Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO 1N UPRAVA: Trst, Ulica Martiri deila L.bertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošl. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovuu
NOVI LIST
Posamezna It. 49 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 526
TRST, ČETRTEK 3. DECEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
Pa p ed	uIndiji
38. svetovni evharistični kongres v indijskem velemestu Bombayju se je slovesno začel v soboto popoldne v prisotnosti papeževega legata kardinala Agaganiana. Ta kongres pomeni v zgodovini katoliške Cerkve važen in prodoren korak k občestvu kristjanov in vsega človeštva. Prvič zato, ker je sam papež priletel na obisk v izvenevrop-ski kontinent. Drugič, ker prihaja poglavar katoliške verske skupnosti kot misijonar med najrevnejše in najbolj zapuščene socialne plasti. Tretje dejstvo, katero je treba podčrtati ob tem evharističnem kongresu, je pa to, da hoče papež v duhu ekumenizma, proglašenega na drugem vatikanskem cerkvenem zboru, priti v stike tudi s predstavniki nekristjanskih veroizpovedi, z budisti, hinduisti in drugimi.
Na zastavi letošnjega evharističnega kongresa je zapisano tolažljivo geslo: pomoč vsem bednim in občestvo človeštva v duhu Kristusovih naukov. Papeževega predstavnika je sprejela na bombayskem letališču velikanska množica Indijcev vseh ver. Zbor pet-hsoč pevcev je prepeval himne, ko je kardinal Agaganian stopal po stopnicah na vzvišen oder z oltarjem sredj razsežne ravnine, kjer je pripravljenih 80 tisoč sedežev. V pozdravnem nagovoru je kardinal dejal, da prihaja kot Janez Krstnik pripravljat pot Kristusovemu namestniku, ki bo prišel med indijsko ljudstvo v torek popoldne. Medtem so v pristanišču razkladali ladje s 1600 tonami žita, katerega je papež daroval revnim indijskim prebivalcem. Otipljiv dokaz, kako hoče Cerkev praktično izvajati ljubezen do bližnjega ne glede na vero ali pleme.
Pri otvoritvi je govoril tudi podpredsednik indijske republike Zakir Hussein, musliman po veri, ki je rekel, da kongres odgovarja željam milijonov ljudi, potrebnim plemenske enakopravnosti, resnice pravice in medsebojnega spoštovanja. Posebno je poudarjal veliko važnost kongresnih razprav o pobijanju bede in podhranjenosti ene tretjine človeškega rodu.
Irski primat Conway je v svojem govoru izvajal pri posebni študijski komisiji, da morajo pasti vse meje, ki ovirajo širjenje nauka Jezusa Kristusa, ki so besede sprave in ljubezni do vseh.
Po takšnem uvodu v evharistični kongres so tudi voditelji skrajne hinduistične sekte »Hindu Mahashaba« pozvali svoje pristaše, naj ne motijo veličastnega poteka mednarod- ■ nega evharističnega zbora.
V	sredo je bil ves milijonski Bombay na nogah, da slovesno sprejme Kristusovega ' namestnika Pavla VI. Papež je odletel iz Ri- j ma v sredo zjutraj, s spremstvom štirinajstih oseb, na indijskem letalu »Nanga Parba'« proti Indiji, kamor je prispel zvečer.
Spotoma se je ustavil v Bejrutu za tri-četrt ure. Na letališču je sprejel predsednika libanonske republike in uradno državno od' j poslanstvo iz Sirije. V duhu svojega katoli-
zdruzeni narodi v krizi
V	torek, 1. decembra, je začel zasedati v New Yorku glavni zbor Združenih narodov, toda prav na predvečer začetka zasedanja se je zaostril kritični položaj, v katerem se zadnji čas nahaja ta svetovna organizacija držav. Sovjetski zunanji minister Gromiko je namreč takoj po svojem prihodu v New York objavil poročilo, ki v bistvu zavrača posredovanje glavnega tajnika ZN U Thanla, naj bi Sovjetska zveza poravnala svoje dolgove Združenim narodom oziroma naj bi toliko časa odgodili vsakršno glasovanje na glavnem zboru ZN, da se bo to zgodilo. U Thant in Američani so namreč upali, da se bo zgodilo po posredovanju glavnega tajnika ZN v doglednem času, vsekakor pa do l. februarja prihodnjega leta. Z odgoditvijo glasovanja bi bil U Thant rad preprečil izbruh odprte krize Združenih narodov in morda celo njihovo ohromitev, člen 19 Ustanovne listine Združenih narodov namreč določa, da tista država, ki dive leti ne plača svojega prispevka za Organizacijo Združenih narodov, izgubi pravico do glasovanja. Sovjetska zveza in z njo vred še nekatere druge komunistične in »nevezane« države ter celo Francija bi na tem zasedanju Združenih narodov torej že ne smele več glasovati.
Sovjetska zveza pa dozdevno odločno vztraja pri tem, da ne bo plačala listih 52 milijonov dolarjev, katere dolguje svetovni organizaciji na članarini in na prispevkih za kontingente čet ZN v Kongu in na Bližnjem vzhodu. Trdi namreč, da misija teh čet Združenih narodov ni bila v interesu pravega miru, ampak samo v prid nekega novega kolonializma, ki so si ga baje zamislili kapitalisti. Če pa ne bo plačala, bi ne smela glasovali, in lahko si je predstavljali, kaj bi to pomenilo, ker je Sovjetska zveza ne le druga največja sila sveta, kar zadeva industrijski in vojaški potencial ampak ludi ena od petih velesil, ki so ustanovile Organizacijo Združenih narodov, in ena izmed petih — istih —, ki imajo pravico vela. Polog tega je prav Sovjetska zveza lista., ki vodi enega izmed obeh sprlih taborov sveta — če »nevezanih« držav ne računamo za poseben tabor. Če bi ji odvzeli pravico glasovanja, bi to pomenilo, odreči se ediinii realni in redni možnosti mirnega in javnega dialoga med obema taboroma. Posledic si ni mogoče niti zamiš-
škega ali vseobčega poslanstva je na poti k Indijcem prinesel poslanico miru tudi arabskim narodom.
Na letališču, 21 kilometrov od središča Rombaya, je pričakalo in pozdravilo papeža nad sto tisoč ljudi. Več kot milijon pa jih je bilo v špalirju, ki je obrobljal cesto od letališča do središča mesta. In ta množica je ganjeno pozdravljala prvega poglavarja ka- j toliške Cerkve, ki je kdaj obiskal Indijo in j Orient.
1 jati. Svetovni politični položaj bi poslal še mnogo bolj zapleten in nasprotstva bi se zaostrila, hkrati pa bi zmanjkal najprimernejši instrument, da bi jih lahko poravnali— to je učinkovitost Združenih narodov.
Združene države, ki morajo stalno nositi največje finančno breme za Združene narode, sicer formalno zahtevajo, da Sovjetska zveza kot tudi vse druge države, ki niso plačale, ne smejo glasovati, dokler tega ne store. Vendar se jasno zavedajo, kaj bi to v primeru Sovjetske zveze pomenilo. Po drugi strani pa spet ne marajo in ne morejo delati izjem, ker kar velja za male, mora veljati tudi za velike. Spričo tega so dovolj očitno podprle pobudo U Thanla — če je niso celo same navdahnile — za kompromisno rešitev tega spora. Po U Thantovi zamisli bi se izognili prelomit s tem,, da bi se začasno na glavnem zboru Združenih narodov izognili vsakršnemu pravemu glasovanju. G'avni zbor naj bi si izvolil svojega predsednika Ghanca Alexa Quaison-Sackeyya (proti kateremu ni nihče) po formuli »Je kdo proti?«. Po isti formuli, brez pravega glasovanja, torej, bi obravnavali druge manj nujne in važne probleme, dokler ne bo 23. decembra zasedanje odgodeno zaradi božičnih praznikov. Nadaljevali pa bi ga namesto 10. januarja, kot je bilo prvotno določeno, šele prve dni februarja, tako bi imele Združene države in Sovjetska zevza dovolj časa, da poravnajo mecl seboj to nepri jetno in v resnici nepotrebno zadevo, ki konuplicira že tako zapleteni in težki položaj v Organizaciji Združenih narodov in v svetu.
Posredovati je hotel, kot rečeno, U Thant. Z Gromikovo izjavo, ki je zavrnila kompromisno rešitev glede glasovanja, pa je uničeno upanje na tako rešitev. Očitno hoče priti ral i Sovjetska zveza vprašan je na ostrino in izzvati Združene narode. Morda jc prepričana, da bi doživela v Združenih narodih pomembno zmago, če bi prišlo do javnega odločanja glede uporabe člena 19 in bi večina odločila, da sc le tokrat ue uporabi proti njej. Pri tem se zanaša gotovo na afriške in druge »barvne« države.
Seveda pa bi bil to hud poraz za Združene države, ki imajo že tako občutek, da se tiste države, ki nočejo plačati, norčujejo iz njih; odločene so, da za vse svoje plačevanje za Združene narode ine bodo vtaknile v žep še take sramotitve. V primeru pa da bi v lem vprašanju res ostale v manjšini, je nevarnost, da se oric pasivi-zirajo do Združenih narodov ali da jih celo zapusle, kol že zahtevajo določeni ameriški krogi. Kaj bi to pomenilo, pa je vsakomur jasno — konec Združenih narodov kol učinkovite sile miru. Ti bi se spremenili kvečjemu v platoničen forum, za katerega debate in resolucije se ne bi nihče več
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 6. decembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski karakteristični ansambli; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najnilajše: »Beli kit !Vloby Dick«, povest, ki jo je napisal lici man Melville. prevod in dramatizacija Dušan Perlon. 5. del: »Elijevi ognji«. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožne pesmi ; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ledna v naši deželi; e'.00 Znani ipevei: Betty Curtis in Paul Amka; 18.00 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Lel ja Rehar: »Sveti Miklavž, prinašavec daril«; 21.00 Vabilo na ples.
• PONEDELJEK, 7. decembra, ob: 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelija Rehar: »Sveti Miklavž, prinašavec daril«; 18.00 Znanstveni leksikon, pripravil Slavko Andrec; 18.30 Naši mladi koncertisti: Violinistka Fernanda Sel-vaggio; 19.15 Plošče za vas: 8. quiz oddaja; 20.35 Goffredo Petrassi: »II condovano«, opera v enem dejanju — Goffredo Plerassi: »Morte delParia«, tragična opera v enem dejanju.
• TOREK, 8. decembra, ob: 8.30 Glasbena matineja; 9.40 Marijine pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 14.40 Karakteristični ansambli; 15.30 »Falimski otroci«, mladinska igra, iki jo je napisal Srečko Gregorec. Igra RO„ vodi Stana Kopitar; 18.09 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba. Valentino Bucchi: Miraodolina, baletna suita; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja - Ksaver Meško: »Kako so sveži bili, ikako nežni cveti«; 21.55 Solisti naše dežele. Sopranistka Nedda Pittana, pri klavirju Anna Luci Sanvila.
• SREDA, 9. decembra, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Podobe iz narave; 18.00 Radijska univerza -Branko Pegan:	»Galilei zagovarja Kopernikove nauke«; 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert. Vodi Hanold Byrns. Sodeluje tenorist Petre Munteanu. V odmoru (približno ob 21.05) Srečanja z našimi umetniki - Milko Bambič: »Slikar Rudolf Saksida«.
• ČETRTEK, 10. decembra, ob: 11.45 Italijanski orkestri iin pevci; 12.15 V Trstu pred slo loti; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.00 Italijanščina po radu; 18.30 Kantate in oratoriji: Simfonija psalmov, za zbor in orkester; 19.15 Sirimo obzorja: »Živalstvo Julijskih Alp«, napisali Mara Kalan; 20.35 »Skopuh«, veseloigra v petih dejanjih, ki jo je napisal Jean-Baptistc Moliere, prevedel Niko Kuret. Radijska priredba in režija Jože Babič. Igrajo člani Slovenskega gledališča
• PETEK, 11. decembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je ne koč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Tri živali«; 18.30 Juogslovanski solisti. Sopranistka llea-na Bratuž-Kacjan in tenorist Rajko Koritnik. Pri klavirju Silva Hrašovee; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešeren — satirik in epigramatik«; 20.35 Gospodar stvo in denlo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vode
• SOBOTA, 12. decembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Okno v svet; 15.00 »Volan«. Oddaja Piera Accoltija za avtomobiliste s sodelovanjem Italijanskega avlokluba; 15.30 »Vsakdo ima svojo postavo«, radijska drama, ki io je napisal Roberto Cortese, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., režira Stana Kopitar; 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 18.00 Radijska univerza -Tone Penko: Kraška flora - »Moška milost«; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravni Dušan Jakomin; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiii: 20.45 Slovenski Oktet; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri.
