Poštnina plačana v gotovim ŠTEV. 6 XADRUGAR Glasilo „Nabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja enkrat mesečno Naročnina letno za nečlane Din 18-— Posamezna številka stane Din T50 Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljani VII občnem zboru Veni, vidi, vici« — prišel, videl, zmagal! Tako bomo lahko vzkliknili tudi mi železničarji, ona para v državno - administrativnem in gospodarskem aparatu, če bo zadružna misel prodirala v taki meri kot doslej v nas, v našo notranjost. Res je, cta se dobe med nami železničarji, tudi taki, ki jim ni po godu velik razmah zadružne ideje, ki je objela in še vedno širje objema železničarje. Ni jim po godu, da se v našem zadružnem kadru nahajajo samo zadružniki, ki nočejo biti ničesar drugega. Tem, katerim ni naša zadruga pogodil) ne moremo drugega kct samo Vzklikniti: borbo za svetovna načela o spremembi družabnega ustroja prepuščamo zmožnejšim! Dotlej si hočemo železničarji ustvariti lažjo eksistenčno možnost, dotlej vemo, da to zmoremo najpri-kladneje izvršiti potom zadružnega organizma. )Naša pot za dosego gornjega cilja ni lahka, nasprotno zelo, zelo otežkočena! Koliko predsodkov se drži nas železničarjev, koliko zavisti pljuska med nami, koliko škodoželjnosti med onimi, ki znajo veliko govoriti, a malo storiti! In vendar smo prodrli močan nasip, tako da gledajo na nas železničarje, zadružnike v Sloveniji, bratje preko Sotle in Save z zavidljivim očesom. Toda ali smo že dosegli naš cilj? To je vprašanje, ki si ga mora staviti sleherni železničar, ki je spoznal izredne socialnoekonomske ugodnosti zadružnega pokreta in stopil v krog zadružnikov z namenom, ustvariti sebi, svojim potomcem in svojim kolegom boljšo bodočo eksistenco. In kaj lahko odgovorimo na to vprašanje? Samo to: Delati in delati v zadružnem smislu! Oglejmo si pobližje bodoče delo: Notranje poslovanje — zgleda to malenkostno, a je velike važnosti bas za zadružno vzgojo — mogoče ni vse v redu. Toda kaj je v tem slučaju najumestnejše? To, da zadružnik pove svojim kolegom, ki jim je poveril nadzorstvo in upravljanje zadruge, svoje misli, ki gredo za ciljem zboljšanja. Imejte vedno pred očmi dejstvo: zadruga je Vaša last! Nadalje nas čaka prihodnjost v tem, da zberemo potreben kapital, s katerim naj začnemo izdelovati tudi predmete, ki jih moramo danes nabavljati, kar stane veliko več, kakor če bi to sami v lastnih delavnicah proizvajali. In še mnogo je teh del, ki jih bomo morali izvršiti. Toda vse to zahteva primernega potrebnega kapitala. In sedaj nastane vprašanje: kdaj in kako naj se ta vsota zbere? To vprašanje bomo morali prej ali slej principijelno rešiti in ne ostati samo pri načetvi, kakor se je to zgodilo ob priliki zadnjega občnega zbora. To so eksaktni sunki, katerim bomo morali železničarji ne samo pazno slediti, temveč jih tudi sprovajati, jih utelesiti v materijo, ki naj nam ostane kot baza naše boljše življenjske možnosti, odnosno eksistence. Res je, da bo potrebno pričeti ponovno z zadružno vzgojo našega železničarja, ki ima vse pogoje, da postane v svojo korist dober zadružnik. Potrebno bo tudi iz tega vzroka, da se naši železničarji seznanijo š praktično stranjo zadružništva, da bodo kos onim, ki zadružnemu pokretu ob strani stoje, ki jim je gospodarska osamosvojitev železničarja trn v peti, da bodo dorasli tem zadružništvu nasprotujočim elementom vsikdar in povsod. Čim bo prodrlo pravo razumevanje zadružnika in spoznanje njega praktične vrednosti v nas železničarje, tedaj — bodimo prepričani, da bo letni naš dan obračuna pravi praznik, ob priliki katerega bomo lahko vzkliknili kot rimski vojskovodja: prišel, videl, zmagal! je trud, ki je bil vložen v zadružno delo, pognal zdrave korenike. Pričakovati moramo, da bodo te mlade korenike obrodile sad, ki bo nam železničarjem in našim potomcem neizmerno koristil. Mnogo članov se ni moglo bodisi iz službenih, bodisi iz drugih opravičljivih vzrokov udeležiti občnega zbora. Naša dolžnost je, ne samo oficijelna, nego predvsem zadružniška, -da podamo pismen referat o poteku zbora, iz katerega naj si vsakdo ustvari sliko. Ne moremo pa poročati vsako besedo, ki je bila vržena med nas na občnem zboru, ker bi bilo to brezpredmetno in neumestno. Podati hočemo referat, ki naj bo pravo zrcalo onih dobrih kritik, ki imajo namen ustvarjanja, predlogov, ki naj obstoječe še bolj spopolnijo in misli, ki naj podprejo zadružno delo. Evo Vam poročila: POROČILO o VII. rednem občnem zboru Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, ki se je vršil dne 21. aprila t. 1. v dvorani »Delavske zbornice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Predsednik upravnega odbora g. Čer-ček otvori ob 8. uri 55 min. skupščino, kon-štatira, da je bil občni zbor pravilno in pravočasno sklican in ugotovi sklepčnost, ker je prisotnih nad % delegatov. Predlaga za zapisnikarja skupščine gg. Kobal Alberta in Mohorič Ivana, ter naznani, da vodi stenografski zapisnik tov. Čampa. Sprejeto. Pred prehodom na dnevni red pozdravi g. čerček navzoče delegate in zadružnike ter delegata Saveza nabavljalnih zadrug gosp. Tomo Jovanoviča in gosp. dr. Kavčiča. Letna manifestacija zadružnikov V nedeljo dne 21. aprila se je vršil redni občni zbor naše zadruge, ki je bil izredno dobro obiskan, kar je vsekakor zelo razveseljivo dejstvo. Delegat Saveza g. Tomo Jovanovič pozdravi skupščino v imenu Saveza ter ji želi uspešno delo v smislu edinega doslej v vsej državi unificiranega zakonodajstva o nabavljalnih zadrugah. Po sprejetem predlogu, da se odpoš- Videlo se je, daljejo vdanostne brzojavke, je predsednik Čerček nadaljeval: Lansko leto je bilo na obenem zboru 60 delegatov, danes jih je 196 ter obilo članstva. Radovati se moramo še posebno zato, ker zborujemo danes delavci v veličastni dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, katera je simbol dela malega človeka, simbol, ki kaže, kaj zmore mali človek, če se organizira. V glavnem ste čitali naše poročilo v zadnji številki »Zadrugarja«, kjer je bilo natisnjeno kot uvodni članek. To je oficijelno poročilo upravnega odbora in bilance. To so številke, ki povedo več kot vsak govor. Prosim Vas, bodite glede kritike objektivni; upravni odbor stoji tu pred Vami in upam, da ne kot obtoženec. Če kaj ni bilo prav in če kaj ni prav za bodoče, naj se predlaga drug sistem ali načrt poslovanja. Hvaležni bomo vsakomur, ki nas bo kaj naučil. Zadruga je kompliciran aparat, ki je v delavnih rokah dosti vreden, v ne-izvežbanih pa neupoštevanja vreden. Zadrugi je treba znanstva, izkušnje. Pomislimo železničarji na naš položaj, ki ni zavidanja vreden prav v nobenem oziru. Iščimo možnosti, da si naš gmotni položaj zboljšamo. To možnost smo našli in sicer v obliki naše zadruge. Tu leži naša bodočnost, bodočnost malega človeka, da zamo-remo kapital ubiti s kapitalnimi. Za vzgled naj nam bodo Angleži in Franoczi, ki so razvili zadružno idejo v bahato drevo, ki neprestano rodi obilo zdravih in učinkovitih sadov. Gospodje delegati! Prišli ste zato na ta zbor, da ustvarite pozitivna dela, koristna za nas vse, ne pa zato, da izgubimo predragocen čas. Zato prosim, če nas obsojate in kritizirate, tedaj utemeljite vsako stvar znanstveno in predlagajte, kako bi bilo boljše. Vsak nasvet nam je dobrodošel. Na dnevnem redu današnjega občnega zbora je: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora in či-tanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Čitanje predlogov delegatskih zborovanj. 7. Sprememba pravil v smislu spremembe Uredbe o Nab. zadrugah. 8. Določitev zneska, do katerega se sme zadolžiti zadruga po čl. 47 zadružnih pravil. 