine teden, da bi katoliška Cerkev v. tem oziru ne imela si zapisovati novih zmag. Že imajo novospreobernjence po naj ime-nitniših nemških hišah. Hohenzollerji, Virtembergi, Meklenburgi, Koburgi, Hasiji imajo spreobernjencev med svojimi družinami. Vsled tega je togota „oificijoz~ nih" (vladnih časnikov) velika.
Mskriee ignacijanske
za vse dni v letu.
23. ZderŽati se krega, ni samo velikodušno in keršan-skemu iniru pristojno, ampak tudi rodovitno. (S. Ignat. vitae 1. 4. §. 7.)
Ako škodo terpiš na Časnem premoženju iz ljubezni do čednosti, jo Gospod obilno popravlja. Bolji je trohica v miru, ko zakladi v prepiru. Kaj pomaga premoženje množiti, pa ljubezen manjševati?
Težavno je kreg sprožiti in ne se pregrešiti zoper ljubezen. Da bi se ptuja krivica odobravala, ne zahtevam ; pravim le: nikoli se ne sme krivica tako sovra-žititi, da bi bilo dovoljeno sovražiti onega, ki jo je storil. Ko se togotiš nad deli, glej, da se ne togotiš ob enem nad človekom.
Najmanjši škoda na ljubezni je hujši od vsake posvetne, ta mine, una ostane; da se je ognemo, naj bi raji preterpeli tudi zgubo vesoljnega sveta.
Le mervica je, za ktero se tako prepiramo. Ako za dobičkom tekamo, išimo si večnega. Kaj ee kregamo za reč, kteri naša domišljija le dozdevno ceno prišteva, ne prave.
MMuhorske spremembe*
V Lavantinski škofiji: Župniki so postali čč. gg.: Matija Sinko v Lutomeru. Gašper Zupanec v št.-Petru na Medvedovem selu. — Za prov. profesorja v Mariborskem semenišču sta imenovana čč. gg.: dr. Janez Kri-žanič in Janez Skuhala. — Č. gosp. Vinko Plaskan je postal provizor v št.-Ilu pri Slov. Gradcu. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Miha Šumar v Dobovo; Fran-čišk Dovnik, začasno v št. II pod Turjakom; Anton Merčnik za I. v Ruše; Fr. Jug za I. k sv. Magdaleni v Maribor in Dragotin Tribnik za II. v^Konjice — Či. gg. Matej Lah, Jernej Ciringer, Martin Cernivec in Miha Jeras grejo v pokoj. — Umeri je č. g. Jože Huber, c. kr. profesor na Celjski gimnaziji in duhoven Brezonske škofije. R. i. p.
Darovi prihodnjič.
Pogovori z gg• dopisovalci.
Gg. Š. in S.: Precej prihod.; zdaj je bilo prepozno. — J. G.: Hvala za poslano. Za slike denar, upam, je došel. „Fol." nimam; prosim.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazni&OTi dediči v Ljubljani.