TEDENSKI KOLEDARČEK
6. decembra, nedelja: Miklavž, Nikolaj
7. decembra, ponedeljek: Urban, Sladoj
8. decembra, torek: Brezni. Spoč. D. M.
9. decembra, sreda: Valerija, Savica
10. decembra, četrtek: Smiljan, Melhiad
11. decembra, petek: Daniel, Dobromi!
12. decembra, sobota: Aljoša, Maksencij
Eksplozivni položaj
Predsednik Johnson se te dni posvetuje z ameriškim veleposlanikom v Južnem Vietnamu generalom Taylorjem, z obrambnim ministrom Mac Namarom in šefom odbora g'avnih stanov Weelerjem ter še z raznimi drugimi osebnostmi o položaju v Južnem Vietnamu. Kot pravijo uradna 'poročila o posvetovanjih, razpravljajo o »vedno večji podpori, ki jo Severni Vietnam daje gverilcem v Južnem Vietnamu« in o
KRATKE NOVICE
Na prvi seji novega zasedanja Glavnega zbora ZN je bil izvo'jen za predsednika zbora ganski predstavnik Alex Quaison Sackey, ki se je pojavil na predsedniški tribuni oblečen v praznično nošo svojega naroda oziroma njegovih poglavarjev — v rdeče in zlato vezeno togo. Rekel je, da pomeni njegova izvolitev počastitev za vso Afriko. Izvoljen je bil po sistemu »Je kdo proti?« Nihče ni bili proti.
•---
Belgijska vlada je že čez nekaj dni umaknila svoje padalce iz Konga, potem ko so še v mestecu Pau'is rešili nekaj sto belih talcev iz rok podivjanih in prestrašenih črnskih upornikov. Računajo, da so rešili v Stanleyvillu, Paulisu in v bližnjih krajih skupno okrog 1500 be'ih talcev. Okrog sto so jih črnci ubili. Zdaj se čombejeve čele z belimi najemniki na čelu lrudijo, da bi rešile še ostale
 0----
Coinbe se je podal na »zaseben« obisk v Francijo, kjer je imel razgovor s predsed,-nikom De Gaulloin. Ni znano, o čem sta se pogovarjala, a Čombe je potem izjavil, da je zelo 'zadovoljen z razgovorom in da je pokazal general de Gaulle popolno razumevanje za kongoški položaj. Pričakujejo, da bo Francija podprla — razen vojaško — Combejevo prizadevanje za utrditev razmer v Kongu.
 •----
Kol poročajo, so odkrile Čombejeve čele štirideset kilometrov od Kinduja skladišče orožja, ki so ga Kitajci poslali upornikom.
—•—
Črnski študentje v komunističnih državah so priredili silovite demonstracije proti veleposlaništvom zahodnih držav, ki jih smatrajo za krive »napada« na Kongo. Najhujše demonstracije so bile v Moskvi. V Kairu so razdejali ameriško 'knjižnico, ki je bila namenjena študentom. Demonstrirati so hoteli tudi črnski študentje v zahodnih prestolnicah in v Jugoslaviji, kjer pa je policija vljudno, a odločno preprečila razgrajanje in škodo.
Američani so izstrelili s Cape Kcnned.y proti Marsu veso'jsko raketo »Mariner IV«, ki naj bi letela mimo planeta v zelo kratki razdalji. Dosegla ga bo v poletju. Rusi niso hoteh zaostajati in so tudi izstrelili raketo »Zond-2« proti istemu cilju.
SPREJEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE
Ob prazniku republike je bil v soboto, 29. novembra, v prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu sprejem, ki sta ga priredba generalni konzul Rudi Janhuba in njegova gospa. Poleg predstavnikov oblasti so se sprejema udeležili tudi zastopniki številnih slovenskih političnih, kuhurnih in gospodarskih organizacij.
v Južnem Vietnamu
ukrepih, ki bi bili potrebni za izboljšanje položaja. Po mnenju mednarodnih političnih krogov gre pri teh ukrepih tudi za vprašanje, če razširiti vojno na Severni Vietnam.
Vse kaže, da bodo Združene države prej ali slej, verjetno pa že kmalu odgovorile na to vmešavanje Severnega Vietnama z vojno. Razen če se odločijo drugače, namreč da prepuste Južni Vietnam njegovi usodi. To bi verjetno tudi storile, če bi me bila nevarnost, da se potem ista igra ponovi v kaki sosednji državi, v Laosu, Kambodži, Siamu ali kje drugje. Položaj v Južnem Vietnamu, kjer si spet slede demonstracije budistov in najavljajo celo nove samomore budističnih duhovnikov, postaja vsekakor tako zamotan in nasičen /. napetostjo — (poleg lega ga otežujejo še pomanjkanje zaradi nedavne poplave in tajfuni), da je pričakovati eksplozijo. K temu prispevajo vse soudeležene stranke po svojih najboljših močeh, najbolj pa — kot vse kaže — Kitajska, ki ima ves interes, da lam, kot tudi drugje v vzhodni Aziji in sploh na svetu, ne pride do miru in do mirnega sožitja med narodi in ideologijami.
Združeni narodi v krizi
(Nadaljevank' s L strani)
zmenil, z'asti tudi zalo ne, ker bi predstavljali v bistvu samo pristransko stališče v svetovnih problemih.
Največja žrtev lake ohromitve Združenih narodov pa bi bili majhni narodi, ki bi tako izgubili edino svetovno in učinkovito tribuno, s katere je slišati tudi njihov glas, in edino možnost, tla soodločajo s svojim glasom pri vsaj teoretičnih, a vendarle do neke mere moralno obveznih rešitvah raznih mednarodnih problemov. V svetu bi odločala spet samo groba sila na škodo moralnih načel. Začasno je bila na prvem zasedanju glavnega zbora Združenih narodov odvrnjena neposredna nevarnost lake ohromitve s tem, da so se v zadnjem hipu štiri sile — Združene države, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza — skupaj s 'predstavniki še štirih drugih držav sporazumele o proceduri na zasedanju, ki naj prepreči direkten spopad in krizo. Bi stvo sporazuma je v lem, da na prvi seji ne bodo omenjali spornih vprašanj in da se bodo omejili samo na najnujnejše zadeve upravnega značaja, hkrati pa bodo nadaljevali s posvetovanji za trajnejšo rešitev. Afganistan je podal namreč predlog, da naj bi plačevanje prispevkov Združenim narodom ne bilo več obvezno, ampak prosto voljno in toerj zanaprej brez zveze s pravico do glasovanja. Vprašanje pa je, če bodo Združene države na to pristale, ker je jasno, da bi morale nositi v bodoče 30 VCO je finančno breme za Združene narode in njihove intervencije, ne da bi imele zalo 'kako večjo pravico v njih.
Perspektive Združenih narodov so mračne. Seveda so to le bolj zunanji povodi. Za njimi se skrivajo še drugi in še bolj zamotani, ki leže kol črn oblak nad Združenimi narodi in nad vsem svetom.
Izdajatelj: »Novi list« d y o, 7.. • Glavni urednik: Enpelbert Rosednjak • Odgovorni urednik: DrafT' Lepiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv Frančiška 20 — telefon 29 477
Winston Churchill - devetdesetletnik
V	ponedeljek je praznoval svoj devetde-, Domovina ga je po zmagi in obnovi še seti rojstni dan Winston Churchill, katere- potrebovala, še 77 let star je znova zgrabil ga slave Angleži po vsej pravic' kot očeta za državno krmilo, ko je bilo potrebno domovine in ves svet kot velikega državni-1 na pameten način dekolonizirati Britanski ka.	imperij. Letos poleti se je poslednjič ude-
Njegov oče, lord Randolph, ni upal, da' '^žil parlamentarne seje. Ko je zapuščal bo iz njegovega drugorojenca postalo kaj dvorano, so vsi ministri in poslanci tiho velikega. V šolskih klopeh se ni odlikoval, vstali m v veličastnem molku se je stari vendar pa je kazal močno samozavest. Ko državnik poslovil od več kot polstoletnega ga je učitelj nekoč našeškal, mu je mali
VVinnie zabrusil: »Gospod, jaz bom večji mož, kot ste vi.« Besede so se uresničile, j kajti 60 'et Churchillovega življenja predstavlja 60 let britanske zgodovine.
V	začetku našega stoletja je začel pot v , javnost kot časnikar. Udeležil se je vojn na Kubi, v Egiptu, v Indiji in proti Burom v Južni Afriki. S svojo beležnico in svinčnikom je še pred vojaškimi četami prišel v sovražno zaledje.
Politično se je začel udejstvovati leta 1900 kot poslanec. Šest let kasneje je že sedel v vladi kot podtajnik za kolonije
dela v prid svoji državi in človeški skupnosti.
Za rojstni dan je Churchill prejel čestitke od, osebnosti z vsega sveta. Našteli so preko 60 tisoč brzojavk in voščil ni h pisem*. Najbolj ga je pa razveselil šopek cvetja, katerega so nvu prinesli v dar otroci iz sosednih hiš na poti v šolo.
NAJBOLJ KUPO VANE KNJIGE
V	FRANCIJI
20 'let po svoji smrti je Antoine de Saint-Exu-pery še vedno najbolj hran izmed vseh francoskih pisateljev. Te dni so namreč objavili podatke o prodaji cenenih »žepnih knjig«, ki to dokazujejo.
Štiri knjige Saint Exuperya, ki so izšle v takšni ljudski zbirki, so dosegle skupno naklado skoro dva milijona izvodov. Na drugem mestu je znani Herve Bazin z naid en milijon in 700 tisoč izvodi, na tretjem pa Jean Paul Sartre. Njegove knjige »Gnus«, »Zid« in »Umazane roke« so dosegle naklado nad milijon in 646 tisoč izvodov. Sledijo Emile Zola, Albert Camus, katerega knjiga »Kuga«, je bila prodana v 748 tisoč izvodih in predstavlja »sploh najbolj prodano knjigo, dalje Marcel Pagnol, Andre Ma>lraux, ki je zdaj minister za kulturo, in Frangois Mauriac.
Med tujimi pisatelji pa vodi Cronin z en milijon 835 tisoč izvodi, pred Hemingvvajem z 893 tisoč izvodi in »Dnevnikom Anne Frank« s 731 tisoč izvodi.
Položaj Cerkve v Sovjetski zvezi
Na povabilo Avstrijskega društva za li- pagando, s tečaji za časnikarje in z uved-q"[ te ra turo je znani jezuit in poznavavec raz- bo obveznega ipouka o taikoimenovanem tedaj dalje je bil skoro neprestano ali po- ™er v Sovjetski zvezi p. Gustav Wetter ne- »znanstvenem ateizmu« na vseh univerzah
  *........._________________davno predaval v palači PalUy na Dunaju hočejo odvrniti prebivalstvo od vere.
o položaju Cerkve v Sovjetski zvezi, pri če- Ta propaganda uporablja — kot je ome-mer je izrazil zelo malo optimizma. Položaj nil govornik — vsa masovna sredstva v Cerkve se je v Sovjetski zvezi po Stalinovi	protiverskem boju. Staršem je pod strogi-
smrti vidno poslabšal. Medtem ko je prišlo	mi kaznimi prepovedano versko vplivanje
na videz in na zunaj do olajšanja, 'kot bi	na otrobe. Uvajanje posebnih komunistič
človek sodil iz pošiljanja opazovavcev na nih obredov, kot na primer »palač novoro-vatikanski koncil, iz. povabil patriarhu na jenčkov« za dajanje imen in vpis otrok, uradne svečanosti itd., pa se je boj proti a'l> »domov sreče« za poroke, kot tudi veri v resnici še povečal in zaostril. Meto- uvedba novih praznikov kot >so »dan žene<, de tega protiverskega boja seveda niso več »dan otroka« itd., naj bi izpodrinilo ver-krvave; zlasti boj ni več naperjen proti ;' ske obrede in praznike. Tudi upravni prikleni, ampak vel ja vernikom sannim. Eno j ti^k na Cerkev danes ni manjši kot prej. samo	lo	orožje ostalo.<	Im	zopet	je odprl	*’d glavnih orožij je skoraj neverjetno in-	Duhovniki morajo plačati kot davek 83
mikrofon,	tla	ga	je	ves	svet	slišal: »Udaili	temzivna propaganda. S pravo poplavo pro-	odstotkov od svoje p'ače, ki. jo zbere cer-
se pa ne bomo nikdar!« Takrat je imel že	tiversikih spisov, z neštevilninni predavanji,	ena skupnost, za cerkveni krst m poro-
66 let; postal je simbol odpora proti na-	z obsežnim protiverskim poukom \ šolah,
cizmu.	s šolanjem predavateljev za ateistično pro-
anec alli minister. Že v prvi vojni je zmaga zaveznikov v veliki meri Churchillova zasluga. V drugi vojni je pa prav njegova /e'ezna odločnost rešila Anglijo in svel pred Hitlerjevo poplavo. Spomladi leta 1940 je v svojem znamenitem govoru vzpodbudil rojake, da niso klecnili na kolena, čeprav jim je kol stari Katon prerokoval samo solze in kri. »Borili se bomo na obali, na gričih, po cestah; razbili jim bomo glave s steklenicami« je grmel in v zavesti, da je Anglija že izčrpana, je pokril mikrofon in tiše dodal, »saj nam je približno šo
Posio Zahodu ur* 60/'	Inhoti
Glavni ravnatelj organizacije Združenih narodov za prehrani) in poljedelstvo Sen je imel na nekem zborovanju evharističnega kongresa v Bom bajni predavanje, v ka-lerem je naglasil, da je anketa, ki jo je izvedla la organizacija po svetu, ugotovila, da je vsaj polovica človeštva slabo hranjena. Pribil je, da lega ne hi smeli trpeti ne ic iz moralnih razlogov, ampak tudi zalo ne, ker predstavlja lo nevarnost za družbeni red in mir na svetu.