9. Slučajnosti. K dnevnemu redu predlaga delegat g. Deržič, da se točke dnevnega reda ob- ravnavajo po sledečem vrstnem redu: 1, 2, 3, 4, 7, 6, 5, 8, 9, z ozirom na dejstvo, da se morajo pravila spremeniti, odnosno prilagoditi novi uredbi o nab. zadrugah. Sprejeto. Točka 1. Na splošno željo se čitanje poročila upravnega odbora opusti, ker ga je itak že vsak žadrugar sam bral. Debata se vrši o poročilih upravnega in nadzornega odbora skupno, kar se je sprejelo. V tej debati govorijo Kuret, Mohorko, Rihteršič, Trškan, Deržič, Korošec in Muraus. Delegat Kuret poudarja, da mora zadruga v bodoče nuditi svojim zadružnikom-člapom blago dobre kvalitete; naj se v tem oziru ne delajo eksperimenti na račun članstva. Cena ne sme biti večja kot v privatni trgovini. Na ta način bo članstvo v večji meri znalo ceniti zadružno organizacijo ter bo sleherni dobil vtis, da je zadružna trgovina bolj reelna in svojemu cilju odgovarjajoča kot privatno trgovstvo. Delegat Mohorko stoji na stališču, da naj se v »Žadrugar j a« vnaša poročilo upravnega in nadzornega odbora brez tendence, event. hvalisanja. Glede Maribora zahteva, da se zadeva uredi, oziroma napravi v mariborski prodajalni red. Pred-nesel je pritožbe članstva iz mariborskega okrožja. Delegat Rihteršič je iznesel pritožbe radi cene manufakturnega blaga in radi kakovosti istega. Delegat Trškan je govoril o demokraciji v zadrugi in o pravici samoodločbe. Za njim je povzel besedo delegat Deržič, ki je med drugim navajal: Z ozirom na poročilo nadzornega odbora je potrebno, da damo delegati enotne in točne direktive, da se preprečijo event. notranji spori. Stremeti moramo nadalje, da se članstvo s kolikor mogoče malimi režijami in nizkimi cenami zadovolji.. Da se to doseže, se mora zadruga postaviti na jasno stališče, kako daleč naj gremo z ustvarjanjem rezervnega fonda. Nadalje govori g. Deržič o stališču upravnega odbora, ki naj ga zavzame pri obrambi zadruge, pri ureditvi poslovalnic, zboljšanja glasila »Zadrugar-ja« i. dr. Delegat Muraus omenja, da smatra našo zadrugo kot ustanovo, potom katere naj se gospodarsko osvobodi železničarje. Poudarja, da je samopomoč za železničarje kakor tudi za ostalo drž. uslužbenstvo potrebna. Kritizira prevelik dobiček ter izreče upanje, da bo mogoče pohvaliti upravni odbor na prihodnjem zboru radi nizkih blagovnih cen. Končno omenja, da je v Mariboru naletel pri g. Trškanu na nekem shodu na besede, da ne sme noben internacijonalec vstopiti v našo zadrugo, čeprav — poudarja g. Muraus — nismo mi nikoli poznali nobene internacijonale, ne radikalne niti nacijonalne zadruge, kakor samo našo železničarsko dobro uspevajočo zadrugo. Predsednik Čerček odgovarja stvarno na iznešene kritike, kar so vzeli navzoči na znanje. Gosp. Škerjanc omenja težak položaj Zadruge, ko je sprejela v svoje okrilje po likvidaciji gospodarske poslovalnice toliko tisoč železničarjev, ki so si preje nabavljali blago pri navedeni poslovalnici. Za tem se preide na prihodnjo točko 2. K točki 2 prečita predsednik nadzornega odbora g. Škerjanc poročilo nadzornega odbora, ki ugotavlja v splošnem pravilno poslovanje upravnega odbora ter se bavi z načrtom o razdelitvi čistega dobička in dotacijo obstoječih zadružnih fondov. G. Fratina čita revizijsko poročilo Sa-veznega revizorja; ker pa je poročilo preobširno, zahtevajo deelgati, naj se preneha in prečita samo zadnji odstavek. Predsedstvo občnega zbora prevzame tov. g. Rupnik. G. Rupnik in Škerjanc dajeta nekatera pojasnila k poročilu revizorja, predvsem poudarja g. Škerjanc, da revizor ni imel v smislu pravil prav, ko je poudarjal, da ni dolžnost nadzornega odbora, da prisostvuje sejam upravnega odbora. Predlog nadzornega odbora, da se podeli upravnemu odboru absolutorij, se sprejme proti glasu enega delegata. Pri točki 8: Odobritev računskega zaključka za leto 1928, se oglasijo k besedi gg.: Kuret, Mušič, Jereb, Deržič, ki poudarjajo, da se naj poedine postavke v bilanci v bodoče podrobneje specificirajo in bolj pregledno izkaže uporaba raznih fondov; g. dr. Kavčič propagira zadružništvo in priporoča čim večje pridobivanje zadružnega kapitala. Dalje pojasnjuje tov. g. Rupnik o splošnem, knjigovodja pa številčno o uporabi dobrotvornih fondov. Računski zaključek za leto 1928. se nato soglasno odobri. K točki 4 predlaga predsednik nadzornega odbora g. Škerjanc razdelitev čistega dobička in sicer rezervnemu fondu 30%, penzijskemu fondu 2%, dobrodelnemu fondu 1%, za upravni in nadzorni odbor 3%, za uslužbence zadruge 3% in za posmrtninski fond 8 %. Tov. g. Mohorko predlaga, da se vsaka poedina postavka predloga nadzornega odbora posebej predebatira in o njej sklepa. Sprejeto. Tov. Rupnik otvarja debato k točki 5 predloga nadzornega odbora, ker od točke 1 do 4 debate ni bilo treba, ker so te točke že itak predpisane v Uredbi in pravilih-Dalje pojasni, da vodi upravni odbor sam vse poslovanje, nekateri člani upravnega odbora pa vršijo posle uradniškega značaja, ki so s svojo službo zvezani z zadrugo in prejemajo mesečni honorar. Tov. Škerjanc dobi kot predsednik nadzornega odbora zaključno besedo ter pledira za svoj prvotni predlog, t. j. 3%. Predlog nadzornega odbora se sprejme z večino glasov. K točki 7. prečita tajnik upravnega odbora g. Negro predloge upravnega odbora za spremembo pravil K točki 5. poroča tov. Rupnik, da izstopijo letos iz upravnega odbora glasom pravil gg. Rupnik, Mravlje in Kyovsky. Iz nadzornega odbora pa gg. Dežman in Feldin. Za teh pet je treba izvesti naknadne volitve, poleg tega je treba izvoliti za nadzorni odbor še štiri namestnike, a za upravni odbor 6 namestnikov. G. Kobal predlaga kandidacijski odsek, ki je sprejet s 73 :9 glasovom. Po 10 minut trajajočem odmoru se predložijo tri kandidatne liste, in sicer: 1. Terškan, 2. Jereb in 3. kandidacijski odsek. Tov. g. Rupnik stavi listo kandidacijskega odseka na glasovanje, ki se sprejme z 58 : 30 glasovom delegatov. Izvoljeni so v upravni odbor gg. Mohorko Josip (Maribor), Kobal Albert in Škerjanc Ivan. Namestniki: gg. Roter, Zupan, Mohorič, Weber, Novak, Gregorič. Nadzorni odbor: Feldin Hinko, Božič Alojzij, Ponikvar Ciril. Namestniki: Juh, Koprivec, Kuret, Silmtončič. Tov. g. Škerjanc kot dosedanji predsednik nadzornega odbora, ki je voljen v upravni odbor, izjavlja, da se podrejuje volji delegatov in odloži sedanje mesto. Tov. Rupnik odlaga predsedstvo skupščine, ker je izvoljen nov odbor, se zahvali za dosedanje zaupanje, poziva k složnemu zadružništvu in obljubi nadaljnje sodelovanje. Preide se k čitanju in obravnavi samostojnih predlogov delegatskih zborovanj. Vse one, ki so bili tudi sprejeti, jih navajamo: 1. Pooblasti se upravni odbor, da po potrebi nastavi stalnega knjigovodjo in uhednika za list »Zadrugar«. 2. Delegati, ki so bili izvoljeni dne 24. februarja 1929. obdrže svojo funkcijo za dobo treh let tako, da se tudi delegate v bodoče voli kot člane upravnega in nadzornega odbora za dobo treh let. V tem presledku se izvrše samo naknadne volitve, v kolikor bo in kjer bo to potrebno. 3. Višina posmrtnine ostane ista kot doslej, t. j. 1000-— na člana in soprogo. Do prihodnjega občnega zbora naj se pa pripravi pregledna statistika ter pride s konkretnim, sprejemljivim in za zadrugo neškodljivim predlogom. 4. Glede višine zneska, za katerega se sme zadruga zadolžiti, ostane pri dosedanjem sklepu Din 1.200-—. 