»Če protest teh siromakov ne bo uslišan, hi mogla bili edina posledica velik upor revežev«. Že leta 1980 je pričakovati veliko pomanjkanje hrane na svetu, če se odnos med naraščanjem prebivavstva in pridelovanjem hrane ne bo spremenil na bolje, je rekel. Človeštvo se vsako leto pomnoži za 63 milijonov in ob koncu tega stoletja bo na Zemlji že šest milijard ljudi, FAO pa je ugotovila, da se proizvodnja hrane v Afriki, latinski Ameriki in na Daljnem vzhodu celo manjša.
Papeški legat, kardinal Agaganian pa je
vedbo le zapovedi, loda danes ni več tako,« je rekel.
Na koncu zborovanja so sprejeli resolucijo, ki poziva svetovne sile, naj prenehajo / oboroževalno tekmo in naj rajši dajo razpoložljiva gospodarska sredstva za gospodarski in socia'ni razvoj zaostalih dežel.
SAMI »REVEŽI« — PRI FILMU
Največje p eglavice povzročajo italijanskim finančnim ob'as lem filmski režiserji in igralci. Svojih dohodkov sploh ne prijavijo ali pa le zelo majhen del.
Pred kratkim je finančno ministrstvo objavilo seznam dohodkov in davčnih prijav teh »revežev« za 'elo 1959. Iz seznama je ravidno, da je prijavil režiser Fellini le 25 tisoč lir letnih dohodkov. Financa je pa ugotovila, da jih ima ka: 58 milijonov.
Zelo revna je tudi Sofija Loren. Za leto 1959 sploh ni prijavila svojih dohodkov. Davčni urad je pa dognal, da jih ima pre-
ko pa so predpisane visolke upravne pristojbine.
Pater Wctter je končno pripomnil, da sc« pa kljub vsemu teinu današnje verske sile v Sovjetski zvezi še nenavadno žive. Vendar moramo pričakovati najhujše, če se ho nadaljevalo sedanje hudo zatiranje, ki je verjetno posledica uresničevanja tako imenovanega »pravega komunizma«, po katerem stremijo sedaj v Sovjetski zvezi.
poudaril, da imajo zahodne države vse mož- !ko 334 milijonov!
nos ti, da bi izpolnjevale Kristusovo zapo-1 S'oviti režiser Vittorio de Sica je zapisal ved o hranjenju lačnih. »Nobena zapoved j 399 tisoč letnih dohodkov. Oblast mu je krščanstva ni bolj jasna kot ta, da je treba ' dokazala, da jih ima 431 milijonov, dali jesti lačnim, obleči gole in dati streho j Še nekam poštena je bila igralka Gina lin temu, ki je nima. V preteklosti so raz- Lollobrigida. Oddala je prijavo z letnimi položljiva sredstva omejevala praktično iz- j dohod,ki 66,8 milijonov lir.
Mali oglasi
Iščem k erkoli r Beneški Sloveniji ali na (>o-riškem, pa tildi v Furlaniji v najem liišo z vrtom ali tudi z. nekaj polja, najrajši oil tistih, ki so na delu v tujini. Za posredovanje plačam nagrado. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Hišo v najem«.
Slovenski fant, izšeljenec i zahodni Evropi, z dobrim zaslužkom, pošten in pos aven, sl želi dopisovati zaradi ženitve s poštenim dekletom čedne postave s Tržaškega ali Goriškega, pa tudi Z one strani meje. Ponudbe s sliko (ki se vrne) na upravo lista pod »Pošten /ant«.
Želim spoznati čedno in pošteno žensko do 4U let starosti. Sem izseljenec, z neka premoženja. Ponudbe s sliko poslati na upravo lista pod »Poroka«.	*
Slovenski fant v Franc ji želi spoznati dekle do 23 leta, ki bi bilo pripravljeno, da si dopisuje Z njim zaradi ženitve. Ponudbe s sliko pod »V Franciji« na upravo lista.
Prodam 2 postelji s žimnicama v dobrem stanju. Na ogled od 14 ure dalje. Naslov: Kodrič Angela, Opčine, Narodna ul. 194.
Zborovanje Slovenske skupnosti
V	nedeljo, 29. novembra, so se v Trslu /.brali na izrednem zasedanju novoizvoljeni pokrajinski itn občinski svetovalci, kandidati, somišljeniki in podporniki »Slovenske skupnosti«. Zborovanju je predsedoval g. Lamnert Pertot iz Nabrežine. Pokrajinski svetovalec Drago Legiša je obširno pet-roeal o izidu pokrajinskih volitev na Tržaškem ter občinskih volitev v občinah De-vin-iNabrežina, Dolina, Zgoniik in Repenta-bor. Izrazil je prepričanje, da so izidi volitev za Slovensko skupnost popolnoma zadovoljivi, kar je razvidno iz števila glasov, ki so bili oddani tako pokrajinski listi kot občinskim listam Slovenske skupnosti.
Sledilo je poročilo Dušana Černeta o poteku volilne kampanje in o izvršenem organizacijskem delu.
Razprave o obeh poročilih so se udeležili deželni poslanec dr. škerk, novoizvoljeni občinski svetovalci v Dolini Lovrečič, Kosmač, Žerjal in dr. Tul, občinski svetovalec na Repentabru Karlo Guštin, mabre-ži.nski svetovalec Antek Terčon, dr. Agne-letto, M. Flajban, Drago Štoka, Livij Valenčič, Saša Rudolf in številni drugi kandidati ter somišljeniki.
Glede sestave občinskih odborov je bilo soglasno sklenjeno, da bodo o tem vprašanju najprej razpravljali svetovalci, kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti po posameznih občinah ter nato posredovali svoje zaključke osrednjemu vodstvu v Prstu. Poudarjeno pa je bilo, da se mora) problem sestave večin vsekakor reševati v okviru in ob spoštovanju splošnega političnega, narodnoobrambnega in upravnega programa Slovenske skupnosti.
Zborovalci so tudi obširno razpravljali o kulturnih domovih ter z veliko večino glasov odobrili naslednjo izjavo:
IZJAVA
»Slovenska skupnost ugotavlja, cla je italijanska vlada na osnovi Londonske Spomenice o soglasju izročila družbi »Dom« v Trstu kulturna domova na Opčinah in pri Sv. Ivanu ler pol milijarde lir za zgradilevn osrednjega kulturnega doma v središču mesta kol odškodnino za bivši Narodni dom z namenom, da postanejo vsi trije kulturni domovi lastnina vse slovenske narodne manjšine na Tržaškem.
Ko Slovenska skupnost pozdravlja slovesno otvoritev kulturnega doma v ulici Petronio, izreka toplo željo, da bi se viseča vprašanja glede lastnine, uporabe ler uprave kulturnih domov pravično in mirno uredila.
Slovenska skupnost, ki kot politična tvorba pri reševanju visečih vprašanj glede kulturnih domov ni neposredno prizadela, druži več slovenskih političnih organizacij ;i,n visoko število politično neorganizi|ranih Slovencev, v oskladu s svojo demokratično usmerjenostjo prepušča posameznim včlanjenim organizacijam, da zavzamejo pri reševanju zgoraj omenjenih vprašanj takšno stališče, kakor se jim glede na svoje kulturno, narodno in svetovnonazorsko poslanstvo zdi najbolj primerno.
Slov. skupnost izreka nadalje željo, da bi se tudi vprašanje slovenskega osrednjega denarnega zavoda v Trstu tako uredilo, kot zahtevajo koristi celotne narodne manjšine. Končno poudarja svojo željo, da bi pri izbili in določevanju repertoarja Slov. gledališča sodelovali predstavniki vseh sovenskih kulturnih ustanov.«
Na koncu pa so soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
R E S O I. tl C' I .1A
»Predstavniki, kandidati, somišljeniki iti podporniki Slovenske skupnosti, zbrani na zborovanju dne 29. 11. 1964, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Slovenska skupnost na pokrajinskih in občinskih volitvah 22. in 23. novembra dosegla postavljeni cilj. Povečala je število svojih glasov, poslala svojega predstavnika v tržaški pokrajinski svet ter prevzela občinsko upravo v repen taborski občini. V tem ima dokaz, da so volivci potrdili pravilnost programa Slovenske skupnosti ter delovanje njenih predstavnikov.
Navzoči predstavniki Slovenske skupnosti izrekajo zahvalo vsem dosedanjim volivcem, kakor vsem tistim, ki so se na zadnjih volitvah prvič pridružili slovenskemu taboru in okrepili njegove vrste. Zahvaljujejo se zlasti vsem podpornikom, ki so naš skupni nastop finančno podprli ter s tem omogočili navzočnost Slovencev na zadnjih volitvah.
Izkazano zaupanje utrjuje navzoče zastopnike v prepričanju, da je treba nadaljevati z delom za združevanje slovenskih sil, kajti le s skupnimi in samostojnimi nastopi homo dosegli postavljene cilje.
Zborovalci ponovno poudarjajo, da je in ostane glavni cilj Slovenske skupnosti ohranitev in okrepitev sovenstva v deželi, to je zaščita in i/.bo-jevanje narodnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih pravic ter koristi Slovencev v Italiji.
Naši novoizvoljeni predstavniki v pokrajinskem in občinskih svetih se obvezujejo, da bodo v smislu programa z vsemi silami delovali za ures-
SMRT UGLEDNE MATERE
Pred, kratkim smo položili k večnemu počitku na pokopališče v Mavhinjah 85-iel-mo Josipino Rojc vdovo Legiša. Pokojnica je iz ugledne in daleč naokrog znane Ko-1-manove družine iz Mavhinj. Na zadnji poli I jo je spremljala velika množica, kar dokazuje, kako so ranjko gospo vsi spoštovali. Domači pevski zbor je pred. hišo žalosti in na pokopališču ubrano zapel nekaj zalo« ti nk.
Naj pokojnici sveti večna luč. Sinovom, hčerkam in vsem ostalimi sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Izrazom sožalja se pridružuje liuli Novi list.
Če iščete primerno darilo za sv. Miklavža ali za Božič, če želite spoznati moderno tehniko slovenskega pripovedništva, če hočete spoznati novega mladega slovenskega pisatelja,
kupite knjigo novel
Lev Detela : »BLODNJAK«
Dobiti jo je v slovenskih knjigarnah v Trstu. Cena 600 lir.
RAZISKOVANJE LANDARSKE JAME
Če zavijemo i/. Tarčela na levo in potom po cesti v hrib, pridemo do vasice Lam d ar, kateri pravijo domačimi tudi »Spase«, v italijanščini Antro. Iz vasi polije pot do 115 stopnic, ki se strmo vzdigujejo nad vrtoglavim prepadom, do znamenite Lan darske jame, ki slovi kot izredna naravna zanimivost Beneške Slovenije.
Kraška jama visoko gori v pečinah ob sloja že izza pradavnih časov. V Čedad, s k cm muzeju hranijo kosti »jamskega medveda«, ki so jih našli v lej jami. Okrog te jame, kamor so se zatekali naši predniki v času hunskih in langobardskih navalov, se plete tudi dosti legend in pripovedk. Lepa .slovenska kraljica Vida se je pred, Atilo zatekla s Slovenci v to votlino. Hunskim ob-legovavcem je vrgla vsak dan preko pečevja mernik žita, češ imamo ga toliko, tla nas ne boste mogli prisiliti k predaji, ničenje omenjenih pravic ter hkrati izjavljajo, dal Ljudstvo si pripoveduje še dosti drugih
i podobnih legend.