5. Dopolnilne volitve se razpišejo v slučaju potrebe za prihodnji občni zbor po številu članstva z dne 31. decembra 1929. Kot zadnja točka se obravnavajo slučajnosti. K besedi se oglasi g. Kuret, ki ponovno poudarja, da cena predmetov v zadrugi ne sme biti višja kot v privatni trgovini. Na to odgovarja predsednik g. Čerček, da so se v upravnem odboru v splošnem držali tega načela. Delegat Šinkovec predlaga, da naj se prodajajo alkoholne pijače samo v zaprtih steklenicah ter naj se članstvu odtehta res toliko blaga, kolikor ga plača. Eventualni manco naj utrpi zadruga. G. Mohorko izrazi mnenje, da naj se za Maribor določeni sosvet smatra samo kot nasvet upravnemu odboru. Besedo dobi g. Gregorič, ki izvaja, da naj se v bodoče vprašanja in spremembe obravnavajo v »Zadru-garju«, da se zamore članstvo pripraviti, .odnosno vse to prouči, s čimer bi bil potek občnega zbora zelo olajšan. Po izčrpanem dnevnem redu se izreka zahvala za naklonjenost direkciji državnih železnic Ljubljana, šefom stanic Ljubljana glavni in gorenjski kolodvor, ter Maribor koroški kolodvor in odstopivšemu podpredsedniku upravnega odbora gosp. Rupniku. Nato zaključi predsednik skupščino ob 19. uri 20 minut. (Opomba: Ker izidejo pravila, popravljena, v novi izdaji, ne priobčimo sprememb.) Odlok o g,aipystu "Podpornega društva v Narlboru" Kakor poročamo na drugem mestu, je politična oblast razpustila Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Motivi, ki jih navaja tozadevni odlok in ki so primorali oblast do tega koraka so: 1. Kršenje § 2 pravil, 2. nakup hiš na Ruški cesti. K prvi točki omenja odlok, da je društvo uvedlo predplačila po 25 letnem članstvu, kar se protivi navedenemu členu, ki predpisuje izplačilo celotnega predpisanega zneska posmrtnine zaostalim sorodnikom. K drugi točki nadaljuje odlok, da se je nahajalo »Gospodarsko društvo Ljudski dom, r. z. z o. z.«, ki je im^lo strankarsko politično obeležje, v kritičnem finančnem položaju in od tega društva kupilo Mariborsko podporno društvo navedeni hiši za vsoto Din 1,000.000-—; vsota je po tamoš- njih razmerah, odnosno mnenju, visoko pretirana, a v ostalem daje ta nakup sum, da se je društvo udejstvovalo v pravcu razpuščene politične »socijalistične stranke Jugoslavije«. Razpust se glasi sledeče: Z ozirom na iznesena izvajanja iz katerih izhaja, da je »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru« s svojim delovanjem v nasprotju z obstoječimi oblastnopotrjenimi pravili kršilo svoj statutarični delokrog razpuščam to društvo po § 24. društvenega zakona iz leta 1867. Obenem odrejalmi, da se sestavi v svrho zaščite članstva razpuščenega društva začasni tričlanski upravni odbor, v katerega imenujem sledeče osebe: 1. Fischer Franca, žel. uradnik 2. Zavadlal Leopolda, žel. uradnik 3. Wurzinger Ivana, žel. uradnik Ta odbor, ki je do pravomočnosti pričujoče rešitve pod nadzorstvom policijskega komisarijata v Mariboru, ima pooblastilo, da pobira tudi za naprej članske prispevke in izplačuje posmrtnin® med tem časom eventualno umrlih članov. (Podčrtalo uredništvo.) Kakor izgleda, društvo še obstoja ter deluje i v nadalje v smislu danih oblastnih smernic in v smislu društvenih pravil. Zaenkrat torej mirno kri in pripravljajmo se na to, da čimpreje saniramo v dobrobit vseh članov svoje društvo. S. Č.: Podporno društvo v Mariboru razpuščeno Dne 12. maja t. 1. bi se imel vršiti občni zbor imenovanega društva. Že na predvečer je izšel odlok oblasti v Mariboru, s katerim se odreja razpust društva. Kot zadružniki moramo obžalovati tak dogodek. Društvo je svobodno in na parlamentarni način naj bi se obravnavala. in razčistila vsa vprašanja. Toda člani so imeli na občnih zborih svoje skušnje; Upravni odbor ni pokazal volje, da bi proučil denarno stanje in obveznosti društva. Ljubljansko podporno društvo je izdelalo statistiko po starosti svojih članov, od mariborskega nismo mogli dobiti takih informacij. Napisal sem kritiko v letošnjelm koledarju Nabavljalne zadruge ter sem prišel do prepričanja, da je vsa kalkulacija društva pogrešna in da mora doživeti na podlagi dosedanjih vplačil in izplačil najkasneje v letu 1933. fiasko. Na to kritiko ni društvo reagiralo, vsaj zvedel nisem za to. Dne 9. aprila t. 1. se je na sestanku članov omenjenega društva debatiralo o bilanci za leto 1928. ter se je sklenilo vprašati in zahtevati pojasnila, kaj je dovedlo društvo do nakupa hiše na Ruški cesti, nekih delnic itd. Na vprašanje ali se rentirajo hiše, delnice itd., pa ni bilo odgovora. Taki so bili parlamentarni razgovori in poskusi mirne in stvarne rešitve naših vprašanj. Pripravili smo se člani iz Ljubljane za sedanji občni zbor, da bi ponovno opozorili vodstvo društva na potrebo spremembe vplačil in izplačil; žal, nismo imeli prilike. Policija ni dovolila, da bi se vršil občni zbor, ali vsaj sestanek, da se pojasni naše zahteve. Tudi z drugega vidika je škoda, da se na tak način rešuje društvo ter interese članstva. Najboljše sredstvo, da uvidijo člani ali je bilo delovanje in proračun upravnega odbora dober ali ne, je zgodovina. Pustili bi jih! V letu 1931. bi že prišel polom in to bi železničarja bolj izučilo kakor vse pisarenje v koledarju in v časopisju in bolj kakor vsa policija. Kako stoji danes društvo? Premoženja izkazuje 3,026.856'— Din, članov ima 12.717, tedaj ima vsak član 238 Din premoženja; toda če je vse navedeno likvidno in če predstavljajo posamezne postavke tudi napisano vrednost, ne vemo. Navedene so sicer številke hranilnih knjižic, ni pa napisano, ali so to hranilne knjižice Slavonske banke, ali Peskove hranilnice, ali Kranjske hranilnice. Tudi za delnice ni pojasnjeno čigave so, po koliko se obrestujejo in ali se je splačalo investirati denar, ki se ga bo že v letu 1931. rabilo, v delnice ali hiše. In kako izglodajo ostali računi, odnosno kalkulacije? Recimo, da mora društvo danes res likvidirati in da se v. tem primeru razdeli denar med članstvo. Koliko dobi vsak? Ako je vse pravilno izkazano v bilanci, tedaj pride na člana 238-— Din. Koliko pa |e vplačal posameznik? Kdor je samo od 1. 1925. naprej član, je plačal zase ca. 600-— Din, z obrestmi vred bi se moralo nabrati 680-— Din. Kam je šel ostali denar, 442-— Din? Dvignili so ga drugi z akontacijo. Kako bi bilo v letu 1934? Bilo bi morda 13.000 članov in največ 150.000-— Din premoženja. Ves ostali denar in hiše in delnice bi porabili samo za izplačilo akontacije, 8000-— Din za vsakega člana, ki je bil 25 let v društvu. In teh bi bilo leta 1934. skoro 1000. Takrat bi prišlo na člana, če bi se društvo'razpustilo, samo še 12-— Din, medtem ko bi iimlel v hranilnici, če bi vlagal od leta 1925 naprej, gotovih in zajamčenih 1887'— Din. Naj kdo pove in dokaže, da to ni res! Bolje je tedaj letos imeti 238‘— Din, kakor plačevati še par let in imeti končno 12-— Din. Ali če računamo za 25 let naprej. Izdatki: V tem času dobi obljubljeno akontacijo zadnji član, ki je do danes pristopil. Po tabeli društva je takih 10382 a Din 8000-— je Din 82,896.000-—. 1486 a Din 2000— je Din 2,972.000—, V 25. letih bi umrlo teoretično cela generacija. Da ne pretiravamo, najmanj 5000 smrtnih slučajev a 2000— Din, je 10,000.000 Din; režijski stroški po 80.000 Din letno je 2000-000— Din; svota izdatkov najmanj 97.868.000— Din. Temu nasproti bi imeli prejemke: 1. jsedanje društveno premoženje 3,026.856-— Din; 2. članarina 25 let po 1,566.539-— Din (tu se računa, da pristopi mesto umrlega takoj nov član, in plačuje članarino stalno 12.717 članov) 39,163.500-— Din; 3. morda poraste društvo preko sedanjega števila za 3000 članov, ki bi povprečno vplačali v 25 letih članarine 5.625.000- — Din; 4. morda pristopi še nekaj sto članov in odstopi ter pusti vplačane zneske društvu 1,000.000-— Din; 5. obresti v letu 1929. do 31 300.000— Din, obresti v letu 1932. do 1954. največ 198.000— Din. (Društvo bo od leta 1931. naprej radi splačevanja akontacij po 8000— Din v stalnih denarnih težkočah.) Svota prejemkov 49,313.356-— Din. Naprami izdatkom 97,868.000-— Din znaša izguba najmanj 48,000.000-— Din. Ako bi člani umirali normalno, se povišajo izdatki za 10,000.000-— Din. . Ako ne bo društvo radi denarnih težkoč, ki