Znamenita je tudi cerkev sv. Ivana Krsl-
so pripravljeni sodelovali s tistimi upravnimi sindikalnimi in drugimi ustanovami ter organizacijami, ki bodo pokazale z dejanji razumevanje
za slovenske zahteve ler jih pomagale pravilno' nika, zidama v živo skalo ob vhodu v jamo. in pravično reševali.	|	Domačini ji pravijo tudi »sv. Ivam v Čele«;
Udeleženci zborovanja Slovenske skupnosti po- , zivajo vse Slovence in Slovenke, naj po svojih sk močeh moralno in gmotno pomagajo pri delu za zaščito naših pravic in koristi.«
OTVORITEV KULTURNEGA DOMA
V soboto, 5. t. m., bodo slovesno odprli novi slovenski Kulturni dom v Trstu. Po-
DEŽELA IN SLOVENSKI USLUŽBENCI
V torek, 1. t. m., se je sestala prva
M, .	.	.	....	,	stalna komisija deželnega sveta, ki je pri-
e, za zgradimo katerega te ita natiska	...	.f	,
, .	i	i	i	. sto na tudi za re.ševam e vprašani, ki zade-
vlada na osnovi ondonskega sporazuma na-1.'	,,„1,-^	o	i	i	i i f i i
■	,	rAn	....	,.	,	L	V, , .	j vajo usluz-benee. Predsednik deželne vlade
kazala 500 milnonov lir kot odškodnino za ! rll.	•	..	»	,	v. ..	,	v,
, , v. . v'.............................. ,	, di. Berzanti je .poročal o številu usluzben-
od fašistov požgani Narodni cjom, se naha-1
i cev, ki jih je do 23. oktobra nastavila de-
la v ulici Petronio. Slovesna otvoritev bo ob ?e]a Do dne ,so bHe jet sIužbo 21. uri m se ga bodo udeležili le povab- —
Ijenci.
203 osebe, od teh jih 123 prihaja iz. raznih državnih ali podobnih služb, 80 pa je bilo Nedeljski program, ki bo	za	javnost,	pa	j	na novo nastavljenih,
bo obsegal koncert, na katerem	bodo orke-	j Deželni svetovalec dr. Skenk, ki je	član
ster Glasbene Matice, mešani zbor »Jacobus te komisije, je opozoril predsednika, da bi Gallus« in moški zbor Prosek-Kontovel iz- morala dežela nastaviti tudi primerno šle-vajali po eno skladbo Mirka	in Merkuja	ter	,	vilo slovenskih uslužbencev. Dr. Berzanti
dve Vrabčevi.	I	je zagotovil, da se bo to zgodilo.
prvi pisani dokumenti o cerkvi v Lan da r-i jami pa segajo že v leto 888 in ne šele
v	15. stoletje, kol pišejo le dni nekateri furlanski dnevniki, ko je raziskovala votlino skupina tržaških in goriških jamarjev.
O	jami se namreč pripovedujejo čudovite stvari, tako na primer, da se vijejo njeni rovi na kilometre daleč v hrib. Leta 1885. so jamski strokovnjaki prišli 335 metrov daleč v notranjost. Naprej niso mogli, ker jim je zaprlo pot podzemeljsko jezerce. V letih 1951 in 1954 so jamarji preveslali tisto in še več drugih jezerc. Dospeli so pa le 500 metrov daleč od, vhoda.
Prejšnjo nedeljo zjutraj se je skupina goriških jamarjev zopet odpravila na raziskovanje rovov v Landarski jmi. Prerinili so se z velikimi težavami do šestega jezer-ca. Merili so vlago, ki je znašala 89,90 in temperaturo 14,5 stopinj. Za jezerom so odkrili spet dva ozka zelo strma rova.
»VSI SMO POŠTENJAKI«
Približno s temi besedami se je izrazil v petek predsednik go riškega sodišča, ko je bila odložena razprava proti tajniku gori-ških misinov Baiocchiju in študentu Cos-sovelu zaradi žaljenja ravnatelja Rožiča. Odvetniki obrambe so namreč zaprosili za prenos tiskovne obravnave z utemeljitvijo, da morajo vso zadevo še globlje proučiti. Predlog so sprejeli tudi tožiteljevi odvetniki.
Preden so se razšli, se je predsednik obrnil na obe stranki s pozivom, naj bi se kako pobotali, češ da smo vsi poštenjaki in da se morejo določene zadeve poravnati tudi izven sodne dvorane.
To je res, toda Baiocchi in tovariši se te resnice niso hoteli poprej zavedati in so krepko blatili svoje dozd,evne nasprotnike.
ŽALOSTNA STATISTIKA
Osrednji statistični zavod, v Rimu je izdal številke o gibanju prebivalstva v drža-
vi	med leti 1951 in 1961. V tem razdobju se je pomnožilo prebivalstvo goriške pokrajine ikomaj za 4295 oseb. Prirastek je manjši od, povprečja za vso državo. Prebivalstvo se je pomnožilo samo v sedmih ob-
» IlfMnalbha
Zračni tok je pihal skozi na tem mestu z brzino do 30 kilometrov na uro, kar dokazuje, da sega jama nekam daleč na nasprotno stran in ima tam svoj izhod na piano. Drzni raziskovalci so se plazili še nekaj metrov naprej po ozkih vodnih rovih do sedmega jezerca. Tam so se pa morali obrniti.
Obupali pa niso in nameravajo nadaljevati raziskovanje te starodavne jame v Beneški Sloveniji z boljšo tehnično opremo.
Šent Lenart:
SMRT NA CESTI
Glavna cesta iz Vidma proti Huminu in tudi druge naše so že postale zloglasne zaradi številnih smrtnih nesreč. V oktobru so jih našteli kar 25, v novembru celo 34.
V	soboto se je pripetila nova v bližini Ramanzasa. Žrtvi sta pa bila dva naša domačina, 26-letni Vincanic Predan in 31-tetni Ivan Bergnach. Prvi, ki je bil tudi lastnik avtomobila, je vozil iz Vidma proti domu. Prevozil je že most čez Ter in je hitro pognal po ravni cesti proti Čedadu. Nenadoma se je avto zaobrnil in je z vso silo treščil v obcestno platano. Mimoidoči so prihiteli ponesrečenima na pomoč, tod,a Bergnach je bil že mrtev, njegov prijatelj pa smrtno ranjen. Prvi zapušča ženo in dvoje otrok.
ŽABNICE
Končno je razpisala trbiška občina natečaj za javna dela v našem kraju, in sicer za prvi od.sek kanalizacije. Glavna zbiralna cev bo tekla od železniške postaje in bo odvajala umazano vodo v potok Bar-tolo. Vsa dela so preračunana na 20 milijonov lir stroškov. Nekaj bo prispevala tudi država.
Zimski šport se ni še prav razmahnil. Po vrhovih in tudi na Višarjah je še precej snega, v dolini se pa menjava z dežjem. Gostišča v vseh dolinskih krajih so pa zdaj že tako urejena, da prekašajo lansko zmogljivost.
činah; med temi je tudi goriška, ki ima 1560 enot prirastka a'i za 3,5 odstotka.
Najbolj je padlo prebivalstvo v občinah Dolenje-Mernik, 'kar za 18 odstotkov, fara pri Gradiški za 15 im števerjan za 11 odstotkov. Brez dvoma so te številke tudi odraz slabega gospodarskega stanja gjri-ške pokrajine.
GOSPODARSKI UDAREC
Načrt za napeljavo naftovoda od Jadrana na Bavarsko je učakal že več sprememb zaradi navzkrižnih interesov turističnih in industrijskih krogov. Prvotni načrt je predvideval začetek cevovoda med Tržičem in izlivom Soče. Gospodarstvo goriške pokrajine bi od njega precej pridobilo. Uprli so se pa hotelirji in lastniki kopališč v Gra-dežu in okolici, češ da bo nafta onesnažila morje in bed,o vse turistične naprave zgubile svoje goste.
Petrolejske družbe so se prejšnji mesec cdločile, da bodi izhodišče prekoalpskegt cevovoda v majskem zalivu. Cevi bodo napeljane mimo Tržiča, preko Furlanije proti Pontebi.
Goriška pokrajina bo torej izgubila precejšen vir dohodkov. Ta strah je tolmačila tudi goriška trgovinska zbornica na zadnjem sestanku. Sklenila je, da bo vplivala na turistične zastopnike v Grad.ežu, naj odjenjajo. Menda je pa zdaj že vse prepozno. Poprej bi bili mora'i premisliti ali prinesejo več dobička Ikopalci ali svetovna trgovina z nafto.
Podgora:
USTAVLJENO DELO
Česar so se nekateri že dalj časa bali, to se je na žalost pripetilo v torek. Ravnateljstvo podjetja »Coton.ifficio Trieslimo« je obvestilo notranje delavske komisije, da se bo v tovarnah v Podigori in Ronkah ustavilo delo za nekaj tednov. V podgorskih tkalnicah bo obrat prenehal za dva tedna, v Ronkah pa kar za en mesec, in sicer od 5. decembra do 6 januarja.
Vodstvo tovarne ponovno utemeljuje svojo odredbo s pomanjkanjem naročil. Prišlo je že tako daleč, da je ponudila uprava podjetja, naj bi uslužbenci sprejeli mezdo v blagu, v tkaninah in izdelkih. Kam naj gre delavec s tem plačilom v naravi? Večja nevarnost obstaja v tem, da bi se morda izprtje v tovarni nadaljevalo še po zgo-rai postavljenem roku.
Do'avstvo, ki že sedaj prejema plačilni dodatek iz dopolnilne blagajne, se je ponovno obrnilo na županstvo in Delavsko zbornico, da bi pri podjetju posredovali za ponovno zaposlitev. Na žalost pa vse kaže, da bodo delavske družin? obhajate praznike in novo leto v precej s’abcm razpoloženju.
štmaver:
ŠE VEDNO GRANATE
Tudi v našem okolišu leže ob hišah in njivah še vedno nerazstreljene granate izza prve svetovne vojne. Koliko nesreč se bo lahko še zgodilo, če ne bo oblast prav resno poskrbela, da se naše vasi očistijo te- nevarnosti.
Zgodilo se je v ponedeljek, da je še1, neki domačin na svojo njivo poleg vojašnice finančnih stražnikov. Med delom se
mu je privalilo na površje sedem še celih topovskih granat italijanskega izvo~a. K sreči ni udaril po vžigalniku, sicer bi tudi njega razneslo. Orožniki so poklicali raz-streljevalce, ki so granate na varnem kraju razstrelili.
ANDREJEV SEMENJ
V	soboto opoldne se bo uradno začei stoletni goriški semenj svetega Andreja. Trajal bo do nedelje 13. decembra. V uradu mestne policije ležijo kar ce’ kupi prošenj za stojnice, vrtiljake in druge »komedije«. Vloženih je 195 prošenj potujočih zabavnih sejmarjev s »sputniki<, vrtiljaki, avtomobilčki, »vodnjaki smrti«, kristalnimi palačami in podobno zabavno robo. Zaradi omenjenega prostora bo mogla občina ustreči le 80 prosilcem. Ni pa omejeno število za potujoče kramarje, ki so vložili 250 prošenj. Sejmarski prostori so določeni okoli Travnika, Ljudskega vrta in na Battistijevem trgu, kjer bo osem dni vladal tak živ-žav, da se bodo še jate golobov s travniških zvonikov preselile v grmičevje na Grad.u.
GORIŠKI STOLPNIKI
Nad goriškimi strehami štrli v nebo ži kakih deset stolpnic na različnih krajih mesta. A tem nameravajo pridružit' še nekaj novih. Dela so se pa zataknila zaradi tehničnih in drugih težav. V načrtu je namreč gradnja visoke stanovanjske palače na trgu pred mestno hišo. Preračunana je na eno milijardo' lir. Razpisan je bil tudi natečaj za prevzem del. V časopisju se je pa vne'a polemika, zlasti zato, ker se niso domača stavbna podjetja udeležila natečaja. Kot razlog navajajo, da je cena prenizka, ker ne vodo, za koliko bodo še porast li stroški za surovine in delovno silo. Čudno je tudi to, da zahteva Ustanova za gradnjo ljudskih stanovanj že vnaprej precejšen znesek kot predujem. Načrti so že tu, gradbena dela pa se še ne bodo pričela, čeprav se v našem mestu čuti silna potreba po novih stanovanjih.
Druga ve’ika stavba je že nekaj časa v delu ob ulici Silvio Pellico blizu nekdanje Dročeve gosti’ne. Gradi jo podjetje Casel-grandi. Načrtovavci pa najbrž niso dovolj računali z geološko sestavo tal in da prav tam teče pokrita struga Korenskega potoka. Ob vsakem dežju je vse stavbišče na meter visoko pokrito z vodo. V mehka tla zabijajo delavci močne že’ezobetonske o-pornike, ki pa še niso dosegli trdnih temeljev. Stavba bi morala biti dozidana že p i-hodnje leto. Po načrtu bo imela visoko pri-t’ičje in šest nadstropij z devetnajstimi stanovanji.
CEPLJENJE ŽIVINE
Pokrajinski živinozdravnišbi urad je izdal ukaz, da se mora v tem mesecu cepiti proti parkljevki vsa goveja živina ii,n drobnica. V poštev pride okrog 4500 glav živine v obmejnem pasu. Živino-zdravniki posaimeznih občin bodo določili natančen urnik za cepljenje.