nastanejo po letu 1931. več tako privlačno in ne bi naraščalo članstvo preko 12.717, bi izpadel dohodek pod 3) Din 5.625.000- — Din. Tedaj bi znašal deficit v teoriji 63,000.000-— Din, V praksi se polomi društvo že zdavno preje; mlajša generacija bi odstopila ter si ustvarila lastno in solidno društvo, starejši člani pa bi iskali, kje dobe podpore za slučaj smrti. Tak je tedaj proračun za naše podporno društvo v Mariboru na podlagi dosedanjih obljub upravnega odbora. Danes ima vsak član 238-— Din, po par letnem vplačevanju bo imel 12- — Din, in še par let pozneje bo dolžan namesto, da bi imel že kaj prihranjenega. Pri teh številkah je vseeno, če ima vsak član 238-— Din ali 220-— Din ali 280— Din. Več kakor vse to je vredno za posameznika, ako vzame svinčnik v roke in računa, da je ali da bo opeharjen. Potemtakem je vseeno, če tako društvo obstoja ali pa ne, ker le nekoliko ljudi bi imelo cd njega dobiček, n. pr. pkontacija 16.000— Din, potem bi društvo propadlo. Kaj je sedaj bolje? Da se železničarja opozori na zgrešen račun ali da se ga vleče? Delavec trpin, nima časa, da bi si sam skalkuliral račune ki naj mu dokaže, ali ga varajo ali ne. On zaupa zaupnikom in odboru društva, vidi 3 milijone dinarjev premoženja in pozabi, da čaka 12 tisoč članov na ta denar. Nismo proti društvu, niti proti odboru, ima pa vsak pravico zahtevati, da mu društvo odgovori na tako važna vprašanja in da-pomiri članstvo, ki se boji, da ne bo prišlo do tega, kar mu društvo obljublja. Za enkrat je društvo razpuščeno, gotovo je, da se bo odbor pritožil in bo trajal proces in rešitev pritožbe morda celo leto. Ako odredi oblast končnoveljavno likvidacijo in razdeli denar med članstvo, tedaj dobi vsak član onih 238-— Din ali kolikor bo že takrat nabrano. Ako pa zahteva oblast samo sanacijo društva, da se preneha z dosedanjim nesolidnim računanjem in se dovoli nadaljevanje društva, bi morali misliti na sledeče: 1. Podpora za slučaj smrti naj odgovarja (res potrebnemu znesku, ki, se ga rabi za dostojen pogreb, to bi bil znesek ča. 4000-— Din. Sedanji znesek od 10.000-— Din je visok in delavec težko plačuje prispevke. 2. Ves preračun se naj postavi na zavarovalno tehnično podlago. Vsak član mora biti umirjen s tem da lahko pričakuje z gotovostjo obljubljeno podporo. 3. Biti mora po pravilih in po pravni osnovi pravil zajamčeno, da se bo tudi računalo vedno po principih zavarovalne tehnike. Recimo, da se res po sedanji katastrofi spravijo člani in računajo, kakor se mora računati. Nabrali bi v teku 10 let rezervo kakih 10 milijonov dinarjev. Kdo nam garantira, da ne bo občni zbor čez 10 let izgubil glavo radi onega kapitala in povišal posmrtnine na 30.000-— Din. Kapital bi bil kmalu izčrpan in vse delo 10. let bi bilo zaman. Člani bi imeli spet samo po 238-— Din ali pa 12-— Din. Tedaj na delo! Pravila ..Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani" Občni zbor tega društva je v letu 1928 naročil takratnemu odboru, da naj pripravi nova pravita. S tem naj bi se deloma edpiomoglo nedostatku pomanjkanja pravil iz leta 1920, ki j ih‘ni mogoče več dajati pristopivšim, deloma pa naj bi odboi skušal uveljaviti v novih pravilih najprikladnejše vidike zavarovalnega značaja, ki bi izplačila vsakokrat določenih posmrtnin zaostalim umrlih članov čim najbolj zagotovili. Odbor bi naj bil s tako pripravljenimi pravili stopil še v letu 1928. pred v to svrho sklicani izvanredni občni zbor, ki bi naj bil v zaključni redakciji novih pravil tako odobrena pravila v odobritev predložil rednemu občnemu zboru v letu 1929. , Izvanredni občni zbor se v letu 1928 ni vršil iz enostavnega razloga, ker nobeden društvenih zaupnikov, dasi so bili vsi pozvani s svojilni nazori k novim pravilom prispevati, ni bistvenih sprememb predlagal. Nasprotno, vsi so poudarjali, da novih vidikov ni uvajati: pravila naj ostanejo nespremenjena kakor ona iz leta 1920. Vsled tega je odbor v teh starih pravilih neizogibne spremembe izvedel ter tako prirejena nova pravila občnemu zboru 17. II. t. 1. postavil na dnevni red. Vendar ta občni zbor pravila ni vzel v pretres, marveč določil, da novoizvoljeni društveni odbor spravi nova pravila v razgovor na izrednem občnem zboru tekom prihodnjega polletja. Sklenjeno je bilo tudi po odboru pripravljena pravila objaviti v glasilu zadruge »Zadrugar«, čemur se s pričujočim radovoljno odzovemo, da otvorimo v zadevi pravočasno debato ter tako omogočimo zadovoljiv uspeh izrednemu občnemu zboru, ki ga mislimo sklicati v mesecu avgustu 1.1. PRAVILA podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani. § 1. Ime in sedež društva. Društvo se glasi: »Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani« in ima svoj sedež v Ljubljani. § 2. Namen društva. Namen društva je izplačati ob smrti člana njegovim preostalim od občnega zbora določeno podporo. p § 3. Društveno premoženje. Društveno premoženje tvorijo: a) pristopnine; b) članarina; c) morebitna darila iz zapuščine, naklonjene društvu. § 4. Sprejem v društvo. Za člane se sprejmejo vsi stalno ali začasno nastavljeni železniški uslužbenci, bodisi moškega ali ženskega spola. Žene moških železniških uslužbencev postanejo lahko člani društva, dočim možje ženskih železniških uslužbencev, ki nišo železničarji, ne morejo postati člani društva. Pristopivši člani ne smejo prekoračiti starosti 35 let. Starost je izkazati s krstnim listom. Uslužbenci železnice pa morejo postati člani društva tudi do izpolnjenega 45. leta svoje starosti, če so pripravljeni plačati v letu pristopa veljavno mesečno članarino nazaj do izpolnjenega 25. leta svoje starosti. O sprejemu določa društveni odbor, ki prošnjo tudi lahko zavrne, ne da bi mu bilo treba navesti vzrok. Pri vstopu v društvo dobi vsak član člansko izkaznico in društvena pravila. § 5. Pravice in dolžnosti društvenikov. Pristopnina, ki jo vplača vsak nov član znaša dva dinarja. Razen tega plačuje vsak član mesečno članarino, katero določi vsakoletni občni zbor. Tudi višino podpore po § 2 določa redni Občni zbor na predlog odbora za eno leto. Pod- poro po § 2, ki se iv slučaju smrti člana izplača preostalim, je nakloniti po sledečem načinu: V prvem letu članstva eno četrtino, v drugem letu polovico, v tretjem letu tri četrtine, v četrtem letu članstva in nadalje polna določena vsota. V slučaju nezgode v službi ali poznejše smrti radi iste nezgode, se izplača najvišja določena vsota. Pripadna izplačila prejemajo po naslednjem redu: 1. Vdova po smrti moža ali vdovec po smrti žene; 2. Zakonski in če teh ni, nezakonski otroci, slednji, če jih je izdrževal; 3. Ako ni otrok, še živeč starši umrlega; 4. Ako ni pod 1, 2 in 3 označenih pravnih naslednikov, ima član pravico podporo v oporoki poljubni osebi prepustiti, katera pa ima skrbeti za pogreb. V tem slučaju se ji izplača pripadna vsota. Podpora se izplača upravičenim proti uradnemu potrdilu o smrti člana, izročitvi članske izkaznice in od dveh prič podpisani pobotnici. Ako se dvomi, katera oseba je upravičena prejeti podporo in prejem potrditi, se odda znesek pripadni sodniji in predsednik mora poizvedeti o razsodbi. Zahteve društvenih pravic niso sodnijsko tožljive. Za izgubljeno člansko izkaznico se izda dvojnik (duplikat) proti plačilu 25"— dinarjev. Izredni občni zbor sme z ozirom na razpolož-ložljiva denarna sredstva in gotovo število smrtnih slučajev, članarino zvišati1-, podporo pa znižati. Vsak član mora svojo izpremembo v službi, kakor premestitve itd. pismeno ali ustmeno naznaniti vodstvu društva. Iz društva se vsak čas lahko izstopi, treba je le to pismeno javiti odboru. Kdor ni plačal tri mesece nobene članarine, se smatra 'odstopivšim. Iz železniške službe prostovoljno ah neprostovoljno izstopivši člani se smatrajo še nadalje kot člani društva, če redno plačujejo določene prispevke. Člana lahko izobči občni zbor na predlog odbora: a) ako član škodljivo nastopa proti društvenim interesom; b) izstopivši ali izobčeni člani nimajo nikakih pravic do društva in se jim vplačani zneski ne vrnejo. § 6. Članstvo bivšega »Innsbruckcr Sterbevereina«. Člani bivšega društva »Innsbrucker Sterbe-verein«, ki so obenem tudi člani našega društva »Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani«, imajo pravico do dvojne določene podpore, ako plačujejo dvojno članarino. Le pri enem teh navedenih društev včlanjenim in na novo pri-stopivšim ni dovoljeno plačevati dvojne članarine. § 7. Društveno vodstvo. Vodstvo društva je v rokah odbora, ki obstoji iz predsednika in njega namestnika, blagajnika in njega namestnika, tajnika in njega namestnika, dveh blagajniški! preglednikov ih šest odbornikov. Člane društvenega odbora volijo člani z absolutno večino glasov na rednem občnem zboru za dobo enega leta in se lahko po preteku tega časa zopet volijo. Odborniki se izvolijo izmed uslužbencev bivše južne in državne železnice po razmerju števila tej ali oni železnici pripadajčih članov. Predsednika, tajnika in blagajnika je voliti izmed bivših južnih železničarjev. Poverjenike na večjih postajah izvoli odbor. Predsedstvo ima pri sejah odbora predsednik ali njegov namestnik. Odbor je sklepčen, če je vsaj polovico odbornikov navzočih. Sklepa se pri odborovih sejah z absolutno večino glasov. Pri jednako oddanih glasovih odloča glas predsednika. Vsi sklepi se morajo vpisati v društveni zapisnik. Društveno vodstvo sklepa in potrebno ukrepa o društvenih zadevah, izvzemši tistih, za katere je merodajen občni zbor. Predsednik, v njegovi odsotnosti pa njega namestnik, zastopa društvo v vseh slučajih in ima nalogo došle vloge in predloge v odboru pri prihodnjih sejah obravnavati. On sklicuje člane k občnemu zboru ter skrbi za to, da se sklenjeni sklepi izvršujejo in ima poleg tajnika vse društvene spise podpisati in z društveno štampiljko zaznamovati, kakor tudi vse društvene spise hraniti. Blagajnik hrani vse društvene vrednosti in k njim spadajoče podatke. Ker se vsa društvu namenjena vplačila izvršujejo potoni čekovnega urada, je blagajnikova dolžnost, naložiti društveni denar iz tega zavoda po navodilih odbora čimprej v svrho boljšega obrestovanja. Razen tega odpravlja blagajnik pristopnino poverjenikom in krije potrebščine društvenega vodstva iz tekočega računa, ki ga ima društvo otvorjenega pri enem ljubljanskih denarnih zavodov. Blagajnikova naloga je slednjič, da napravi in predloži občnemu zboru letni račun, katerega resničnost imata oba blagajniška preglednika s svojim podpisom potrditi. Naloga tajnika je vpisovanje vseh sklepov v zapisnik in opravljanje društvenega pisarniškega posla. Odborniki morajo pri posvetovanju in sklepih sodelovati. Posli članov društvenega vodstva so častna mesta in nima nobeden pravice zahtevati odškodnine za svoj trud. Občni zbor pa lahko nakloni raznim činiteljem in zaupnikom za njih trud primerno nagrado. V!U«!!.-.-.-s.^ ", § 8. Občni zbor. Letni občni zbor se vrši početkom vsakega društvenega leta. Izvanredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Da je občni zbor sklepčen, treba je ene petine rednih članov; ako ni tega števila, skliče se po preteku 30 minut drug občni zbor, kateri je potem sklepčen ne glede na število navzočih članov. Voli se po listkih ali z vzklikom. Ako je oddanih enako število glasov, odloča glas predsednika, ki doslej ni volil. Pri glasovanju odločuje navadna večina. Na občnem zboru se: 1. voli društveno vodstvo in preglednike; 2. spreminja društvena pravila; 3. sprejema letna poročila o društvenem poslovanju in o upravi blagajne; 4. določa znesek podpore in članarine za naslednje društveno leto; 5. sklepa o stavljenih predlogih; 6. sklepa o izključitvi članov; 7. sklepa o razpustu društva in razpolaga za tak slučaj z društvenim premoženjem. § 9. Razsodišče. Spore, tikajoče se društvenih razmer, razsoja razsodišče z absolutno večino glasov in sicer voli vsaka stranka po dva člana v razsodišče, kateri potem volijo petega kot predsednika razsodišča. Ako bi se slučajno ne mogli zediniti, odloča žreb. Zoper razsiodbo ni priziva. Razsodišče je le sklepčno, če je vseh pet članov navzočih. § 10. Zastopstvo društva. Predsednik zastopa društvo na znotraj in zunaj. Če je slučajno zadržan, zastopa društvo podpredsednik. § 11. Razpust društva. Društvol se lahko razpusti, če to predlaga pismenim potom najmanj dve tretjini za glasovanje upravičenih članov. Na občnem zboru pa mora glasovati najmanj tri četrtine navzočih za razpust. V slučaju [razpusta ima občni zbor nalogo posvetovati se o premoženjskih in pravnih razmerah društva in skleniti, kaj naj se z eventualnim premoženjem zgodi. V slučaju razpusta društva po oblasti prevzame tačasni društveni predsednik vse premo- ženje v svojo upravO' ter ga izroči društvu, ki se ustanovi v Ljubljani najmanj v petih letih po razpustu prejšnjega društva z enakim namenom. Če se ne ustanovi pred pretekom petih let slično društvo, pripade vse premoženje proporcijo-nalno med bivše še živeče člane. Domači hranilniki Naša Nabavljalna zadruga bo prodajala domače hranilnike, poniklane, za ceno Din 40-— za komad. Vzame ga nazaj, ako je nepokvarjen, za Din 35-—. Vprašajmo se: Kaj je bistvo domačih hranilnikov? Odgovor je jasen: S hranilnikom pride v hišo hranilnica, ki lovi in rešuje dinarje, ki bi sicer propadli. Ti dinarji bi šli sicer za sladkarije, igračke, cigarete, pijačo, igro itd. Hranilniki so torej namenjeni v prvi vrsti za otroke. Če mu kdo podari dinar, če nabira jagodje, borovnice, cvetice in jih proda, ga navadi, da spravi vsak dinar v hranilnik. Pelji potem otroka v hranilnico, da mu odpro hranilnik, preštejejo in potrdijo prevzem denarja in vpišejo v hranilno knjižico. Tako vcepiš otroku smisel do dela in do varčevanja. Denar prevzemajo tudi vse naše prodajalne v Mariboru in v Ljubljani. Ako bi se izkazala potreba, se bo določilo tudi na postajah osebe, ki bodo imele pravico odpirati hranilnike in izdajati potrdila za hranilnico. Železničarjetmi kot takim pa svetujemo, naj hranijo in vlagajo na ta način, da prijavijo hranilnici, da si puste odtegovati po 20-—-, 30‘— 50-— ali 10O— Din mesečno ali po 30-—, 40-— Din 4 krat na leto, ali 2 krat na leto po 50-— Din. Hranilnica obrestuje mesečne vloge po 20-— do 50-— Din po 4%, preko 50-— Din po 5%, vezane mesečne vloge po najmanje 100-— Din pa po 7%. Male vloge, ki se jih odda pri blagajni hranilnice ali Nabavljalne zadruge, se obrestuje isto tako po 4 in 5%. Skrbi za bodočnost! Kadar greš v pokoj in čakaš na akontacijo, kdo ti priskoči na pomoč? Kadar odrastejo otroci in gredo na univerzo, ali se poroče, kje vzameš denar, da jim pomagaš? Zbiraj po malem že sedaj! V letih se naberejo velikanske vsote. Čeprav zbiraš sataio po 20-— Din mesečno, imaš po 20. letih 7.144-—- Din, po 30. letih celo 13.456-—- Din. Vloga 50-— Din mesečno naraste v 20. letih na Din 17.862-— Din, v 30. letih na 33.642-— Din. To je lep denar in niti ne veš, kdaj si ga nabral. S tem si kupiš že malo domačijo na deželi. Dobrodošla pomoč preostalim za slučaj tvoje smrti. To je izdatna podpora, ako jo rabiš za odrasle otroke. Do te svote prideš, ako sporočiš hranilnici, da si pustiš odtegovati mesečno toliko in toliko dinarjev. Mlad železničar naj bi že sedaj mislil na lastno hišo! Vloga 100-— Din mesečno prinese v 15. letih 25.896-— Din, v 25. letih že 57.264-— Din. V času, ko se pripravljaš na vpokojitev, imaš že toliko denarja prihranjenega, da plačaš polovico hiše, ostala polovica se poplača v par letih s prihranjeno najemnino. Tako se gradi hišo! Tako se ustvarja premoženje! To vam je mogoče skoro samo potom naše železničarske hranilnice. Navadiš se na manjšo plačo, avtomatično se ti odteguje kakor davek ali pa za bolniško blagajno! Vlogo, ki jo nameniš za eno ali drugo, mioraš vezati, da se ne skesaš. Samo v nujnih slučajih bi se sporazumno lahko dvignilo denar preje. To bi bilo: Dolgotrajna bolezen, homatije z valuto, ko bi bilo priporočljivo, da vsak reši svoj denar s tem, da ga vloži v realitete, zemljišče, pohištvo, zlato ali tujo valuto. Železničar, pomagaj si sam in Bog ti ho pomagal! Pobiranje članarine za podporna društva Z odlokom G. D. F. O. Br. 3868 od 18. marca 1929. je Generalna Direkcija odredila, da se ne sme odtegovati potom platnih spiskov prispevkov za društva, niti za privatne firme, temveč samo za zadruge (nabavljalne, kreditne). Hoteč pomagati društvom je naš član g. Č. S. takoj obvestil društva o tem odloku in predlagal: 1. Intervencijo pri direkciji, odnosno ministrstvu za promet. 