Podobne odredbe so izdale tudi oblasti v obmejnem pasu na jugoslovanski strani.
POPRAVEK
V	zadnji številki našega lista je bilo pod naslovom »Nagrajena dijakinja« napačno zapisano ime »Vanda Saveri«. Nagrajena dijakinja sc piše Vanda Sevek.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Pevsko tekmovanje v Gorici
Goriški zbor C. A. Seghizzi si je zastavil hvale -vredno nalogo, da na področju zborovskega petja pospešuje medsebojno spoznavanj« ljudstvo, ki žive | ob tromeji latinskih, germanskih in slovanskih na- i rodov. Iz prvotno revije lokalnih pevskih zborov se je kaj kmalu razvilo tekmovanje, ki je dobilo mednaroden značaj. Seveda ne v takem cc.'.:gu kot so to tekmovanja v Langellenu ali Arezzu. Omejeno je na srečanje zborov, ki žive v treh obmejnih -pokrajinah drug poleg drugega.
Letos je ta pobuda goriškega zbora doživela že svojo tretjo izdajo. Verjetno zato, da omogoči zadovoljivo afirmacijo tudi prepostejšim podeželskim zborom Furlanije, so organizatorji zanje u-vedli posebno kategorijo furlanske folklore. Ta varianta, ki je jasno dokazovala željo organizatorjev, da bi obdržali zanimanje za to prireditev na najširši ravni, med furlanskimi zbori ni našla odziva. Cela videmska pokrajina, kjer prepeva dolag vrsta zborov, je bila na tekmovanju odsotna. Tudi edina dva ' zbora iz Tapogliana in Chiopris-Viscone, ki sta bila sicer najavljena in vpisana v programu, sta v zadnjem trenutqu izostala! V primeri z lansko udeležbo smo pogrešali še marsikoga: zbor iz Ronlc, iz Doberdoba in Tartini ter Montasio iz Trsta. Izostanek domačih zborov je vsaj deloma nadomestila krepkejša udeležba iz inozemstva. Iz Slovenija sta prišla odličen zbor »Lipa« iz Ajdovščine ter Komorni zbor j iz Celja, ki ima mednaroden sloves. Iz Koroške so I prišli trije zbori, od katerih dva slovenska. Našo i manjšino v Italiji so tudi zastopali trije zbori. I Vsega se je tekmovanja udeležilo trinajst zborov, | od teh sedem slovenskih (dva s Koroškega, trije | iz Italije in dva iz Jugoslavije).
Zaradi odsotnosti furlanskih zborov so se tekmovanja furlanske folklore Udeležili le trije zbori, ki so bili ocenjeni: prvi »Ilersberg« iz Trsta, drugi »Grion« iz Tržiča, tretji pa »S. Ignazio« iz Gorice.
Glavni dan tekmovanja, 29. novembra, je bil mnogo bolj razgiban. Predpoldne je nastopilo šest zborov, popoldne pa sedem. V kategoriji polifonije za mešan zbor je dosegel prvo mesto Kammerchor St. Veit a/d Glan s Koroškega; drugo mesto »Gallus« iz Trsta; tretje S. Maria Maggiore iz Trsta; četrto zbor S. Ignazio iz Gorice; peto »Gallus« iz Celovca; šesto zbor iz Obirskega na Koroškem, sedmo Lojze Bratuž iz Gorice, osmo pa zbor PP. Capuccini iz Trsta.
V	polifoniji za moški zbor pa je suvereno zavzel prvo mesto znameniti Komorni zbor iz Celja. Na drugem mestu mu sledi »Ilersberg« iz Trsta, nato pa Grion iz Tržiča, Lipa iz Ajdovščine in Prosek-KonLovel.
Če je bila celotna udeležba nekoliko manj številna kot lani, so ipa letos tekmujoči zbori pokazali mnogo večjo borbenost t. j. zaznaven je bil lep napredek tako v izberi programa kot v tehnični pripravljenosti. Vsi zbori so pokazali krepko voljo po izpopolnjevanju in dosezanju čim višje ravni. Zanimivo je, da je bil letos skladatelj Jakob Gallus a programu najmočneje zastopan. (Ako izvzamemo seveda obvezno pesem). Kar pet zborov se je predstavilo z njegovimi skladbami!
Po podelitvi nagrad in diplom so še enkrat nastopili zbori, ki so dosegli prva mesta v različnih kategorijah. Kot zmagovalec v kategoriji C je nastopil zbor Ilersberg iz Trsta in zapel vrato furlanskih in tržaških narodnih. Za svoje precizno, čisto in smiselno podajanje je žel obilo priznanja od hvaležnega občinstva. Le škoda, da je v svoj nastop tudi neko »marcetto«, ki tako po obdelavi kot izvedbi ni bila dostojna na zbora, ne celotne prireditve, še manj pa žirije same, v kateri je sedel avtor! Sledil mu je dober zbor iz St. Vida na Koroškem, ki je zavzel prvo mesto v kategoriji polifonije za mešan zbor. Zapel je polifonsko skladbo B. Donatija, ki je bila sicer v programu za tekmovanje a jo je v zadnjem hipu zamunjal za Ecce quomodo Gallusa. Zatem še nekaj nemških koroških narodnih pesmi v preprosti obdelavi. Burno pozdravljen je nato nastopil Komorni moški zbor iz Celja, ki je podal nekaj polifonskih in nekaj narodnih pesmi. Navdušeno občinstvo jih kar ni pustilo z odra in Celjani so pač morali -dodajati! Naj tu omenim, da je ta zbor na tekmovanju izvajal »Laus et perennis gloria« Jakoba Gallusa in da je dosegel s to izvedbo enega svojih vrhuncev. To je bilo edinstveno! Govoriti o -i-ntonančni, dina-
mični in intrepretativni popolnosti je edveč. Večer so zaključili oni, na katerih ramenih je slonela celotna organizacija te prireditve. Moški zbor C. A. Seghizzi je pod vodstvom Franca Valentinčiča odlično zapel Kyrie ia maše Papa Marcello v transkripciji J. Pagelle, italijanski prevod znane Gotovčeve Jadovanke za teletom ter Capriccio Olandese in IV; Gotis de Rosade C. A Seghizzija. Tako za izvedbo kot za vse svoje delo za dober uspeh celotne prireditve zaslužijo požrtvovali člani vse priznanje.
Istega pa ni mogoč« reči o žiriji. V glavnem so njeni sklepi res sprejemljivi, posebno tam, kjer niso moni nobeni dvomi. Vsiljuje se pa sum, da si žirija ni bila povsem na jasnem, kaj je polifonsko in kaj folklorno petje. Iz razpisa je razvidno, da je tekmovanje razdeljeno v kategorijo furlanske folklore, polifonije za moški zbor ter polifonije za mešan zbor. V obeh slednjih kategorijah za polifonijo pa je žirija vzela za dobro tudi prav enostavne narodne pesmice, ki bi spadale, če že n« v furlansko folkloro, v folkloro na splošno! Glede obvezne pesmi patra Miollija pa je znano, da si je sam avtor prizadeval, da bi vse tekmujoče opozoril, da bi je ne izvajali razvlečeno in raje gibčno. To so tudi vsi tekmujoči zbori storili, razen onega, kateremu je žirija prisodila prvo mesto. Tista žirija, v kateri je sedel tudi avtor! Dvoje je možno: ali so ostali člani žirije odklonili avtorjevo zamisel lastne skladbe — ali j« pa avtor nalašč speljal vse ostale v napačno interpretacijo!? Tudi ni bilo posebno lepo, da je isti zbor v zadnjem trenutku spremenil svoj že najavljen in natiskan program. Čemu je potem bilo potrebno, da zbori najav, to svoje skladbe več ko dva meseca prej? Škoda, da prizadevni organizatorji te lepe prireditve i.so mo,ni sestaviti odgovornejše žirije!
USODA MARIBORSKE REVIJE
Pododbor društva slovenskih književnikov v Mariboru je prevzel revijo »Nova obzorja«. Doslej je revijo izdajala Založba Obzorja, urejal pa jo je prof. Jože Kc-šar. V uredniškem odboru bodo tudi posamezni predstavniki kulturnega življenja v Pomurju, Celju in Ljubljani. Za glavnega in odgovornega urednika so izvolili Franceta Filipiča. Resorni uredniki pa so: za poezijo Slavko Jug, za prozo Marjan Kolar, za literarno kritiko in esejistiko Ignac Kamenik, za splošno publicistiko pa France Forstnerič.
Nova revija naj bi prvikrat izšla 25. januarja 1965, morda pod spremenjenim imenom. Založnica revije bo Založba Obzorja v Mariboru, ki bo pretežno mesečnik tudi financirala.
Kulturne novice
Šentjakobsko gledališče v Ljubljani, ki je zelo priljubljeno med ljubljanskim občinstvom in čigar tradicija -sega daleč v predvojni čas, je postavilo zadnji čas na oder komedijo »Pošteni lopovi«, ki jo je napisal sodobni angleški avtor Jack Peple-well. Doživela je zelo lep uspeh, tudi zaradi dobre -igre glavnih igravcev.
Kot poroča slovenski tisk, bo znana pevka Ondina Otta-Klasinc, ki je doma iz Trsta, režirala opero »Don Pasqaule«, ki jo bodo postavili na oder -mariborskega opernega gledališča. Dirigiral bo Boris Švara.
Dunajski kardinal in nadškof Franz Konig med svetovnim evharističnim kongresom v Bombayu predseduje mednarodni konferenci nelcatoiliških verskih skupnosti. Kardinal Konig slovi namreč kot znanstvenik za religiozna vprašanja. O tem je objavil že tri knjige pod naslovom »Kristus in religije na zemlji«, »Versko znan t veni slovar« in »Zaratustrove predstave o onostranstvu in stari testament«.
Filmski festival v Bandungu na Javi je vključil v svoj program tudi štiri jugoslovanske filme, med njimi slovenski film »Dolino miru« Franceta Štigliča.
SPACAL BO RAZSTAVLJAL
Slikar Lojze Spacal bo odprl 9. decembra, večjo razstavo svojih del v galeriji Torbandena. Prikazal • bo dela, ki jih je razstavljal zadnji čas v Milanu, izpopolnjena še z novimi stvaritvami. Razstavjal bo poleg grafik v raznih tehnikah tudi oljnate slike.
NOVE KNJIGE
Tc dni je izšel Jadranski koledar. Poleg koledarja , so v knjižni zbirki še štiri knjige in zem-ljevidnii vodič po Sloveniji. Celotna zbirka stane 800 lir.
V	Kulturnem in umetniškem krožku je predaval jezuitski pater profesor Roberto Busa iz centra za avtomatično jezikovno analizo na mednarodni papeški filozofski fakulteti Aloisianum v Rimu o analizi rokopisov od Mrtvega morja z elektronskim računskim strojem.
Moskovska literarna revija »Novi mir« b o začela v 'kratkem objavljati nova romana Du-dinceva in Solčenicina.
Vztlnhjo d boojotbUoiti leultiCnioui življenju
Ittubvoon
še danes, si v moskovskih umetniških in literarnih krogih niso na jasnem, kako bo odstavitev Hruščova vplivala na književnost, film, gledališče in likovne umetnosti. Zaenkrat ni čutiti š: nobc nih sprememb; optimisti med moskovskimi umetniki celo menijo, da se bo vzdušje na tem področju še izboljšalo, in pravijo, da je treba le še počakati, da bodo »določene ljudi« potisnili na rob ali pa celo popolnoma izločili. Krožijo najbolj fantastične vesti, vendar je pri mnogih očitno želja mati takih misli.
Da pa vre za kulisami in da sili diskusija o tem v javnost, dokazuje tudi uvodnik, ki ga je pred kratkim objavila moskovska »Pravda« pod naslovom »Plemenita dolžnost umetnika«. Članek popolnoma odkrito govori o »škodljivem« nastajanju raznih skupin med kniževni-ki. Ta očitek se je pojavil že v marcu leta 1963. Nova je pa trditev, -da obstaja med sovjetskimi književniki težnja, da eden drugemu iz poklicnih ozirov prizanašajo s kritiko. »Pravda« imenuje to »amnestijo na recipročni podlagi«. To pa v bistvu ni nič drugega kot -težnja po vedno večjem spoštovanju tujega naziranja. Ta očitek pristranosti proti književnikom pomeni priznanje, da narašča medsebojna strpnost in tudi samozavest nasproti partiji, čeprav so mnogi književniki sami njeni člani.
»Pravda« sega v svojem članku po primere nazaj v 19. stoletje, v klasično dobo ruske literature, pri čemer na svoj -način opisuje »državljansko dolžnost umetnika«, ki da je -kot angažiran bojevnik v prvi vrsti dolžan služiti ljudstvu, češ da je tudi umetni,k tiste dobe sam sebi postavljal najvišje zahteve. In vendar takrat še niso poznali samokritike, meni »Pravda«. V sodobni so jetski kniževnosti pa da še manjka tega samokr tičnega gledanja. Treba je izboljšati literarno kvaliteto in »Pravda« imenuje pri tem v prvi vrsti revije, ki so v Rusiji od nekdaj glavni literarni forum. Revije da morajo biti pri izbiri svojih piscev bolj kritične.