2. Ali ureditev odtegljajev članarine potom železničarske hranilnice. Ker prvi predlog za enkrat ni rodil uspeha, naj bi se akceptiral drugi. V tem slučaju naj bi železničarji vlagali v hranilnico prispevke potom odtegovanja v platnih spiskih od plače ter bi lahko dispo-nirali s svojo vlogo polletno in jo prepisali z obrestmi vred na podporna društva. Za to delo bi si hranilnica zaračunala 1% od ubrane vsote. To je bil ogenj v strehi pri tem predlogu! Režijski stroški »Podpornega društva Maribor« znašajo ca. 5%, »Vzajemnosti« Maribor nad 15%, »Podpornega društva Ljubljana« pa ca. 10% od nabrane vsote. Najdražje je delo nabiranja in v primeru z gornjimi zneski ni bila ponudba 1 % visoka! Na to ponudbo pa sploh niso odgovorili. Danes je ponudilo podporno društvo blagajnikom, ako odtegujejo članarino, 3 % ! Za našo hranilnico so se tudi zahvalili Mariborčani, ker je nesigurna! Da so na ta način pljuvali v lastno skledo, tega niso oni, ki vodijo naša društva, pomislili! Železničarska hranilnica je gotovo vesela, da so jo opozorili, naj ne dela z — nesigurnimi zavodi! Tako se je sedaj zadeva končala. Zadovoljna so podporna društva, zadovoljna je tudi železničarska hranilnica, da si je prihranila ogromen trud, ki bi bil nepo-plačan z 1 % in še najbolj zadovoljni so mogoče blagajniki, ki bodo prejeli 3% od nabrane članarine. Clara pacta, boni amici! Kotiček uredništva V smislu želja in predlogov članstva sporočamo, da bomo vložili potreben trud v svrho izpolnitve našega glasila. Soglašamo s težnjo vseh, ki streme za podvig zadružnega glasila, katero zamore v ogromni meri dvigniti pravilno razumevanje za zadružna načela; potom glasila je dana možnost teoretske vzgoje v zadružništvu, kar bo velike, izredne koristi posebno za nas Slovence, ki smo nagnjeni k zadružništvu. Pa tudi milje, kakor doba sama, v kateri živimo in jo preživljamo, nas sili v lastno korist, da se oprimemo v večji meri zadružne misli ter jo sprova-jamo v praksi. Pa ne samo iz zadružnega področja, nego tudi iz ostalih panog kot narodnega gospodarstva, kmetijstva, čebeloreje, perutninarstva, zdravstva, domačega gospodinjstva, bomo prinašali koristne članke. Naša zadruga si je že pridobila mali krog sodelavcev, toda potrebujemo še mnogo in mnogo sotrudnikov, ki naj pomagajo graditi, odnosno ozaljšati že stoječo stavbo. Zaradi tega vsi, ki čutite zmožnost in sposobnost in ki vas vodi idealna želja do zadružnega delovanja, sodelujte v Vašem zadružnem glasilu. Pripominjamo, da bomo članke po njih notranji vrednosti primerno honorirali. V ostalem nam je dobrodošla vsaka misel, čeprav bi ista ne bila dobro sklesana vržena na papir. Kljub težki vsakdanji borbi za eksistenco je med železničarji mnogo, zelo mnogo takih, ki imajo zdrave ideje, ki bi se dale oživotvoriti, ki bi lahko koristile našim gospodinjam, onim, ki se ba-vijo v svojem prostem času bodisi z vrtnarstvom, bodisi z živinorejo ali slično. Vse te naprošamo: sodelujte v Vašem glasilu! Zunanja oblika »Zadrugarja«. Namen smo imeli, da bi že s pričujočo številko spremenili zunanjo obliko našega glasila. Toda do te spremembe zaenkrat ne more priti iz razumljivega in tehtnega razloga: Marsikdo veže letnike »Zadrugarja« in če bi se sedaj med letom spremenilo obliko, bi bilo to neprikladno. Vsled tega smo sklenili, da bo ohranil do konca leta 1929 Zadrugar sedanji format in zunanjost; spremenili jo pa bomo z novim letom 1930. Eventualne predloge, ki bi jih stavili zadružniki-železničarji v tem pogledu, bomo brezdvomno upoštevali v kolikor bo to možno. Vsak predlog bo dobrodošel in bo seveda zanimivo vedeti, kako obliko si žele naši člani. Zatorej predlagajte! Nekvalificirano predbacivanje Kdor pozna ne samo idejno stran zadružništva, temveč zna tudi ceniti praktično nje vrednost, ta bo vsikdar in na vsakem mestu izrekel priznanje onim, ki so iz malega zrna napravili bogato drevo — našo zadrugo. Koliko truda in moči, koliko fizičnih energij, ne oziraje se na lastno zdravje, so ti naši zadružni delavci vložili v našo zadružno stavbo! Vodil jih je vzvišeni namen odpomoči ubogemu železničarju, rešiti ga iz skubljenja privatnega trgovca ter ga gospodarsko osamosvojiti. Toda zavedali so se ti naši delavci-zadružniki, da ne bodo želi pohvale za svoje delo, posebno ne od strani onih, ki jim je gospodarska osamosvojitev železničarjev trn v peti. Ti naši nasprotniki bi raje videli, da bi železničar še nadalje stokal, gospodarsko podvržen tujemu kapitalu, ker na ta način je mogoče doseči, da bo nezadovoljen, eksistenčno slabo podprt železničar sledil vabljivim besedam onih, ki bi najraje iz nas kovali političen kapital. Ali je potem čudno, če se najdejo med nami taki, ki jim je pritisnjen političen pečat na čelo in izjavljajo — seveda brez podpisa — da je ta in oni funkcionar prejel toliko in toliko honorarja, ne pove pa istočasno, kaj je ta funkcionar storil za zadrugo, odnosno v dobrobit zadružni-nikov. Tudi ne povedo, da bi namesto tega funkcionarja moral nekdo izvršiti posel, za kar bi ga bilo treba dražje plačati. Veseli nas, da se najdejo med železničarji značajni, iskreni ljudje, ki znajo kam pes taco moli. Naši železničarji prav dobro ločijo prijatelja od priliznjenca in demagoga. Naš železniški delavec, bodisi duševni ali ročni, vsaj večina njih, je že prišla do spoznanja, da je žel. zadruga njena last, da je tu naložen kapital njegov in da bo od tega imel samo koristi. Ni naš »Zadrugar« ustvarjen z namenom, da bi vodil debate. To delo prepuščamo stanovsko organizacijskim in političnim listom. Toda smatrali simlo za potrebno, da napišemo nekoliko iskrenih vrstic za one, ki še niso spoiznali laži-prijateljev! Iz zadružne trgovine Razpošiljanje živil na progo. Članom podružnice Maribor v vednost in upoštevanje. Iz praktičnih izkušenj smo izprevideli, da svoj čas določeni način razpošiljanja na progo brezhibno ni izvedljiv. Zato smo se odločili, da izpremenimo tenmline za odpremo živil in embalaže sledeče: Razpošiljanje živil. Za edinice na progi: Cirkovci—Koto-riba, Ormož—Ljutomer—Murska Sobota— Hodoš, Čakovec—Donja Lendava in Ljutomer—Gornja Radgona od 25. do 30. v mesecu. Embalaža iz zgoraj navedenih prog mora dospeti v podružnico do 22. v mesecu. Za edinima na južni progi s progo: Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto, Poljčane—Žreče in Grobelno—Rogatec od 1. do 7. v mesecu. Embalaža mora dospeti do 28. v mesecu. Za edinice na progi: Bistrica—Holmec in Dravograd - Meža eksklusive Velenje od 8 do 13. v mesecu. Embalaža mora dospeti do 5. v mesecu. Iz prodajalne. Opazujemo, da nekateri naših članov in njih žene pri mesečnem nakupu živil ne prinašajo več s seboj torbic, košaric ali nahrbtnikov za nakupljeno obo, kakor je bil dosedaj dober in star običaj ne le v zadrugi, ampak tudi v drugih trgovinah z živežem, ampak se prišetajo v trgovino samo z aktentaško pod pazduho, ter zahtevajo tudi v največjem navalu, da jim naši uslužbenci paketirajo nakupljeno robo v zavoje in iste povežejo, kakor je to običaj v modnih in galanter. trgovinah. Tako paketiranje zamudi uslužbenca brez potrebe daljšo dobo in ta čas morajo ostali člani čakati, da se jih postreže. Apeliramo na medsebojno obzirnost nakupujočih članov in članic, ter jih poživljamo, da prinesejo, vsaj v času večjega navala v trgovini, za nakupljeno robo potrebne torbice ali košarice s seboj, da ne bo trpela redna in urna postrežba v trgovinah zadruge. Mast je sedaj tekoča, ter prosimo, da ne pozabite posode, lonca ali doze. Za progo so boljše doze, ki se dobro zapirajo, ker iz druge posode lahko mast izteče pri prekladanju ter pokvari še drugo blago. Ako se to pripeti, zadruga ne jamči. Rogaško in Radensko vodo bomo prodajali od 25. t. m. dalje a Din 3-—. Steklenico je treba vrniti. Sprejemamo steklenice, toda samo od mineralne vode, t. j. od rogaške in radenske vode a Din 3-— za kom. Kakao holandski je zelo redilen ter cenejši kot kava ali čaj. Imamo ga v zalogi a Din 40-— za kilogram. Moka. Opustili smo dosedanjo tipo moke Og, ter imamo sedaj v zalogi 0 mehko in Ogg ostro moko. Kante od masti, ki držijo 50 litrov, prodaja zadruga po Din 20'— dokler traja zaloga. Istotako prodaja puščice za riž, sladkor, kavo itd. a Din 5-— za komad. Krompir iz okolice Škofje Loke se še dobi. Umetna gnojila, 4 mešanice, so še v zalogi. Graf« kocke za juho prodaja zadruga v lončkih a 25 komadov, lonček stane Din 25—. Zaboje ali košare. Člane iz proge, katerim se živila dostavljajo po železnici, se naproša, da svoje zaboje odnosno košare porazdele za steklenice in za dozo od masti, ker zadruga za eventualne poškodbe blaga, ako se steklenica razbije in pokvari vso drugo robo, ne jamči. Blago se odpošlje na nevarnost naročnika. Odpadki. Ker ne moremo nabaviti dovolj suhih drv-kolobarjev, bo zadruga, ako se priglasi zadostno število naročnikov, naročila parketne odpadke. Pijača. Malinovec toči zadruga kozarec no Din L—, medico pa po Din 2-—. Promet v mesecu aprilu je bil v Šiški Din 1,416.000-—, na glavnem kolodvoru Din 819.730-—. Dne 25. aprila je bilo izdanega blaga v Šiški za Din 237.900-—, na glavneim kolodvoru pa za Din 148.930-—, ali nekako petino tega, kar se celi mesec proda. Še štiri tako močne dneve in vse delo v mesecu je opravljeno. Tak je naval prvega v mesecu. Cenik živil za mesec Junij 102.0 Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga! Mlevski izdelki. Moka pecivna, ostra Ogg kS 4 20 Moka mehka 0 ff 4'20 Moka krušna št. 2 4'— Moka krušna št. 4 3'80 Moka krušna št. 6 ff 3-20 Moka ajdova I a ff 6 — Moka ržena ff 4— Moka koruzna n 3-40 Moka krmilna n 2-50 Zdrob pšenični ff 4-20 Zdrob koruzni ff 4-40 Otrobi pšenični ff 2-20 Otrobi koruzni n 2*20 Testenine. Makaroni v kartonih kg 12 — Špageti v kartonih n 12'— Makaroni jajčni ff 9 40 Makaroni domači ff 840 Polži jajčni ff 940 Polži domači f) 840 Rezanci domači široki ff 8'4Ck Špageti domači 8-40 Fidelini domači ff 840 Bleki ff 8 40 Zvezdice za juho ff 8'40 Zrnje. Riž I. vrste kg 9'60 Riž II. vrste ff 750 Koruza v zrnu ff 310 Kaša ff 5 — Ješprenj ff 5-— Ješprenček ff 8'— Fižol la ff 9'— Fižol Ha ff 8'— Leča la ff 17'— Grah zelen ff 18 — Sladkor. Sladkor v kockah kg 1450 Sladkor sipa ff 12 60 Sladkorčki (bonboni) ff 24'— Sladkor v prahu f) 14 50 Kandis ff 20 — Sol kg 275 Kava Kava Perl kg 66'— Kava Portorico ff 64-— Kava surova I. vrste ff 54-— Kava surova II. vrste ff 46 — Kava žgana ff 64-— Kava žgana »Speciak ff 74-— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14-— Kava žitna ff 8— Kava vidrova ff 13 — Kava figova ff 22— Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 22 — Cikorija Franck ff 18 — Cikorija kolinska ff 17 — Drugi predmeti. Mast kg 30 — Mast v dozah po 5 kg ff 155’— Mast v dozah po 10 kg ff 310’— Mast v dozah po 20 kg ff 620’— Ceres, bel, rumen f/ 27 — Čajno maslo la ff 52-— Čajno maslo Ha ff 44- — Kuhano maslo ff 44-— Delikatese. Slanina soljena kg 30 — Slanina Tirolska ff 30 — Slanina krušna ff 26 — Slanina »Hamburška« ff 30'— Slanina prekajena debela ff 30 — Slanina papricirana ff 301— Salame ogerske ff 80 — Salama milanska ff 70-— Salame krakovske ff 34‘— Salama letna ff 26 — Salame navadne ff 18 — Kranjske klobase kom. 5 — Reberca kg 26 — Prekajeno meso ff 28 — Šunke ff so- Krače ff ie— Svinjski parklji ff 8 — Svinjske glave brez kosti ff 18 — Sardine velike Vs kg škatla 14 50 Sardine velike % kg ff 11 •— Sardine srednje Vs ff 9-50 Sardine male 1/10 ff 6’— Sardelni obročki s kaperni ft 12'— Sardelni obročki s kaperni ff 7'50 Postrvi ff —■— Med kg 20 — Sir Chalet kom. l, 3'50 Sir trapist kg 28'— Sir pol ementalski I. ft 38 — Sir »Alpina« ff 28'— Sir Permazan ff 70'— Maggi velike steki. 27 — Maggi srednje ft 16 — Maggi male ff 11 — Maggi na drobno dkg 175 Juhan velike steki. 12 — Juhan male ff 6 — Juhan na drobno dkg 1 TO Gorčica (ženf) kozarec 10 — Gorčica na vago kg 24'— Keksi v zavitkih zav. 5, 6 Keksi a 1 kg kg 24 — Keksi na vago ff 24' - Otroški piškoti zav. 15 — Kvas kg 36 — Kocke za juho kom. 1 — Kocke za juho v alum. lončkih a 25 kom. lonček 25 — Oblati zavitek 13'— Polenovka suha kg 26 — Slaniki novi kom. 2' — Guljaž goveji škatla 8 — Jetrna pašteta ff 6 — Sardelna pašteta ff 7'— Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavitek 2, 3, Čaj v zavitkih ff 7, 11 Čaj v zavitkih ft 12, 14 Čaj na vago kg 64'— Kakao holandski ft 40 — Paradižniki Vs doza 6'— Paradižniki Vz ff 15'— Marmelada kg 20 — Marmelada marelčna ff 30'— Čokolada a ^ tabl. 12 — Čokolada a 1/1o ft 5'— Čokolada a 1/2o ft 2'50 Čokolada z lešniki ff 3 — Dezert šnite komad 2 50 Limonadni prašek ft 1 — Sadje. - Češplje suhe bos. 80ice kg 10 — Hruške suhe domače „ 4'80 Orehi celi ft 10 — Rožiči celi ff 7'— Mandelni la ft 60 — Rozine la ff 24'— Rozine Ha ff 16'— Grozdiči - Vamperli ft _ •— Čebula ff 3 — Česen ft 12'— Limone komad 0'80 Fige v vencih kg 10' Fige dalmatinske ft 6 — Jabolka namizna ft —'— Cvebe ft —•— Pomaranče oval komad 2'50 Mak plavi kg 16 — Rožičeva moka ft 8'— Lešniki luščeni ft 42 — Zelje kislo ff 3'— Krompir ft 2'— Tekočine. Kis vinski liter 6 — Kis dvojno močan ft 4'— Olje namizno ft 16 — Olje bučno ft 22'— Olje olivno ff 20 — Konjak 0.35 steki. 38'— Konjak Vu ff 64'— Rum Ha a V2 1 ft 22'— Rum la a V2 1 steki. 38 — Rum la a .1 1 yy 67'— Žganje borovničar a V2 1 ft 30'— Žganje hrušovec a V2 1 ff 26 — Tropinovec a V2 1 f> 26 — Brinjevec a V2 1 yy 26 — Slivovka a V2 1 yy 26' — Marelčno žganje V2 1 yy 26 — Vino črno liter 12'— Vino dezert, črno steki. — Vino belo lit. 12 — Vino dezert, belo 7li0 1 steki. —‘— Žganje »Brazay« vel. yy 26 — Žganje »Brazay« mal. 12'— Rum esenc yf 8'— Malinovec a V2 1 yy 16 — Rogaška voda a l1^ 1 yy 6 — Radenska voda a IV2 1 yy 6 — Grenka voda Fr. Jožefova yy 9'— Medica lit. 8'— Mošt sadni yy 4'— Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali yy 1'50 Cimet cel in mlet veliki » 3 — Cimet cel in mlet mali yy P50 Klinčki (žbice) yy 3 — Dišave cele in mlete vel. M 2'50 Dišave cele in mlete mal. yy 1 '50 Lavorjevo zrnje (lorber) yy 2'50 Janež yy 2'50 Kumna yy 2'50 Muškatovi orehi komad 070 Vanilija v šibkah yy 1'50 Vaniljni sladkor zav. P— Pecilni prašek yy P— Žefran yy 0 80 Paprika mleta velik » 3'— Paprika mleta, mali. yy P50 Muškatov cvet yy 3 — Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5'— Milo Schicht, terpentin kg 17'— Milo Schicht yy 1570 Milo Zlatorog yy 14'— Milo Zlatorog terpentin yy 16 — Milo Gazela yy 14’— Milo v kockah ala Marseill yy 15'— Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Elida« m., vel. „ 8, 18 Milo toaletno »Speick« m„ vel. „ 6, 10 Milo toaletno »Glycerin« yy 9'— Milo Mandeljnovo yy 9 — Milo toaletno viola yy 4'— Milo toaletno »Marija« 9t 10'— Milo za britje yy 3'— Milo za briti, okroglo yy 8'— Soda za pranje kg 1 80 Lug za pranje yy 4'— Carski boraks škatla 4'— Plavilo zavitek 2'50 Slama za predsobe Ha. komad 4 — Boraks >y 2'50 Muholovci yy r— Škrob rižev škatla 5'— Prah za čiščenje obleke yy —•— Škrob rižev zav. 1 '50 Šampon yy 3 — Pralni prašek c yy ‘ 2'50 Drva mehka kolobar 4 50 »Tri« soda yy 3'50 Sveče za božično drevo karton —•— Pralni prašek »Radion« yy 6 — Svečke čudežne škatla — •— Pralni prašek »Persil« yy 6 — Pasovi usnjati komad 8'— Pralni prašek »Labod« yy 7 — Ustna voda steki. 