»Novi Mir«, vodilna moskovska literarna revija, ki jo ureja Tvardovski, je sedaj objavila svoj publi-kacijski program za leto 1965. Iz seznama avtorjev ni mogoče razbrati nobenega znaša, da bi se bližal liberalnejši tok zadnjih mesecev koncu. Prej -bi bilo mogoče sklepati, da se liberalizacija v literaturi nadaljue Vendar menijo opazo-vavci, da bo mogoče šele v prihodnjem letu, ko se bo izmenjava oseb v vrhovnih krogih partije zaključila, stvarno ugotoviti, če odločilni krogi v Moskvi dejansko mislijo še bolj popustiti vajeti umetnosti, ali pa jih bodo spet bolj nategnili.
GOSPODARSTVO
KaKo gnojiti
Pivci nekaj desetletji so kmetijski izvedenci svetovali kmetovalcem določene recepte, .ki so ostali marsikje .nespremenjeni do danes. Za 100 k v. m površine kjer smo sadili krompir, so svetovali 1 kg žvepleno-k is loga amoniaka (solfato ammonico), 3 .kg superfosfata (perfosfaito) in I kg kalijeve soli (salino potassico); vsa ta gnojila je bilo potrebno podorati pred sajenjem. Za sejanje pšenice je bil naslednji recept: I do 2 kg amonialka (mišljen isti kot za krompir) in 4 d,o 6 kg superfosfata; tudi ta gnojila je bilo potrebno podorati pred setvijo. Podobni recepti so bili tudi /.a gnojenje vinogradov, sad,nega drevja itd. Za način gnojenja pri trtah in drevju navadno ni bilo podrobnih navodil.
Zgornji recepti so bili boljši kot nič, a so imeli hude hibe: predvsem niso povedali, ali naj se gnoji tudi s hlevskim gnojem in s kakšnimi količinami. Navedene količine umetnih gnojil so bile majhne, pre-pičle. Razmerje med posameznimi gnojilnimi snovmi ni odgovarjalo temu, kar rastlina v resnici potrebuje. Gnojenje s ka.li-
ČEBELARSTVO V KRIZI
Letošnje leto so čebele pridno nabirale med i.n dale svojim gospodarjem toliko pridelka, da li ne vedo kam z njim. Cena je hudo .padla i.n na debelo se ga dobi pri posameznih čebelarjih	tudi po	manj	kot
200 lir	kg. Kljub temu	pa niso	padle	cene
na drobno. Veliki trgovci z medom namreč še	vedno uvažajo	med, iz	inozemstva,
ker so	bili vedno lako	navajeni	in se	niiso
nikdar ukvarjali z domačim medom. Tudi inozemslki med je poceni, saj so bile čebele pridne tudi v inozemstvu.
Italijanski čebelarji pa oklevajo, pišejo in debel a rij o, kritizirajo in se pritožujejo, delajo načrte in ...ne napravijo nič. Že davno je bilo sklenjeno, da bodo ustanovili enotno močno organizacijo, ki bi imela neliko vpliva na zakonodajne zbore, da bodo uredili prodajo meda in tako malo stopili na prste rednim i.n zalkrknjenim uvoznikom meda.
Ker pa sklepom ne sledijo dejanja, bo nastala enkrat kriza zaradi premalo domačega meda, ker ga ne bodo čebele nabrale niti za zimsko zalogo, drugič pa radi nad-produkcijc, nizkih cen in kljub temu uvoza iz inozemstva.
/IV KMEČKI MUZEJ
Vse do današnje atomske dobe se jo ohranil skozi vsaj 12 stoletij kmečki muzej, za katerega se zanimajo premnogi tehniki in gospodarstveniki iz mnogih držav. Ta muzej je vas Laxton v Nottinghamshire (domovina Robin Hooda) v Angliji. Prebivalci le vasi že 12 stoletij skupno obdelujejo in uživajo svoje njive in pašnike ter se držijo predpisov, kot so bili v veljavi v srednjem veku, ko je bila zemlja last »gospodov«. Ko je leta 1951 umrl brez naslednikov šesli lord. Manvers, gospod gradu Laxton, je kmetijsko ministrstvo prevzelo vas in zemljišča v svoje va stvo da ohrani ta živi vir za preučevanje nekdanjega kme-llfstva.
jevo soljo je bilo i.n je delno še zelo pomanjkljivo v vseh italijanskih pokrajinah, kar pa se boljša in izpopolnjuje, odkar ima Italija lastno proizvodnjo kalijeve soli. V gornjih receptih so popolnoma manjkali drobni elementi, ki so prav za prav prišli v čast ikomaj po zadnji vojni.
Danes, v dobi sestavljenih umetnih gnojil se uveljavljajo drugi recepti, ki se v glavnem glasijo takole: za to in za to rastlino je najbolj primerno sestavljeno gnojilo (recimo) PKN, ker vsebuje toliko fo-sfora (P-phosforo), toliko Kalija (K) in toliko dušika (Ninitrogeno). Malokje pa je pri sestavljenih umetnih gnojilih navedeno, koliko tega gnojila naj se rabi v ta ali drugi namen in ikdaj ter kako naj se ga uporabi. To je važno zlasti pri 'lesnatih kulturah — trti in sadnemu drevju.
A eno napako so dela'i kmetovalci prej in isto delajo tudi danes. Ne ozirajo se na kakovost zemlje, ina to v kakšnem stanju je. Določeno gnojilo lahko v eni zemlji zelo koristi in izdatno zviša pridelke, v drugi pa lahko popolnoma odpove. To je največkrat odvisno od tega, da so bila tla — zemlja kisla in taka zemlja potrebuje drugačna gnojila kot nekisla. Večkrat nudimo zemlji tudi takih snovi, ki jih ima zemlja že sama dovolj in potrebuje drugih, da uveljavi tudi tiste, .ki jih sama ima.
Zakaj tako delamo? Ker ne poznamo dovolj lastne zemlje i.n zato bi bilo nujno potrebno, da bi kemični zavodi, ki so za to postavljeni, vsaj v glavnem ugotovili, kakšna gnojila so v lem ali drugem okolišu nujno potrebna in katerih se ne sme rabiti, d.a ne poslane zemlja še slabša. Med drugimi imamo Uidi kisla umetna gnojila, ki kislo zemljo še bolj kisajo in s lem še bolj kvarijo.
JAPONCI REDIJO PRAŠIČE V BATERIJAH
Piščance redijo danes po celem svetu v baterijah in le s tako rejo se lahko zadovolji vsa povpraševanja po pohancih. Ta vzreja je kot tovarna za spreminjanje posebne krme v meso. Svet se je čudil Američanom, ko so pred desetletjem javili, da se doseže kg piščančjega mesa z manj kol 3 kg krme. Količina potrebne k:me se pa še vedno niža in meja 2.5 kg krme za kg mesa je že prekoračena.
Sedaj pa javljajo iz Japonskega, da so na podoben način začeli rediti prašiče, lu-di v baterijah. Kletke oziroma baterije so i/. mreže, ki je pritrjena na kovinaste opornike, z visečim in propustnim dnom. Spredaj je korito in napajalnik. Zadnji del se lahko podaljša, kolikor je potrebno za do-raščajočo žival. — V baterije denejo 15-25 kg težke prašičke, zakoljejo jih pa, ko dosežejo 70 do 100 kg teže. Odpadki se zbirajo za baterijo, od koder jih redno odstranjujejo. — Prehrana s posebno krmo je avtomatična. Živinorejci na univerzi v Kvoto so ugotovili srednji dnevni prirastek 640 gramov. Za 1 kg mesa potrebujejo danes 3.6 kg posebne krme.
POGOZDOVANJE SICILIJE
Deželna uprava na Siciliji ima že 170.000 ha pogozdenih goličav. Nepogozdenih goličav ipa je na otoku še vse polno in vse še desetletja ne bodo pogozdene. V kratkih tel ih pa hočejo pogozditi nadaljnjih 500.000 ha.
Pogozdovanje oziroma gozdovi so za Sicilijo zelo važni, z raznih vidikov: Na Si cilijli je malo drv za kurjavo in zelo malo stavbnega lesa; veter ikmalu izsuši ono malo padavin, kar jih Sicilija ima, in tla postanejo pusta in sušna; s pogozdovanjem bodo vetru vzeli silo, s katero odna-ša rodovitno zemljo in pusti za seboj sa mo pusta kamenišča. Gozdovi pospešujejo naslajanje rodovitne zemlje. Pa tud.i celotna slika ozemlja bo lepša in bolj prijazna, zrak bol j svež in zdrav.
Zivinozdravniške šole se praznijo
V	Italiji je 9 falkultel za živinozdravni-štvo, in sicer v Turinu, Milanu, Parmi, Bologni, Pisi, Perugii, N capi u, Messini in Sas-sariju. Na teh fakultetah je trenutno skoraj več profesorjev kol slušaleljcv. V zadnjem šolskem 'elu 1963/64 je bilo na vseh 9 fakultetah vpisanih samo 408 dijakov in 133 izven tečaj ni kov (»stare bajte« — fuori corso), skupaj torej 541 ali 60 na vsako fakulleto. Pred, deset leti je bilo še štirikrat toliko slušateljev, potem pa je vsako leto število padalo. Sorazmerno visoko pa je število inozemskih slušateljev in na dveh otočnih fakultetah jih je celo več kol domačih: V Messimi je 46 inozemskih, 37 domačih, v Sassariju 18 tujcev in 17 domačih.
Osrednji statistični urad je izračunal, da stane vsak živ im »zdravniški doktor državo okrog 9 mili j. lir, medtem 'ko stanejo zdravniki - kirurgi, ki študirajo dve leti več, prav malo nad 5 miljonov lir.
Zakaj jih tako malo študira živinozdrav-ništvo? Ker je živi n ozd ra v niška služba slabo organizirana? Ker ne donaša dovolj dohodkov? Ali ker je lo delo preuma.za.no? Ker jc la poklic premalo upoštevan v družbi?
Bodi lomu tako ali drugače, dejstvo je, da so živinozdravnici nujno potrebni, zlasti še v sedanjih časih, ko sloni vse kme-tijslvo v izdatni mori ravno na živinoreji. Glede zaposlitve pa še en vidik: Ljudje imajo danes manj otrok, zato pa redijo vodno več psov in drugih živali. Trst prav lahko vzdržuje dva živinozdravnika, specializirana lo za zdravljenje psov.
V	Italiji je stremljenje, da bi olajšali, vpis na živinozdravniške fakultete, kamor naj bi so lahko vpisali vsi, ki so dosegli naslov »perilo Iccnico« ali »perilo agrario«.
RAZDOBJE MED POSAMEZNIMI MOLŽAMI
Premnogi poskusi so dokazali, da namolzemo otl posamezne krave največ mleka, če preteče mod posameznimi molžami isto razdobje, enalko število ur, pa naj molzemo kravo dvakrat, trikrat ali štirikrat dnevno. Najbolj razširjena je na svetu dvakratna molža na dan. Večkratna molža je danes predraga in je na mestu le, če daje krava izredno mnogo mleka.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
1. Dovoliti pregled vseh zemljiških in hiš-1 Nemogoče nam je dovoliti odpis davkov nih davkov in doklad za vso goriško deželo le posamezniku, ki dokaže škodo.
za čas od leta 1915. do vštetega 1920.	j	Nemogoče nam je dovoliti odpis	davkov
2. Odrediti pregled katastra z namenom čez leto 1920, in sicer kakor Vi zahtevate pravičnejše klasifikacije zemljišč.	I	toliko časa, dokler ne bo izplačana	vsa voj-
3. Odrediti brisanje davkov tudi po	letu	j	na odškodnina, ki je potrebna za	njihovo
1920. in to do popolnega izplačila vojne od- vzpostavo.
Zakon je odredil, da morajo nehati vsi
136.
Dr. E. BESEDNJAK
____________________________________________________ zbrisi zemljiškega davka s prvim januarjem.1
škodnine za vse one parcele, ki so bile uni-! 1921‘ To velia tudi za naiboli uničene obči' čene.
ODGOVOR VLADE
Državni podtajnik v finančnem ministrstvu ie odqovoril poslancu Ščeku, kakor sledi:	,	.	.—	.
Davčne	ola šave, ki jih je radi vojne do-	kaclle ze7'llsc' Vam, I« z"a"°< da se	Pr°u'
volila	avstrijska vlada s cesarskimi odred-	™le pr*?J.ed. .tar,f g'ed^ kak°VOS ' "?	lazre-
bami	iz	let 1914., 1915. in 1917., so se	c!a zemlpsc, k, so v kral|evm, v vel|av,	Osno-
celoti od 1915. do 1920. leta , va, "ovl klasif,kaci|, bi bi srednp redni pn-
,    .. m 1914
! ne, četudi jim ni še bila izplačana vojna od-i škcdnina.
Kar se tiče Vaše želje, da bi se odredil | pregled katastra radi bolj pravične klasifi
priznale
,	,	, „	,	. -i	„ delek zemljišča v letih 1913
vsem davkoplačevalcem, posestnikom zem-,	1
Ijišč in hiš, ki niso imeli nobenih dohod-’ v,ada mis" čimprej raztegniti v nove po-
|,ov	I	krajine davčno zakonodajo, ki je v veljavi v
Te davčne odredbe so se izvrševale z naj- kraljevini. Gospod poslanec je lahko zago-večjo blagohotnostjo in pravičnostjo tudi	tovIjen, da	bodo ob tej	priliki na isti način
na Goriškem : finančno	oblastvo v Julijski	preurejeni	tudi katastri	v	novih	pokrajinah
krajini je dobilo nalog, da ne odpušča zem-, v Julijski krajini.
Ijiškeaa in hišnega davka samo v posamez-	____
nih slučajih, temveč da dovoli splošne izbri-	OSEBNA	DOHODNINA
se davkov za cele okraje, ki so bili po voj-	Med najbolj krivične in nečloveške davke
ni uničeni.	je spadala osebna dohodnina. Sam na sebi
Na podlagi teh navodil se je dovolil nat je sicer ta davek pameten in socialno pravi-Goriškem splošen odpis	zemljiškega in hiš-	čen, toda	kakor se je	v	novih	pokrajinah
nega davka za poslovna	leta 1915 do 1919.	odmerjal	in izterjeval,	je	postal	pravi bič
Za leto 1920. pa se ni dovolil več odpis našega ljudstva. Osebna dohodnina leži na davkov na splošno. Velika večina zemljišč je našem kmetu, obrtniku in uradniku, kakor bila namreč v tem letu že obnovljena. Zato! silovita teža, ki vse skupaj ugonablja. je bilo odrejeno, da se v letu 1920 dovoli	Zakaj je postal ta davek tako neznosen
odpis davkov le posamezniku, ki dokaže škodo.
ir, krivičen? Edino in samo zato, ker je neobdavčen minimum iz predvojne dobe ostal
I	do današnjih dni neizpremenjen. Kdor je imel v prejšnjih časih 1600 kron letnih dohodkov, ta je moral plačati dohodnino. Če si imel manj dohodkov, si bil vsakega davka prost.
Kar je bilo pred vojno 1600 kron, je pomenilo po vojni najmanj pet krat toliko, to je 8000 lir. Ako bi hotela biti vlada pravična, bi morala povišati neobdavčeni minimum na 8000 lir, tako da bi bili vsi, ki zaslužijo manj ko 8000 lir na leto, davka popolnoma prosti.
Tega vlade niso storile, tako da je podvržen osebni dohodnini vsak berač. Revni kmetje, bajtarji, nižji uradniki, ki družino komaj preživljajo, so podvrženi neusmiljenemu davku. Vrhu tega zahtevajo davkarije od teh revežev, da plačajo tudi dohodnino za več let nazaj.
Kje naj iščemo izhoda, kako naj si pomagamo? Edino orožje je odločna akcija davkoplačevalcev. Naša politična organizacija v Gorici je večkrat pretresala osebno dohodnino in prišla do zaključka, da moramo Slovenci nastopiti v tej stvari skupno z vsemi davkoplačevalci dežele. Edino tak nastop more roditi uspehe.
Zato je organizacija naročila dr. Besednjaku, naj stopi v stik z vsemi italijanskimi strankami, da jih pridobi za skupni nastop. Dr. Besednjak je imel sestanek z zastopnikom furlanske »Agrarne zveze« dr. Sturani-jem, ki je v imenu svoje organizacije pristal na predlog Slovencev. Nato so se vršili razgovori z zastopnikom Italijanske ljudske stranke dr. Pettarinom, s predstavnikom fašistov dr. Luzzatom in drugimi.
Slovenci so stavili predlog, da se določi neobdavčeni minimum na 8000, oziroma 9000 lir. Da vlada ustavi pobiranje dohodnine, dokler se minimum ne določi. Da se zaostala dohodnina vsaj deloma briše.
(Dalje)
BITKA PRI SISKU_______________________________________________
________ II. — - _______________ 1. STEKI. ASA --------------!
Nato se njegova vojska res hitro zbere in takoj prepelje čez Kolpo. Bilo je vsen skupaj' 18‘it.soc najboljših čel, po vecmi Konjenikov; vsa druga vojska je ostala v taboru, na dingi strani Kolpe pod poveljstvom Vučidolskega in Hlivanskega bega, ki sla imela nalogo neprestano streljati na trdnjavo. Hasan paša se je utaboril pri Otoku v kotu me.l Kolpo in Odro ki se tukaj stekata. Hasanova vojska se je poslavila tako, da je imela zadaj Kolpo, na levo Odro, a na desno most, ki naj bi držal zvezo s taborom. Poskušal je uporabili ludi zvi jač'), da bi krisl jane Še bol j zvabil v past in pokončal. Upal je, da se bodo naši v prvem navalu zaleteli preveč od blizu v njegove čete in da jih bo mogel tako zajeti ter uničiti. Zato so sr razlegale njegove bojne vrsle pol milje daleč.
Bilo je med 10. in II. uro, ko sla se obe vojski spoprijeli. Hrvatske čete, katere so vodili Ivan Draškovič, Benediki .lurar in Praniiišelti Orehar, so se prve spopadle s lisoč najboljšimi turškimi kon jeniki, katere je Hasan postavil pred svoje bojne vrste.
S silnim krikom so se spopadli. Sovražnik je bil številnejši od naših in je z vso silo udaril nanje, da so se začeli umikati. 13r/ pošljejo Vuka Druškoca k Andreju Turjaškemu, ki je vodil drugi del vojske, s prošnjo, naj prihiti na pomoč prednjim četam. Turjaški je potegnil samokres izza pasa in ustrelil v znak svojim četam, naj napadejo sovražnika. Obenem jiin je zapovedal, da mora streljati iz pušk najprej prva vrsta, potem druga, in za njo tretja, da bodo krogle neprestano letele na sovražnika. Ta način je mnogo pripomogel k sijajni zmagi.
Turjaški je prišel trna bojišče o pravem času, kajti Hasan se je zagnal z vso vojsko na naše. Pripovedujejo, da je Hasan pred bilko vprašali turškega svečenika, ki je jezdil polog njega, 'kakšen bo konec boja. Duhoven je prelistali svojo preroško knjigo in je odgovoril, da je vsemgočni Bog zapustil Turke in da se je pridružil kristjanom. Hasan se je preplašil in je rekel: »Človek
mora vse pretrpeti, kar mu je Bog namenil, bodisi dobro ali zkv< Zgodovinar Valvazor pripominja, da je to bil pravi krščanski odgovor iz nekrščanskih ust.
Ko je prihitel Andrej Turjaški svojim prvim četam na pomoč, so	udarili Hrvatje	s podvojeno hrabrostjo	na	sovražnika.
Posebno	se je odlikoval	Tomaž Erdodi s svojo	četo.	Na	obeh
straneh so ropotali bobni in bučale trombe, da je bilo strašno siišati. Nekaj časa so se borili na obeh straneh z enako hrabrostjo in boj je bil neodločen. Hasan je napadel z vso silo kranjske konjenike in karlovške arkebuzirje ler koroško konjeniško čelo. Vse le čete so bi'e ohrabrene po svojih poveljnikih in so v kratkem času odločile bilko, ker so neprestano streljali na sovražne bojne vrste, kakor jim je ukazal Turjaški. Slovenska narodna pesem ni brez pomena proslavila najodličnejšega junaka v lej bitki Adama Ravbarja. O	njeni poje:
Naprej v	dir je Ravbar tekel,
vePkmu hlapcu: »Stopi,< rekel,
»zle/.’ na to visoko d.revce, gleda j dobro na banderce!«
Po bandercih sodi tudi n a rod,n a pesem o silovitosti boja: So banderci videt’ beli,
Irdo mujo bomo imeli.
So banderci pa rdeči, nič ne bodimo boječi.
H’apec vidi vse rdeče, to str’ri Kranjce vse goreče; tako v Turka se zagnali, da so vsega posabljali.
Turki so sicer poskušali, da bi drznega napadalca obkolili, a smrti nosnic krog'e naših junakov so jih lako zmcd'e, da se je pokazal nered v njih vrstah in da so se začeli pomikali proti desnemu krilu ter proti mestu. V tem ugodnem trenutku je udaril tretji oddelek pod Eggenbergom na turško desno krilo in ga je razbil.	(Dalje)
H I* O It T rv 1 P ]Lt KG LED
Ali bo Milan vzdržal do konca?
V nedeljo so zaigrale italijanske enajsterice prve lige II. kolo državnega prvenstva. Z lestvice izhaja,) da je na prvem mestu Milan s kar štirimi točkami j prednosti pred »svetovnimi prvaki« Jnlorja ni: šestimi točkami naskoka pred Juventusom in Pio rentinom.
Čeprav je Al tuli n i zapustil Italijo, je Milan letos zelo. vigrana ekipa, kar pokaže zlasti, kadar nastopa kot gost (pel tekem in pet zmag). Na svojem igrišču pa je doslej štirikrat zmagal in dvakrat igral neodločeno. Liedholmova ekipa je tako dosegla v II tekmah devet zmag ter dva neodločena izida (Catania 1-1 in Torino 1-*1). Milan nastopa navadno v naslednji postavi: Barluzzi; Noletti, Pela-guHi; Benitez, Maldini, Trapattoni; Mora, Lodetti, Amarildo, Rivera in Fortunato. Do sedaj je skupno zabil nič manj kot 24 golov, prejel pa jih je le 6! Najboljši strelci ekipe so: Amarildo (6 golov), Fer-rario (5 golov), Mora in Fortunato (vsak po 4) ter Lodelti (3 gole).
Državni prvak, Bologna je ž.e v prvem srečanju okusil grenkobo poraza. Bulgarellijeva ekipa je izgubila tekmo proti Alalanti. Tudi ostali kandidati za končno zmago se niso prvo nedeljo posebno izkazali: Milan je zaigral nerešeno s Catanio (1-1), Intel' z. ekipo Varcse (0-0) in Juvenlus z Messino (I I). Roma je premagala Cagliari (2-1), Fiorentina pa Foggio (3-1).
Po drugem kolu in po drugi zmagi (nad Rotilo ■I 0) je Atalanta bila prva s štirimi točkami. Milan (4-0 v Mantovi!), Inter (2-0 Foggi) in Bologna (3-0 I.. R. Vleenzi) so si takoj opomogle. Juvenlus je tudi tokrat imela težave (0-0 z ekipo Cagliari). Presenetila pa je Catania, ki je tudi moštvu Lazio od šeipnila eno točko (2-2).
V tretjem kolu je Atalanta zaigrala neodločeno v Torinu (1-1). Ker je Milan zmagal tudi v Vieenzi (3-2), sla prišli na prvo mesto lestvice dve ekipi. Bologna je zaigrala neodločeno z Genovo (0-0), in sicer kot gost, Juvenlus pa je bila nepričakovano poražena (1-3 v Calaniji). Na tretje mesto so zal.) prišle naslednje -štiri ekipe:	Catania, Sampdoria (zmaga nad Fiorentino 3-0 in dva neodločena izida kot gost: 0-0 v Vieenzi in M v Cagliari), Roma (zmaga nad Cagliarijem 2-1 in nad Varcse ter po..iz z, Atalanto 0-1) im Fiorentina (dve zmagi: Fogght 3 I in Lazio 1-0 ter poraz s Sampdorio 0-31).
Stili ekipe so bile na prvem mestu po četrtem kolu: Milan (zaigral je nerešeno s Torinom 4-1), Atalanta (neodločeno v Foggi I I), Sampdoria (zmaga nad Rorno 1-0) ter Catania (zmaga nad Genovo 3-2). Inter je zaigral neodločeno z. Laziom (1-1), Fiorenlina z Varesejem (1-1), Bologna pa je zadala Messmi prvi pcnrz (30!). Mantova je v tekmi proti Juvenlus doživela četrti zaporedni poraz (0-1 tokrat).
Atalanta je v petem kolu zairgala neodločeno doma proti Juvenlusu (0-0) ter s tem izgubila vodstvo na lestvici. Tudi Catania je popustila (poraz v Mcssini, in to prvi, z izidom 1-2). Na prvem mestu sta tako ostali Milan (zmaga nad Laziom 2-4) let' Sampdoria (premagala je Bologno in to kot gost z izidom 0-1!). Omenjeni dvojici se je pridružil še Inter, ki je bil zmagovit v Genovi (2-1 z Gcnoo). Zelo zanimivo je bilo srečanje med Rorno in Fiorentino, ki se je končalo 3-3.
Tudi Inter je naslednjo nedeljo popustil, ker je nerešeno zaigral doma proti Romi (0-0). Sampdoria je porazila Mantovo (1-0), Milan pa Messino (2-0). Ti ekipi sta ostali tako z. 10 točkami v ospredju. FioiVnlina je zadala Atalanti (1-0) prvi poraz, in Bologna je ponovno izgubila (0-1 z Juventusom). Catania je s svojim vigranim napadalcem Facchi-nom zmagala (2-1) v tekmi proti ekipi Cagliari.
Sedmo kolo je ponovno zabeležilo zmago Milana, tokrat z. Atalanto (2-0). ki je tako popolnoma postila (najprej dve zmagi, nato trije neodločeni izidi ter dalje dva zaporedna poraza). Nepričakovano je klonila tudi Sampdoria, ki je bila poražena v Va-reseju (0-2!). Inter je zmagal proti enajstoriei Cagliari (2-0). Po sedmem kolu j'o Kita lestvica naslednja: L Milan 12; 2. Inter 14; 3. Sampdoria 10 in 4. Juvenlus 9.
V osmem kolu je Milan igral v Genovi proti Sam.pori.ji in izbojeval prepričljivo zmago (2-0) ter še bolj utrdil vodilno mesto. Na 2. mestu je bila Internazionale (pičla zmaga nad Mantovo 1-0). Na tretjem mestu najdemo poleg poražene Sampdorie, ponovno Catanio (zmaga nad Foggio 1-0), Fiorentino (premagala je Juvenlus z izidom 1-0) ter To-
rino. Tekma med Ronto in Bologno se, je zaključila nerešeno (1-1).
V devetem kolu so vsi nestrpno pričakovali spopad med Milanom in Interjem. Zmagal je Milan z visokim izedenn: 3-0! S lom je povečal razliko med someščani na tri točke. Inter je kljub temu obdržal drugo mesto. Bologna je doživela ponoven poraz (1-2 s Fiorentino). Tudi Sampdoria je izgubila (ž.e tretjič zaporedoma!) proti Juvenlusu (2-0). Torino j’e obdržal tretje mesto (skupaj s Fiorentino) z. zmago proti Mcssini (1-0). Po dolgem času je zmagala tudi Atalanta (4-0 v Cagliariju), Catania pa ; izgubila obe točki v Vieenzi (0-2).
Deseto kolo je pokazalo, da je Milan vedno boljši, saj je premagal Fiorentino z (2-0). Inter je neodločeno igral v Bologni (00). Pojavlja se Juvenlus (zmaga nad Torinom s 3-0!). napadn e Sampdoria (poraz z	Genovo	1-2).
V II,	kolu je	Milan zmagal tudi v	Foggi	(2-1).
Inter je premagal Vieenzo (3-2), Bologna Mantovo (1-0) in Fiorentina Cagliariju (2-0). Juvenlus je pit stila eno točko Laziti (0-0), Sampdoria pa Torinu (0-0).
Na splošni lestvici je naslednji vrstni red (t oklepaju	število	osvojenih	točk):	1.	Milan	(20);
2. Inter (16); 3. Juventus in	Fioivntina	(14); 5. To
rino (43); 6. Roma in Catania (12); 8. Bologna Atalanta, Varcse in Sampdoria (11); 12. Vicen/a in Foggia (10); 14. Lazio, Genoa in Messina (S); 17. Cagliari (6) in 18. Mantova (3).
dl
Slovenci na olimpijskih igrah
V zadnji številki »Galeba« je objavil Bojan Pavletič članek o Slovencih na olimpijskih igrali, kjer pravi:
Slovenci poti imenom svoje ožje domovine Slovenije — ne nastopamo na olimpijskih igrah. To pa še ne pomeni, da nismo nikoli na igrah nič dosegli. Bili ,smo razmeroma precej uspešni, le da smo le uspehe dosegli v okviru treh d rž.:1 v: Avstr je, Jugoslavije iti Italije. Naš prvi olimpijski 1’ekmova lee jo bil polkovnik Rudolf Cvetko, primorski rojak iz. Senožeč, ki je bil pred prvo svetovno vojno med najspretnejšimi sabljači ne le v Avstriji, ampak na vsem svetu. Bil je prvi Slovenec, ki s'o je udeležbi olimpijskih iger (in prejel, če se ne molimo srebrno medaljo, kol prvo Slovenec v zgodovin) olimpiskih iger, op. ur. N. 1,.).
Doslej najuspešnejši pripadnik našega naroda tla. olimpijskih igrah	je bil	telovadec Leon	Štukelj. Nastopil	je od leta	1924 do 1936 na treh	igrah in je
priboril za Jugoslavijo 6 medalj od teh 3 zlate: na krogih, na drogu in v mnogoboju. Štukelj je ostal do danes najboljši jugoslovanski in slovenski olimpijski tekmovalce. Leta 1928 sta razen njega dobila v telovadbi srebrno medaljo še Primožič, bronasto pa Derganc.
Po drugi svetovni vojni tekmovalci našega naroda niso prišli do olimpijskih odlikovanj vse do letos. Na oliimpiadi v Tokiu pa je dosegel uspeli Miroslav Cerar, pravnik iz, Ljubljane, ki se osvojil v telovadbi na konju zlato, na drogu pa bronasto medaljo. Drugi letošnji olimijski odlikovanec slovenskega rodu, pa je Jurij Uršič iz. Gorice. Mladenič je sodil že več časa med najboljše kolesarje v Italiji in je v Tokiu potrdil, da mu je tudi na vsem osla lem svetu le malokdo kos. V zasledovalni vožnji je osvojil stebrno medaglio, le z malo več sreče pa bi	lahko dobil tudi	zlato.
Od	leta 4912,	odkar	nastopamo na	olimpijskih
igrah smo Slovenci torej zbrali 4 zlate, 3 (oziroma 4 s Cvetkovo) srebrne in 4 bronaste medalje. II ol m pijskih medalj pa je izkupiček, ki nam glede na majhosl naroda dela v STevilni olimpijski družini veliko čast, kakršne niso dosegli mnogi narodi, ki so precej številnejši od našega.
Pavletič liojiiii
Darovi in prispevki
Spoštovani gospoil urednik!
Pošiljam Vam skromen prispevek (501) lir) za darilo otroku prvega razreda slovenske osnovne šole r Rojanu.
'/. vsem spoštovan jem
Vaš (šentflorjanski)
Slovenski Tržačan in oče daruje za Ro;anslcega lama Tir 2000.
Za Miklavževo darilo tistemu osamljenemu šol skemti otroku r Rojanu Tir 1000.	T. T.
N. N.. Nabrežina. 500 Ir; družina A. 400 lir.
•
V	počastitev spomina pokojne Marije Sancin po domače Kotalijeve, daruje družina Berginc iz Skednja Tir 5.000 za sklad »NOVEGA TISTA«.
Humoristična knjiga — najlepše darilo za starše in za mladino
Sest Preprosi: '»KAR PO DOMAČE!«
M
Moda za vas
Dolgi zimski večeri nas čakajo in prav ti večeri so kot nalašč za družabno življenje: gledališča in plesišča zaživijo in me smo pred vsakoletnim problemom: kako je z. našo garderobo. Odpremo omaro in kol ponavadi ne najdemo tistega, kar bi želele. Toda kakšno bi bilo življenje, če bi človek ne imel vedno novih želja!
Večerna ali polvečerna obleka sta postali skoro obvezni za gledališče ali opero. A danes se bomo malo pogovorile o plašču - o večernem plašču, ki ponavadi zadnji pride k hiši, ker je neuporaben za vsak dan in ker menimo, da ni posebno važen, saj ga slečemo v garderobi in ga nihče ne vidi.
A se le zgodi, da se včasih neugodno počutimo prav tistih pet minut od vhoda do garderobe, ko nas znanci pozdravljajo in nas prebadajo kritični ženski pogledi. Čas je, da pride na vrsto tudi večerni plašč.
Lep krznen plašč je sicer zelo primeren za take priložnosti, a ni za vsak žep, zato ga borno danes pustile ob strani. Drugače pa imamo tele variante: črn plašč, ki vam bo služil tudi za popoldanske ure, je vedno lop in moderen ter si ga lahko privošči vsaka. Če ga hočemo olepšali, mu dodamo v smislu letošnje mode, ki priporoča čim več krzna, ovratnik iz črnega rat-mousqueja ali še lepše, ovratnik iz belega vizona. Za mlada dekleta so posebno ljubki plašči iz žameta v temnih ali tudi pastelnih barvah, ki se skladajo z obleko. Da nas ne bo zeblo, itak plašč podložimo z vatelinom.
Po izložbah ste prav gotovo videle dragocene težke brokate. Če hočete biti posebno »clvic«, pa si napravile čisto raven ozek plaše, našijte mu majhen ovratnik iz. gladkega krzna temne barve, če je plašč svetel, ali obratno. K takemu plašču seveda pristaja 'enobarvno, najbolje žametno ozko obleko
v	osnovni barvi plašča.
M. M.
Razgovor med nami
Prvo pismo v okviru naših razgovorov je pred menoj in za začetek se bomo lotile kuharske umetnosti. Umetnosti — kajti neka naša bralka toži, da se ji golaž, nikoli ne posreči in da naj ji povemo, kje tiči ta umetnost. Odgovarjamo ji z receptom, za dodatek pa še, naj poskusi večkrat, če prvič ne bo najbolje, kajti treba je »dobiti roko«:
Eno veliko čebulo pražimo na olju, da močno zarumeni. Nato čebulo zalijemo s pol zajemalke vode, ko pokuha, spet žalijomo in to ponovimo 3 do 4i krat, tako da se čebula skoro razkuha. Nato pustimo vodo pokuhati ter dodamo meso, ga prepražimo, da zakrkne, tedaj dodamo eno jedilno žlico moke, še nekaj minut prepražimo nato zalijemo in osolimo. Po okusu pa dodamo tele začimbe: 2 majhna sveža olupljena in sesekljana paradižnika ali malo paradižnikove mezge, malo kumine, malo nastrganega moškafnega oreha, ščepec majarona ter po želji malo zmlete paprike. Golaž kuhamo počasi dve uri.
Martina
r
n
:s«
Po povesti 0. Curwooda riše Muster
v.
217.	Mahceguna ni mogla bili niIi /a štirinajst dni mlajša od Baree.ja, bila pa je veliko manjša in tudi bolj vitka. Bila je pripravljena na beg, vendar se ni premaknila, ko se ii je /a Cel Barce previdno približevati. Nasprotno, oh vsakem n j ego vem koraku je napetost v njej popuščala. Kljub teinu se ,|e Baree ustavil nekaj korakov pred njo.
218.	Obrnil je glavo proti vetru in začel pazljivo vohljali, kakor da voha nekaj skrivnostnega, nenavadnega. Volčiča gaje opazovala, dokler je ni premagal strah in ženska radovednost. Tudi saina je začela vohljati. Baree je zacvilil, Mahceguna pa mu je pridušeno odvrnila. Takrat je Baree stopil k njej ni se umaknila.
219. Uro ipozncjc sla se Baree in Mahceguna skupaj grela na prvih sončnih žarkih. Nikamor sc jima ni mudilo. Utru jena sla bila od nočnega potepanja in prevzela od novega, nepričakovanega -prijateljstva. Baree sc jc večkrat dvignil m ovohaval svojo novo prijateljico ter sc z gobčkom nežno do Uka! njene dlalkc. Ves elan sla ostala skupaj.
220. Proti večeru je zapadel sneg, noč pa je bila spel jasna. Mahceguna je poslala nemirna i-n se je začela Bareeju umi kali. Le zakaj? Pierrol bi znal odgovorili na to vprašanje: na svežem snegu je bil Bareejev kožuh, oblil z mesečino, črn kol oglje. Volčiču pa je pradavni nagon svaril pred ži valmi s črno dlalko, ta barva jo je plašila.
1
J
221.	Cez dobro uro sla zaslišala lajež volčjega krdela. Volko-
vi	so lovili v njuni bližini in njihovo ostro lajanje je razo devalo, da so že zasledili svoj plen, jelena ali losa, in da ga že preganjajo. Ko je Mahceguna zaslišala svoje tovariše, je trznila z ušesi in se kot puščica pognala prali njim. Baree je ostal daleč za njo.
222.	Meti lem, ko sla Mahceguna in Baree lok la čez ravnico, tla bi sc pridružila volkovom pri lovu, je krdelo zaobrnilo smer zasledovanja. Sedaj so volkovi tekli naravnost proti Bareeju -in njegovi prijateljici. Nenaden, močan šum v grmovju je Bareeja zaustavil. Deset sekund pozneje je iz grmovja planil severni jelen, za njim pa volkovi.