20 — Vrvi za perilo kom. 24—48 Kolonska voda yy 12 — Krema za kožo tuba 12 — Ominol zav. 250 Potrebščine za čevlje Gnojila umetna (mešanice kg 3'— Ilirija velika škatla 12"— Semena zav. P— Ilirija mala >> 5'— Pušice prazne komad 5, 10 Schmoll krema yy 7’— Pušice prazne yy 15, 20 Krema rujava 5'— Krema Jadran yy 5'— Manufaktura. Krema Lux Krema Fox Krema Preja Krema bela Mast vazelina Krtače za blato Krtače za mazati Krtače za svetliti Vrvice za čevlje dolge Vrvice za čevlje kratke Vrvice za čevlje rujave Olje za mazanje podplatov Vezalke usnjate Druge potrebščine. Kalodont za zobe Krtače za zobe Krtače za obleke Krtače za ribati Omela za parkete Omela mala Metle rižove vel. Metle rižove male Čistilo za parkete vel. Čistilo za parkete mat. Sidol čistilo za kovine Svitol čistilo za kovine Vim, (čisti vse) Smirkovo platno Tepači veliki Tepači srednji Tepači mali Sveče velike Sveče velike Sveče male Sveče male Vžigalice Vžigalice Zobotrebci Črnilo Svinčniki nav. Svinčniki tintni Peresniki Slama za predsobe la. komad steki. par tuba 5 — 7'— 5'— 5, 3 4-50 4'— 1-50 12 — 1 '50 1 '25 2‘— K)' — 2‘— 7-— Žamet barvasti za dečje obleke * Štruks za hlače Rusko platno za moške letne obleke in jankerk Sukno in štoli za moške obleke Kamgarn beli Baržun v vseh barvah Lister, črn in modri Hlačevina Volneni rips za ženske obleke Cvirnato blago za ženske obleke Crepp za ženske obleke kom. w 8, 12 18 — 4 — Koton za ženske obleke Modra tiskovina Svila siva (umetna) yy 30’— Svila za plesne toalete kom. 14'— Rips čm yy 18'— Pique yj 16’— Crepdechin v vseh barvah tuba 24'— Crepp Jourguet yy 13'— Svila surova yy 5'50 Rips barvani kom. 4'80 Flanela yy 3'50 Ruš pola 2'— Klot črni kom. 18'— Klot barvani yy 13 — Oksfort za srajce yy 8'— Serg paket 8'50 Elastik-podloga kom. 1 50 Žima podloga paket 8'50 Rokavina kom. P— Kanafas paket 10 — Brokat podloga za Skati. P — damske plašče zvezek 0'50 Inlet barvani steki. 3 — Inlet beli kom. P20 Chiffon >> 3'— Batist chiffon yy 2 — Etamin beli t9 12'— Etamin beli za zastore 55'— 125-130 35—48 od 100 do 350 163 — 46—63 90—130 19—29 IT— 12—30 12—19 20 — 22 — 114—160 150'— 170'— 30'— 13—25 18 — 30—50 30-50 11—28 30—80 24, 27 23 — 25—27 24 — , 45’- 17—45 17—32 15—21 20'— 34 — 50'— Kalanas za blazine 14 — 21 Platno belo ff 59—94 Platno domače za rjuhe ff 28 — Platno za kapne 37 — 54 Platno Wassertuch za rjuhe >» 30'50 Kotenina rjava (Molinos) M 11 — 1 3 Kotenina rjava za rjuhe J • 23—29 Platno za nahrbtnike » 27—47 Platno za zastore 100 cm 32 — Platno za blazine belo f' 59-94 Gradi modri „ 19 50—25 Gradi za spodnje hlače ,, 13-16-18 Gradi beli >Raye« D 21-— Gradi za žimnice i1 42—80 Platno za obrisače ?> 11—26 Obrisače Frotir kom. 30-60 Obrisače za kuhinje » 9—12 Servijeti »J 18—21 Mizni prti barvani m 42 — 53 Mizni prti damast tt 42—53 Stenske preproge kom. 70—195 Posteljne garniture garn. 290 — Odeje posteljne (deke) kom. 160-210 Dežni plašči n 300-670 Fustian n 54'— Rjuhe flanelaste —' — Batist barvasti za dal miško perilo m 18 — Cilirji za moške srajce 14—28 Predposteljniki kom 75‘— Rips svila za damske obleke m 45'— Volneno blago za obleke in kostume (Kacha) 45 — 150 Double za moške suknje » 100-400 Palmaston za črne suknje ff 100-409 Sukno za železn. uniforme ff 95-210 Barhent za damske obleke m 24'— Barhent za spod. per. beli n 25'- Barhent za spod. per. modri ff — Silk-saten podloga ff 20- — Svileni cefir ff 40—60 Surova svila, črtasta ff 40—53 Zimske »Haferl« nogavice par — •— Dokolenice ff —'— Volna >Gebschihld« štrena 15 — Zimske triko srajce moške kom. — ‘ — Zimske triko sp. hlače ff —’ — Zimske triko veform hlače ženske ff * Zimske triko spodnje hlače damske ff 40 — 70 Zimske triko turist, srajce ff —'— Dežniki ženski n 58—150 Dežniki moški ff 60 — 15.; Otroške spodnje obleke za 2 leti kom. • Crepp Marochen svila mtr. 150 — Svileni popelin 30—40 Klot odeje kom. —• — Schymy robčki ff 12—20 Damsko perilo >kombine« ff 100-150 Spalne srajce damske . ff 30—90 Damske srajce bele ff 30- 40 Damske hlače ff 30—60 Damske maje ff 30 — Nahrbtniki veliki in mali f' 34-144 Obleke za dečke, 8-16 let obleka — — Suknjiči moški kom. —'— Suknje otročje ff 25C-260 Moški ovratniki mehki in trdi „ 5, 9 Moški ovratniki polmehki ff ’ Pletenine in galanterija. Srajce moške bele kom. 55 — Srajce moške Cefir » 90-120 Srajce moške, panama ff 60 — Srajce moške skaut ff 42'- Srajce moške mrežaste ff —• — Srajce moške oksfort „ 42 — Spodnje hlače moške n 30'— Nogavice moške par 8—75 Nogavice ženske ff 9-45 Nogavice otroške, dolge n 8 — 25 Nogavice otroške, kratke ff 9—23 Majice moške kom. —•— Majice sokolske ,, 22—24 Damske rokavice, letne par 22—38 Damske rokavice zimske ff —'— Moške rokavice zimske ff Kokarde za žel. uniforme kom. 575, f- Peroti za žel. uniforme ff 12 — Gumbi železničarski ff 1, 1 25 Porte zlate in srebrne rn 5-50, K), 13-50 Elastika za naramnice kom 11— Moške naramnice )) 15-50 Otročje naramnice ff 12—36 Vata tabl. 5 — Samoveznice (kravate) kom. 10—70 Damske podveze par 18—32 Moške podveze ff 6-17 Elastika za rokava ff 5 — Elastika ozka m 1 '50 — 4 Elastika za podveze ,, 4—9 Traki črni in beli ff 0'60 Pavolca D, M. C. rdeča in modra ~ trenca 2-- » D. M. C., bela ff 1 50 Igle varnostne duc. 1 '50 Bucke tt 3' — Šivanke 1 '50 Meterska mera za šivilje kom. 4'— Sukanec beli in črni 10—16 20—31 > 40—70 špula Din 5‘— 3-75 3,— Pulover kom 160-219 Vestje damske tt 72-150 Vestje otroške, raz. vel. „ —' — Reform hlače letne, bar- vaste in črne „ 28—93 Namizno platno voščeno, m 105 — Spredena žima (Rosshaar) za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko črna, na zalogi kg- 29—100 Obutev. Čevlji moški visoki par 210—240 Čevlji moški kovani tt 220—360 Čevlji moški nizki Schimj tt 200—240 Čevlji moški visoki Schimy tt 235 — Čevlji ženski visoki boks tt • Čevlji ženski nizki boks n 195'— Čevlji damski s špango tt 180—190 Čevlji nizki, beli tt 60 — Čevlji otročji, črni tt 28' — Sandali veliki tt 52 Sandali srednji „ do Sandali mali tf 110 Copate iz filca tt 12—20 Copate z usnjen, podplati tt 52-75 Copate z vrvenimi podplati tt 30—71 ~a o < O žr o Kuhinjska posoda. Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke Umivalniki Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila Delavski lonci Rešeta za salalo Nočne posode Peke za kruh Cedila za čaj Kozice lite Penovke Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4'— IZ UREDNIŠTVA. Železničarska jubilejna knjižnica, No-vomesto. Za to številko prejeli prepozno. Pride v prihodnjo! Članstvu! V tej številki smo priobčili radi izredne aktualnosti več člankov, ki razpravljajo o železničarskih podpornih društvih, Mnenja smo, da soglašajo železničarji s tem, da posvečamo tudi temu vprašanju potrebno pažnjo, kar je samo v interesu članstva. Vsled tega ne bomo zadevo tudi v bodoče pustili vnemar. Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telet. '2041. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani.