I aprila je Železniško gradbeno podjetje Ljubljana začelo popravljati most na eesti Kranj- Ljubljana, pod katerim poteka železniška proga Kranj-Skofja Loka. Zato je cesta Kranj Jeprca zaprta in je obvoz prek Škofje Loke ali Mavčič oziroma Brnika. Z deli hitijo in bodo most popravili najkasneje do 26. aprila - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 27 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 8. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Več za otroške dodatke Skupščina zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije je konec prejšnjega tedna sprejela več novosti "na področju družbene skrbi za otroke. Tako je letos večina v skladu otroškega varstva zbranega denarja namenjena za otroški dodatek. Letos bodo dobivale delavske družine, katerih dohodek na družinskega člana je manjši od 900 din mesečno po 220 di n otroškega dodatka za Prvega otroka, za vsakega naslednjega pa po 320 din. Pri dohodku na družinskega člana od 900 do 1200 din je otroški dodatek za prvega otroka 180 din, za drugega otroka pa 27<> din; pri dohodku od 1200 do 1600 din na družinskega člana je otroški dodatek za prvega otroka 140 din in 200 din za vsakega naslednjega otroka. Družine, katerih dohodek na člana je od 1600 din do 1800 din, prejemajo otroški dodatek v višini 100 din za Prvega otroka, za vsakega naslednjega pa 150 din mesečno. Poseben dodatek je še za otroke upravičene do otroškega dodatka, ki imajo le enega branilca, in sicer 60 din mesečno ter za huje telesno in duševno prizadete otroke v visini 105 din mesečno. Pomembna je letošnja novost, da se od celotnega dohodka družine pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka odšteva dohodek, ki ga ustvari delavec z nadurnim delom, kadar je to delo potrebno zaradi višje sile, prav tako se odšteva dohodek od nočnega dela in dela ob-praznikih, nagrade ob delovnih jubilejih, odpravnine ob upokojitvi, štipendije in vajenske nagrade ter dohodek od inovacij (no-vatorstva). Otroški dodatek za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin je letos določen v višini pO din; ti otroci prejemajo tudi poseben dodatek kot Vtroei delavskih družin, če «najo le enega hranilca ali če s,) huje telesno ali duševno ^»zadeti. Otroški dodatek Prejemajo otroci iz kmečkih "ružin, katerih skupni kata-!)Jrski dohodek ne presega din oziroma 600 din na fužinskega člana. Višino °troškega dodatka za kmečke ('troke lahko občinske skupiti otroškega varstva spre-m* nijc. i pomoč ob rojstvu otroka je ■H{>* povišana na 750 din, če /j dohodek na družinskega Jana manj kot 900 din, če je °hodek večji, pa je pomoč za Jj^orojenca 350 din. Pomoč F rojstvu otroka je za kmeč-uc> družine z dohodkom iz J^ijske dejavnosti do 1200 wj,750 din, če je dohodek ■H« pa je pomoč 350 din. Id XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem Široka izbira kmetijske mehanizacije Okrog 100 domačih in 80 tujih razstavljavcev -Predavanja in filmi o sodobnem kmetijstvu in obdelavi z naj moder nijširni kmetijskimi stroji -Bogata izbira drugega blaga; vsak dan modna revija — Popusti do 50 odstotkov Prihodnji petek, 11. aprila, ob . 10. uri bodo v Kranju odprli XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Ta tradicionalna prireditev je iz leta v leto vse bolj namenjena kmetijskim proizvajalcem, ki želijo modernizirati delovno opremo in sredstva in si hkrati urediti tudi dom. Sejem je v pravem pomenu besede mednarodni, saj je tako po razstavljavcih kot po obiskovalcih v zadnjih letih močno prerasel gorenjske in slovenske okvire. Na tiskovni konferenci SO predstavniki uprave Gorenjskega sejma povedali, da bo letošnji sejem po površini veliko večji od dosedanjih. Poleg glavne sejemske hale in zunanjega sejemskega prostora bo namreč prvič blago razstavljeno tudi v, stranskih halah. Tako bo znašala skupna površina zaprtih in odprtih razstavnih prostorov prek 15.000 kvadratnih metrov. Na sejmu bo sodelovalo okrog 90 neposrednih razstavljavcev (od tega 2r> iz tujine), ki bodo zastopali okrog 100 domaČih in HO tujih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in strojev ter drugega blaga. Med .tujimi razstavljavci jih ob največ iz Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije, domača uvozna podjetja pa bodo zastopala tudi proizvajalce iz cele Evrope in deloma tudi iz Amerike in Azije. V zaprtih razstavnih prostorih bo kot običajno tudi na letošnjem spomladanskem sejmu razstavljenega največ blaga za široko potrošnjo: pohištvo, konfekcija, gospodinjski stroji, akustični aparati, prehrambeni izdelki ter izdelki za špOli in razvedrilo. Prav tako bodo v za^ prtih prostorih razstavljeni drobna Asfalt bo! Na nedeljskem referendumu v krajevni skupnosti Orehek — Dru-lovka so se občani odločali za in proti samoprispevku za asfalt. Kljub zelo slabemu vremenu je volilo H-i, 18 odstotka vseh vpisanih volivcev in kar 71,70 odstotka se jih je izreklo za samoprispevek. K tako uspešnemu izidu je nedvomno pripomogla dobra pripravljenost terena — sodelovale so vse družbeno politične organizacije — in pa spoznanje občanov, da od samega govorjenja in kritiziranja po sestankih nič ne pade. Treba je tudi prispevati. Krajevna skupnost bo takoj začela s pripravami za izvedbo cestnih del, potrebovala pa bo seveda le naprej pomoč vseh zainteresiranih občanov. D. I). kmetijska mehanizacija, različna orodja, obdelovalni stroji za les in kovine (uporabni za obrt), pletilni stroji in podobno. Precejšnja bo tudi izbira gradbenega materiala in opeke, stavbnega pohištva in ma-. teriala za centralne kurjave, kopalnice ter sanitarije. Na zunanjih razstavnih prostorih težja kmetijska mehanizacija: traktorji, obračalniki, zgrabijalniki, sa-monakladalne prikolice, nosilci gnoja, motorne kosilnice, siloreznice. kombajni za izkop krompirja, puhal: niki, naprave za molžo in druga oprema za gospodarska poslopja. Razen tega bodo na zunanjem razstavnem prostoru tudi motorna vozila. Posebnost letošnjega sejma bodo predavanja in filmi ter prikazovanje diapozitivov o sodobnem kmetijstvu in obdelavi z najmodernejšimi kmetijskimi stroji. Prek 30 podjetij bo vsak dan ob 17. uri v delu hale B na modni reviji prikazovalo oblačila in obutev ter druge modne dodatke za letošnjo pomlad in poletje. Na upravi sejma so tudi povedali, da bo najmanjša popust na sejmu znašal 2 odstotka; sicer pa bo nekatero blago cenejše tudi do 50 odstotkov. Sejem bo odprt vsak dan od' 9. do 19. ure do 20. aprila. Vstopnina bo 10 dinarjev, parkiranje pa bo veljalo 2 dinarja. A. Zalar 13. j stranki Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Kdo bo avtor dražgoškega spomenika? Ameriški letalec prispeval 250 dolarjev v sklad za Prejšnji teden, v sredo, 2. aprila, sta se v Škofji Loki mudila predsednik in sekretar republiškega odbora ZZB NOV Janko Rudolf in Tone Turnher. Posvet, ki sta mu prisostvovala, je bil posvečen financiranju izgradnje spomenika v Dražgošah, v pogovoru pa so sodelovali še sekretar medobčinskega komiteja ZKS Ludvik Kejžar, predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, predsednik občinske konference SZDL Jože Šubic, predsednik občinske konference ZSMS Janez Sušnik, član odbora za postavitev spomenika Franc Konjar in tajnik žirije za izbiro projekta Andrej- Pavlo-vec. Kakor smo zvedeli, je predstavnik mladine navzoče obvestil, da bo zemeljska dela opravila delovna brigada, sestavljena iz mladincev in mladink vseh sedmih gorenjskih komun. Priprave so torej v polnem teku in tudi nekaj sredstev je že zbranih. Sekretar ZZB SRS Turnher, denimo, je zastopnikom odbora izročil 250-dolarski ček, darilo podpolkovnika ameriške- njegovo postavitev ga strateškega letalstva Georga Kraigherja, nekdanjega pilota bombnika, potomca slovenskih izseljencev. Kraigher in njegovi tovariši so namreč med zadnjo vojno večkrat leteli čez naše kraje ter imeli priložnost na lastne oči videti sadove okupatorjevega divjanja. Potlej, po osvoboditvi, je mož osebno obiskal Jugoslavijo ter si ogledal Dražgoše. Zdaj bi rad v obliki prostovoljnega prispevka pomagal pri ureditvi spominskega obeležja pod herojsko vasjo, tam, kjer so pred 33 leti divjali krvavi boji. Janku Rudolfu, Tonetu Turn-herju in drugim je Andrej Pav-lovec nato razkazal predložene študije in makete spomenika v merilu 1:100, ki so jih poslali v oceno štirje udeleženci internega razpisa, akademski kiparji Sto-jan Batič, Tone Logonder, Janez Pirnat in Drago Tršar. Žirija doslej še ni sklepala o tem, kateri osnutek je najprimernejši. Odločitev bo verjetno sprejela na prihodnji seji, v četrtek, 10. aprila. I. G. Ktikrucu KRANJ Še je čas, da v okviru spomladanske akcije do 1 5. aprila nakupite: pohištvo in belo tehniko s popustom konfekcijo modnih in klasičnih krojev vseh velikosti in številk talne obloge, preproge, zavese v trenutno zelo bogati izbiri |1 XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Naročnik: ZKJ o statutu SZDLJ Predsedstvo CK ZKJ je na sobotni seji v Beogradu razpravljalo o pripravah na posvetovanje evropskih. komunističnih partij. Uvodoma je o tem govoril sekretar v izvršnem komiteju dr. Aleksandar Grlič-kov. Predsedstvo je obravnavalo tudi predlog programskih usmeritev in ciljev v statutu SZDL Jugoslavije. Podprlo je osnovne cilje tega dokumenta in pooblastilo delegacijo CK ZKJ, da na bližnji seji zvezne konference SZDL sodeluje pri dokončnem sprejetju tega dokumenta. Nierere pride na obisk Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita bo predsednik Združene republike Tanzanije Julius Nierere v drugi polovici aprila prišel na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Predsednik Nierere je v soboto sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Dar es Salaamu Marka Kosina. Med pogovorom sta posebno pozornost posvetila tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med deželama. Predsednik Nierere je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo kmalu obiskal našo državo in se srečal s predsednikom Titom. Štafeta na Hrvatskem Štafeto mladosti so v soboto in v nedeljo mladinci ponesli prek Trbovelj, Celja in Velenja na Koroško od tu pa je zavila proti jugu in prenočila na Osankarici. V nedeljo so štafeto pozdravljali na Štajerskem, Slovenskih Goricah, Po-murju in Prekmurju. Potem ko je v šestih dneh obiskala številne kraje v Sloveniji jo je v nedeljo opoldne sekretar republiške konference Zdene Mali predal v Murskem Središču hrvatskim mladincem. 30 let osvoboditve Sarajeva Sarajevo je v nedeljo praznovalo 30. obletnico osvoboditve. V počastitev tega pomembnega dogodka so bile v glavnem mestu Bosne in Hercegovine številne prireditve. V Sken-deriji je bila svečana seja družbenopolitične skupnosti in organizacij Sarajeva, na posebni slovesnosti pa so najzaslužnejšim družbenopolitičnim, kulturnim in javnim delavcem podelili tradicionalne šestoaprilske nagrade. Prispevek k praznovanju so dali tudi mladi s pohodom po poteh osvoboditeljev Sarajeva in z uro zgodovine ob vznožju Tre-beviča, kjer so fašisti streljali domoljube. Koruza na 620.000 ha V Vojvodini bodo te dni začeli sejati koruzo. Posejali jo bodo na 620.000 ha polj. Nadaljujejo tudi setev sladkorne pese, sončnic in soje. Po nedavnem deževju so pogoji za setev zelo dobri. V zemlji je dovolj vlage, ugodna pa je tudi okoliščina, da so vsa polja pripravljena za setev. Če bo vreme lepo, bo setev končana do konca aprila. Seveda pa bo treba pomagati zasebnim kmetovalcem, ki nimajo dovolj kmetijske mehanizacije. Sejem gostinske opreme V soboto so y Mariboru po desetletnem premoru odprli sejem gostinske in trgovske opreme. Sejem je odprl predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič. Na 2500 kvadratnih metrih razstavlja 73 organizacij združenega dela, od tega 60 proizvajalcev trgovinske in gostinske opreme. Poleg opreme na sejmu razstavljajo tudi kulinarične speci-alitete in vina. Jesenice Ob letošnjem 27. aprilu bodo na Jesenicah podelili 20 priznanj OF posameznikom in društvom ter organizacijam. Hkrati bodo glede na 30-letnico osvoboditve podelili tudi srebrne znake sindikatov, ki jih bo v jeseniški občini prejelo 50 posameznikov in organizacij. Pri občinskem sindikalnem svetu so ustanovili komisijo, ki bo zbirala predloge, dokončno pa bodo o priznanjih sklepali na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. D. S. V petek, 4. aprila, je bila na Javorniku razširjena seja sekretariata osnovne organizacije ZK Javornik — Koroška Bela, na kateri so razpravljali o ustanovitvi sveta ZK v krajevni skupnosti. Na Javorniku deluje kar 272 članov Zveze komunistov. Zato bosta odslej delovali dve osnovni organizaciji, in sicer ena na Beli in druga na Javorniku. Svet ZK pa bi po prvotnem sklepu sestavljalo 11 delegatov, in sicer iz društev in organizacij ter organizacij združenega dela, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. Na seji so razpravljali tudi o odgovornosti članov ter o programu njihovega prihodnjega dela. D. S. V ponedeljek, 7. aprila, se je na Jesenicah začela enotedenska politična šola, ki se je udeležuje 41 slušateljev. Slušatelje so v politično šolo kadrovale posamezne osnovne organizacije, in sicer jih je 22 iz jeseniške železarne in 19 iz drugih organizacij. D. S. Delagacija iz ZR Nemčije v Sloveniji V Sloveniji je na enotedenskem obisku delegacija Delavske- zbornice iz zahodnonemškega mesta Bremen, ki jo vodi predsednik zbornice Bernhard Vosberg. Delegacija je v gosteh pri republiškem svetu Zveze sindikatov in bo med bivanjem v naši republiki obiskala več občinskih sindikalnih svetov in delovnih Sprejel jo bo tudi slovenskih sindikatov Barborič s sodelavci. Pogovarjali se bodo o nadaljnjem sodelovanju med slovenskimi sindikati in Delavsko zbornico v Bremenu. Stiki med republiškim svetom Zveze sindikatov in bremensko delavsko zbornico so se začeli že leta 1968 na pobudo slednjih. Želeli so se seznaniti z našim družbeno- organizacij. predsednik inž. Janez političnim sistemom in delavskim samoupravljanjem. Gospodarska zbornica Slovenije, ki je prevzela organizacijo sodelovanja, je navezala stike med številnimi našimi in bremenskimi podjetji. Tudi sindikalni organizaciji sta že izmenjali obiske. To pot bo delegacija bremenske delavske zbornice obiskala Idrijo, Novo Gorico, Koper, nekatere ljubljanske šole, si ogledala Moderno in Narodno galerijo, zadnji dan obiska, v sredo. 9. aprila, pa bo v gosteh pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju. Najprej se bo na sedežu občinskega sindikalnega sveta pogovarjala o gospodarjenju v kranjski občini, zatem pa bo obiskala tovarno obutve Planika. -Ib Brivsko frizerski salon in privatni obrtniki brivsko frizerske stroke Kranj » obveščajo cenjene stranke, da je novi poslovni čas od 1. aprila 1975 dalje, in to: ponedeljek — petek sobota Za obisk se priporočajo od 6. do 20. ure od 6. do 14. ure Brivsko frizerski salon Kranj in privatni obrtniki brivsko frizerske stroke Kranj Program varčevanja V jeseniški železarni so izdelali program varčevanja za letošnje leto, ki je nadaljevanje lanskoletnega protiinflacijskega programa. Njihova akcija izhaja iz ustavnih načel, stališč in sklepov desetega kongresa ZKJ, zaključkov četrte seje predsedstva CK ZKJ in desete seje predsedstva CK ZKS ter resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja SFRJ in SRS. V železarni so se domenili za konkreten program varčevanja, ki naj bi bil v skladu s programom razvoja železarne in z njenimi možnostmi. V železarni bodo varčevali na vseh ravneh. Tako si bodo prizadevali za racionalna investicijska vlaganja, za popolno izkoriščanje zmogljivosti, za uvajanje nove tehnologije in za Pohodi in proslave Stab mladinske Prešernove pohodne enote pri OK ZSMS Kranj, je aprila pripravil bogat program akcij in dela. Včeraj so v garniziji Staneta Žagarja preživeli borci Prešernove brigade vojakom in mladincem pripovedovali spomine na boje svoje brigade in odgovarjali na vprašanja v zvezi z organizacijo partizanske vojske. Sredi aprila pripravljajo pohod na Okroglo. Pohod bodo združili s proslavo v počastitev spomina na Staneta Zagarja-mlajšega, ki je padel na Okroglem. Predvideli so tudi akcijo »Skrij — poišči«, ki jo bodo pripravili skupaj s taborniško organizacijo. Ob dnevu OK, 27. aprila, bo v garniziji Staneta Žagarja zbor kranjske mladine in vojakov. Skupaj bodo pripravili kulturni in zabavni program. S to prireditvijo se bodo začela praznovanja, meseca mladosti v kranjski občini. Pred 1. majem pa bodo na vseh vrhovih okoli Kranja prižgali kresove. -Ib spodbudo inovacijske dejavnosti.. Varčevali bodo pri materialu, omejili potrošnjo električne energije ter vlagali sredstva v izobraževanje kadrov. Plane varčevanja bodo obravnavali v samoupravnih delovnih skupinah in jih naprej konkretizirali. D. S. Kranj Včeraj dopoldne je bil v Kranju peti redni zbor upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke. Na zboru so sprejeli zaključni račun kranjske podružnice in Ljubljanske banke za leto 1974. Razpravljali pa so tudi o predlogu zbirnega finančnega načrta Ljubljanske banke in kranjske podružnice za letos. Obravnavali so tudi ukrepe za uresničevanje dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za letos v zvezi z izgradnjo plinovodskega omrežja v Sloveniji in razpravljali o predlogu širjenja mreže poslovnih enot Ljubljanske banke in modernizacije njenega poslovanja. Danes opoldne se bo na redni seji sestala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj. Obravnavali bodo poročila o poslovanju samoupravne stanovanjske skupnosti v minulem letu, in sicer poročilo enote za graditev, enote za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini in enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Na dnevnem redu je tudi razprava o poslovanju Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo in sklepanje o predlogu programa in nalogah skupnosti v letu 1975. Danes popoldne se bo na enajsti seji sestal tudi komite občinske konference zveze komunistov Kranj. Razpravljal bo o informaciji o kadrovanju v politične šole in obravnaval probleme sprejemanja v članstvo zveze komunistov v minulem letu in letošnjih prvih treh mesecih. Na dnevnem redu je še razprava o praznovanju 50-letnice Komunista. A. Ž. Radovljica Danes dopoldne se bo v hotelu Lovec na Bledu sestal izvršilni odbor koordinacijskega odbora za razvoj turizma na Gorenjskem pri Gorenjski turistični zvezi. Razpravljal bo o integracijskih procesih v turizmu na Gorenjskem, o finančnem poročilu za' minulo leto in finančnem načrtu za letos. Pogovorili pa se bodo tudi o propagandnem nastopu Gorenjske v Zahodni Nemčiji. Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine so izvolili namestnike delegatov v skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela republiške skupščine. Za področje prosvete in kulture sta bila za namestnika izvoljena Franc Jensterle, delegat osnovne šole A. T. Linhart Radovljica in Tamara Savnik, delegat osnovne šole Gorje. Za področje zdravstva in socialnega varstva pa sta bila za namestnika izvoljena dr. Jakob Bahun, delegat ZD Bohinjska Bistrica, in Mara Banko, delegat ŽD Bled. A. Z. Tržič V tržiški občini je 13 krajevnih skupnosti. Financiranje njihove dejavnosti letos ne bo drugače od lanskega. Poleg samoprispevkov občanov bodo tudi letos glavni denarni viri prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki ga skupščina odstopa skupnostim, dotacije iz občinskega proračuna in namenske dotacije iz sklada za negospodarske investicije. Iz teh virov so lani krajevne skupnosti tržiške občine dobile skupno 2.507.676 dinarjev, medtem ko se letos vsota povečuje na 2.867.666 dinarjev. Izvršni svet občinske skupščine predvideva, da bo imela letos krajevna skupnost Bistrica na voljo 174.640 dinarjev, Brezje 69.039 dinarjev, Jelendol 29.565 dinarjev, Kovor 189.841 dinarjev, Križe 199.164 dinarjev, Leše 85.655 dinarjev, Lom 576.790 dinarjev, Pod-ljubelj 242.658 dinarjev, Pristava 125.943 dinarjev, Ravne 387.070 dinarjev, Sebenje 365.311 dinarjev, Senično 64.990 dinarjev in krajevna skupnost Tržič — mesto 357.000 dinarjev. -jk Gorenjska oblačila podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije p.o. Delavski svet na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih razpisuje vodilni delovni mesti 1. vodje finančno-računovodske službe 2. vodje proizvodnje Jesenice Kandidati morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in 5-letne delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu in objavlja prosto delovno mesto 3. nabavnega referenta Kandidati s prakso v komercialni dejavnosti in izobrazbo tekstilne stroke bodo pri izbiri inieli prednost. Prošnje pošljite na splošno kadrovsko službo v 10 dneh po razpisu. Proslave in prireditve ob 30. obletnici osvoboditve Ob 30. obletnici Jugoslavije bodo letos po vsej državi številne proslave in prireditve. Posebni odbori že pripavljajo programe tako v zveznem in republiškem merilu ter v regijah in občinah. V zveznem in slovenskem merilu omenimo tokrat naslednje proslave. 5. maja bo proslava ob 30. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. 8. maja bo v Beogradu velika svečana akademija, 9. maja pa vojaška parada. 9. maja bo tudi v Ljubljani veliko množično zborovanje z odkritjem spomenika revoluciji. 14. junija bo v Cel j U veliko zborovanje pod pokroviteljstvom sindikatov ob 40-letnici zleta Svobod, 30-let-nici enotnih sindikatov in 25-letnici delavskega samoupravljanja. Tudi na Gorenjskem je ob 30. obletnici predvidenih več osrednjih proslav. Tako je za 22. junij napovedan /bor gorenjskih aktivistov v Domžalah. 4. julija bo osrednja proslava ob 30. obletnici osvoboditve Begunj na Gorenjskem. 20. julija bodo položili temeljni kamen za spomenik žrtvam dražgoške borbe v Dražgošah. Ob tej priliki bo v Dražgošah srečanje borcev Prešernove brigade, škofjeloškega odreda, Vojnega področja, Cankarjevega bataljona, Jurišnega bataljona XXXI. divizije in pripadnikov brigade JLA, ki so nosilci tradicij Prešernove brigade. V Kranju je bil za pripravo letošnjega programa proslaviti prireditev ob 30. obletnici osvoboditve imenovan poseben 15-članski koordinacijski odbor, ki je na prvi seji že razpravljal o proslavah in prireditvah v počastitev 30. obletnice do začetka maja. Sklenil je, da bo 20. aprila spominska svečanost ob 33-letni-ci borbe v okrogeljski jami na Okroglem. 25. aprila pa bo osrednja občinska proslava v dvorani kina Center. To bo proslava za 27. april in 1. maj. Organizacijo, kulturni program in izvedbo te proslave pa je prevzela tovarna Sava K ran j. l. maja je predviden delavski piknik na Joštu. Od 4. do 10. maja pa bo delovna organizacija Iskra organizirala teden Iskre, ki bo posvečen 25-letnici samoupravljanja in 30-letnici osvoboditve. 10. maja je predvideno tudi veliko zborovanje delovnega kolektiva Iskra na dvorišču Elektromehanike Krunj. 6. maja bodo v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo fotografij z naslovom Naš delovni človek. Razstavo pripravlja fotokino sekcija Iskra Kranj in bo odprta do 12. maja. 7. maja ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju jubilejni koncert Prešernovega pevskega zbora ob 30. obletnici delovanja zbora. Po koncertu pa bo v avli občinske skupščine sprejem za udeležence osvoboditve Kranja, nosilce spomenice 1941 in člane Prešernovega pevskega zbora. Številne prireditve v počastitev 30. obletnice osvoboditve bodo v kranjski občini 8. maja. Najprej bo popoldne promenadni koncert na Trgu revolucije, potem pa bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo Povojna industrijska izgradnja na Gorenjskem. Zvečer je, > predviden ognjemet s šmarjetne gore in nebotičnika v Kranju, po vseh vrhovih na Gorenjskem pa bodo zagoreli kresovi. A. Z. trgovsko ^^M^ili T O Z D proizvodno SBbbb mrnmm ^Tmn 1 le d in servisno QU| 1 JU II Hivd TRGOVINA p0dje7jf ^"^3" LJUB L J A N A /n. sol. o./ /b. o./ Kmetovalci! Ne zamudite ugodne prilike in si že v predsezoni kupite kmetijske stroje za vsa letošnja dela, posebno za spravilo sena po konkurenčnih cenah. Za pomlad si nabavite takoj: trosilnike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih gnojil Vicon-Creina B-75. Za spravilo sena takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in zadnje-domače-uvožene, obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija 0-220, samonakla-dalne prikolice Senator 22 in Pionir-17, puhalnika Tajfun, ventilatorje za dosuše-vanje sena, silokombajn Mengele MB-J. Informacije daje Agrotehnika TOZD trgovina Ljubljana s poslovalnicami Ljubljana, Titova 38 (315-555), prodajalna Jurček, Ljubljana, Titova 50 (313-398), Murska Sobota, Titova 25 (069 21-508), Celje, Aškerčeva 19 (063 25-500), Maribor, Meljska 5 (062 23-081), Ljutomer (069 81-083). Dobava blaga takoj! -0 * > mm Obiščite nas na Gorenjskem od 11. do 20. aprila sejmu v Kranju 1975 Na Pangršici želijo asfalt Pangršica je med najmanjšimi naselji v trsteniški krajevni skupnosti, saj je v vasi le osem hišnih številk, vseh prebivalcev pa je okrog 40. Za Pangršičane je 420"metrov dolga makadamska cesta od vasi do glavne ceste Kranj —Trstenik edina povezava s svetom. Vgraditi asfalt na tej cesti je bil glavni sklep sestanka vaške skupnosti, ki je bil 27. februarja. Vaščani so se sestanka polnoštevilno udeležili in sklenili čim prej začeti z akcijo, čeprav so obenem menili, da to ne bo lahka naloga, saj Pangršica ni velika in zato kljub precejšnji obremenitvi posamezne hiše in njenih prebivalcev posebno velikega samoprispevka ni pričakovati. Pa vendarle kaže, da bodo uspeli. Upoštevajoč dva in polmetrsko širino ceste ter najosnovnejšo kanalizacijo ob cesti bo asfaltiranje po predračunu Cestnega podjetja iz Kranja veljalo skoraj 17 milijonov starih dinarjev. Polovico so s samoprispevkom in prostovoljnim delom pripravljeni dati vaščani sami, za drugo polovico vsote pa računajo na Pangršici na pomoč Sklada posebnih akcij krajevnih skupnosti kranjske občine in Gozdnega gospodarstva Kranj. Obenem upajo, da jim bo po svojih možnostih pomagala še krajevna skupnost Trstenik. Pangršičani so s podpisi že zagotovili, da bo prispevala vsaka hiša (tudi lastniki tistih, ki so še v gradnji) 330.000 starih dinarjev ter opravila 320 prostovoljnih delovnih ur računajoč, da je vsaka prostovoljna delovna ura vredna 1500 starih dinarjev. Na Pangršici nameravajo denarne prispevke pobirati v treh obrokih. Prvi obrok naj bi bil plačan do sredine tega meseca. Prebivalci so se tudi zavezali, da ne bodo povzročali težav pri zemljiškopravnih zadevah. Delovno vnemo in pripravljenost prebivalcev vasice pod Trstenikom pomagati z denarjem in delom pri napredku kraja kaže podpreti. Obenem je primer Pangršice, ki zadnja leta s številnimi novogradnjami spreminja podobo, spodbuden tudi za druga naselja v krajevni skupnosti in drugje. Seveda pa z modernejšo cesto vsi problemi na Pangršici še ne bodo rešeni. Naselje nima kanalizacije, ne trgovine (najbližja je na Trsteniku), ne telefona in drugih objektov. Sčasoma kaže misliti tudi nanje, saj se Pangršica prav na račun novogradenj precej hitro širi. J. Košnjek V tržiškem občinskem proračunu 11,022.732 dinarjev Delegati zborov občinske skupščine Tržič so na zadnjih ločenih sejah sprejeli letošnji občinski proračun. Pred tem je o proračunskem predlogu izčrpno razpravljala občinska skupščina, njen izvršni svet in nazadnje občani na zborih občanov in delovnih ljudi. V javni razpravi predlog proračuna ni bil deležen večjih sprememb, kar kaže na vsestranost in natančnost sestav-ljavcev, predvsem izvršnega sveta SLOVENUALES i) ^ LJUBLJANA ••^osLAVl^v•••,, •••••••••••• Na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu od 11. do 20. aprila Velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popusta Kredit do 20.000 din Prodaja za devize Dostava na dom kik iJotuurKa TO/O iMESNA INDUSTRIJAj \ MURSKA SOBOTA / DIETNA POSEBNA uporabno: za ulkusno, črevesno, hepatalno, žolčno, sladkorno dieto in otroško prehrano Asortiman in uporabnost odobrila Gastroenterološka sekcija SZD modna m hiša Pomlad je prinesla nove modne tendence, ki bodo popestrile ali dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom lahkih pomladnih oblačil pa ne pozabite obiskati Modno hišo s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, bogat izbor zopet zelo modnih pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov vse od perila do moških srajc ter modnih dodatkov. Izbirali boste lahko med ekstravagantnimi in umirjeno modnimi modeli za šport ali sveča-nejše priložnosti. Ker želi Modna hiša zadovoljiti vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave po zmernih cenah. Rekon str ukcij a ceste Gobovci — Kropa Radovljiška občinska skupščina jt na zadnji seji na predlog republiškt skupnosti za ceste sklenila, da je cesta Gobovci—Kropa v splošnem družbenem interesu. S takšno odločbo je povezana tudi rekonstrukcija te ceste. Cestno podjetje Kranj je že septembra 1972 izdelalo projekt /.a rekonstrukcijo te ceste. Cesta je sedaj široka 4 do 5 metrov in tako po ureditvi kot po Širini ne ustreza več. Razširili jo bodo na 0 metrov, na vsaki strani ceste pa l><> tri četrt metra bankine. Tok An i so namreč kriteriji za ureditev cest drugega reda. Znano je, da bo do rekonstrukcije te ceste prišlo predvsen zaradi odprtja kamnoloma v Kamni gorici. Tako na nedavni razpravi na zboru vseh zainteresiranih v Lipniški dolini kot na zadnji seji občinske skupščine je bilo poudarjeno, da je treba z rekonstrukcijo ceste začeti čimprej, ker po sedanji cesti ne bo mogoč povečan promet s tovornjaki, ki bodo vozili gramoz iz kamnoloma. A. Z. skupščine. Naknadno je bilo razdeljenih le 275.910 dinarjev, in sicer občinski konferenci SZDL za redno dejavnost in financiranje lokalne radijske postaje, organom, ki se ukvarjajo s štipendijsko politiko, ter oddelku za ljudsko obrambo pri občinski skupščini Tržič. Letošnji dohodki proračuna bodo tako znašali 11,022.732 dinarjev. 8.952.000 dinarjev bodo zbrali Trži-čani na področju občine, in sicer na račun davka iz osebnega dohodka, prometnega davka, taks, dohodka po posebnih predpisih in dohodkov upravnega organa, 2,070.732 dinarjev pa bo dobil tržiški proračun na račun republiške solidarnosti. Razporejenih je 10,915.204 dinarjev, 107.408 dinarjev pa znaša tekoča proračunska rezerva. Iz letošnjega proračuna namenjajo v Tržiču družbenopolitičnim skupnostim 7,044,090 dinarjev, družbenopolitičnim organizacijam in društvom 1,281.141 dinarjev in negospodarskim investicijam 070.000 dinarjev. To so obenem tudi največje proračunske obremenitve. Ostali proračunski dohodki pa so razporejeni med kulturnoprosvetno dejavnost, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, dejavnost krajevnih skupnosti, vlaganja v gospodarstvo in posojila ter druga vezana ali že izločena sredstva. Kot že napisano, pa znaša obvezna tekoča proračunska rezerva 107.408 dinarjev. Povedati kaže še, da je letošnji tržiški proračun v primerjavi z lanskim večji za dobrih 24 odstotkov, kar je tudi določeno z republiškim družbenim dogovorom. J. Košnjek Mladinska delovna a akcij Osnovna organizacija ZSMS je v petek, 28. marca, na razširjeni seji razpravljala o delu organizacije in članov. Dogovorili so se, da bodo organizirali mladinsko akcijo pri gradnji vodovoda v Spodnjih in Zgornjih Lazih. Akcijo bodo organizirali avgusta letos. Na seji so razpravljali tudi o pripravah na volilno sejo organizacije, na kateri bodo izvolili novo predsedstvo organizacije. Sklenili so še, da se bodo obrnili na TVD Partizan Gorje, da bi v domu dobili prostor za rekreacijo mladih iz krajevne skupnosti. Prihodnjo jesen pa bodo organizirali tudi mladinske plese.* J. Ambrožič Zadružniki so zborovali Zadnji dan v marcu so se v Gorjah sestali zadružniki in se s predstavniki kmetijske zadruge Bled pogovarjali o letošnjem odkupu črnega ribeza. Menili so, da so odkupne (ene ribeza prenizke, ker so se st loški (umetna gnojila in škropiva) močno povečali. Pogovarjali pa so se tudi o drugih vprašanjih s področja kmetijske dejavnosti in sodelovanja z zadrugo. J. Ambrožič GLAS 3 Torek — 8. aprila 1975 Rekonstrukcija cest v Podkorenu Več variant za rešitev najbolj perečega cestnega problema v jeseniški občini — Skupščina občine upoštevala prizadetost lastnikov zemljišč — Sprejeli predlog odloka o rekonstrukciji Republiška skupnost za ceste je v srednjeročni program za obnovo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest vključila tudi kritična odseka magistralne ceste in regionalne ceste v naselju Podkoren. Po opravljenih meritvah gostote prometa oziroma ugotavljanja obremenjenosti obeh kritičnih odsekov je Projektivno podjetje Kranj ob upoštevanju 15-let nega perspektivnega obdobja, letnem naraščanju prometa za 10 odstotkov in izgradnji predora skozi Karavanke prišlo do zaključka, da rekonstrukcija odsekov skozi naselje ni mogoča zaradi nedopustnega vzpona v smeri Korensko sedlo in večjega rušenja objektov. Zato ostane edino možna rešitev po obvoznih trasah, za smer proti Ratečam na jugu naselja, proti Potrošniki! Mercator vam v hali A nudi poleg konkurenčnih cen še posebni sejemski popust, brezplačno dostavo na dom in možnost nakupa na potrošniško posojilo. Mercator vas vabi na ogled in nakup blaga v času od 11. do 20. aprila 1975 na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju. Paviljon Mercatorja je v hali A, tam ši lahko ogledate in nabavite POHIŠTVO STROJE ZA GOSPODINJSTVO TV APARATE PREPROGE BETONSKE MEŠALCE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO KOSILNICE MOTORNA KOLESA Mercator LESTENCE MOTORNE ŽAGE MLINE ZA KORUZO KERAMIČNE PLOŠČICE IN DRUGO POTROŠNO BLAGO ZA VSAKDANJO UPORABO. Mercator vas vabi v svoj paviljon v hali A. — hitro — enostavno — poceni gradite z zidaki ZAHTEVAJTE PROSPEKTE Korenskemu sedlu pa na vzhodni st rani naselja. .Vendar so pozneje o trasah razpravljali predstavniki občinske skupščine. krajevna skupnost Kranjska gora, občani Podkorena in kmetijsko zemljiška skupnost. V razpravi so zahtevali, naj bi projektant obdelal še druge možne poteke obvoznih tras, z osnovnimi zahtevami, da se ohrani čimveč kmetijskih površin in opravi čim-manjši poseg v naravno okolje ter omogoči primeren in varen dostop do obstoječih obdelovalnih površin. Projektivno podjetje Kranj je potem izdelalo več variant z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi posameznih možnih rešitev. Po razpravah so se končno odločili za tisti predlog, ki ga podpira tudi kme-ti jsko-zeml jiška skupnost. Južna obvoznica naj bi potekala bliže naselju, delno po poti med obstoječimi stanovanjskimi objekti, vzhodna obvoznica pa vzhodno od naselja z vzponom 8.50 odstotka. Nikakor ni bila sprejemljiva varianta po železniškem nasipu in po robu poplavnega območja zelencev, saj bi morali poprej regulirati vodna dela in bi tako z rekonstrukcijo začeli' znatno pozneje, obenem pa tudi niso mogli sprejeti predloga krajevne skupnosti, naj bi cesta potekala ob hudourniku Suhelj, saj bi imela znatno večji vzpon, obstajala pa bi stalna nevarnost zablatitve, če bi se porušile pregrade v zgornjem toku . hudournika Suhlja. Tu bi morali gladiti večje nasipe za enakomeren vzpon, uničili bi več obdelovalnih površin, razen tega pa bi dela zahtevala večje vodnogospodarske ureditve. D. Sedej Odložitev plačila anuitet Sredstva ukinjenega družbenega investicijskega sklada občine Tržič so naložena pri tržiški poslovni enoti Ljubljanske banke, z njimi pa po pooblastilu občinske skupščine razpolaga in jih razporeja izvršni svet občinske skupščine. Občinska skupščina je pred leti iz tega sklada najela posojilo. Letna anuiteta znaša okrog 30 milijonov starih dinarjev. Ker so bila že lanska tržiška proračunska sredstva pičla, se je skupščina odločila odložiti plačilo anuitet. Ker tudi letos denarja za ta namen ni, so delegati zborov občinske skupščine na zadnji seji sprejeli enak sklep. Tako je predlagal izvršni svet občinske skupščine. Svet obenem tudi meni, da "je to pomemben prispevek k postopni likvidaciji tako imenovanega državnega kapitala. Stanovanjski problemi Leta 1973 je jeseniška železarna odkupila 80 družbenih stanovanj ter z raznimi zamenjavami ugodno rešila prošnje 122 prosilcev. Razen tega so pred dvema letoma zaradi različnih vzrokov odložili 70 prošenj, tako, da je bilo v železarni 198 prosilcev manj. Leto pozneje so v železarni kupili 100 stanovanj in rešili 111 prošenj, 81 prošenj za stanovanja je bilo odloženih. Letos prosi za stanovanja v železarni Jesenice 702 prosilcev. Stanovanjski primanjkljaj se kljub temu, da vsako leto kupijo okoli 100 novih stanovanj, veča. V železarni vsako leto sestavijo prednostni vrstni red prosilcev s točkovanjem. Pri tem upoštevajo stanovanjske razmere prosilca, delovno dobo, številčnost družine, dobo čakanja na stanovanje, socialno in zdravstveno stanje prosilca ter njegovo aktivnost v družbenopolitičnih in samoupravnih organih. I). S. LIP, lesna industrija Bled Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu delovne skupnosti* skupnih služb LIP, lesna industrija Bled lip Dled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika stroškov v plansko-analitskem oddelku 2. tajnice direktorja 3. administratorja Pogoji: pod 1.: višja ali visoka šolska izobrazba z najmanj 2-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: delovno mesto se razglaša na določen čas, in sicer za dobo enega leta, srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu, obvladanje strojepisja in stenografije ter znanje enega tujega jezika; pod 3.: srednja upravno-administrativna šola z uspešno opravljeno-pripravniško dobo ali dveletna administrativna šola z 2-letno ustrezno prakso, poskusna doba 2 meseca. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: LIP, lesna industrija Bled, splošni sektor, 64260 Bled, najkasneje do 20. aprila 1975. belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-I telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel Sadolin PX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen m zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vpliv* — služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo lesna industrija 64260 bled ljubljanska cesta 32 tel 77-334 Najnovejše modele modne in športne obutve za pomlad in poletje '75 dobite v vseh poslovalnicah Peka na Gorenjskem TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Obiščite nas in se prepričajte Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) V koncertni dvorani delavskega doma v Kranju je bil v soboto zvečer koncert imoškega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožeta Močnika in moškega pevskega zbora Iskra pod vodstvom Janeza Močnika. V drugem delu koncerta so najprej zapeli Cerkljani in Iskraši posebej, v drugem delu pa sta oba zbora nastopila skupaj. Zbora sta zelo kvalitetno predstavila dela renesančnih mojstrov in slovenske umetne, ljudske in borbene pesmi. — A. Z. — Foto: F. Perdan Razpis nagrad sklada Staneta Severja za 1975 V skladu s pravilnikom sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor sklada za leto 1975 naslednje nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču 2. nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču, 3. nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma po-'deljuje kot štipendija. V pćštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1974 do 15. novembra 1975 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Pri amaterskih igralskih stvaritvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno delo. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodno možne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 20. novembra 1975. Žiriji sklada mora biti omogočen pravočasni ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1975. Prijave pošiljati na sedež sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. UPRAVNI ODBOR SKLADA Počitniški dom v Gorjah Na lepi, razgledni, sončni vzpetini krajše izlete v okolico Gorij in zgornjih Goriah ima Počitniška Bleda. Naučijo pa se lahko tudi pla- >rnjih Gorjah zveza iz Ljubljane lepo urejen počitniški dom za otroke osnovnih in srednjih šol. Dom je odprt celo leto in vanj prihajajo otroci iz cele Slovenije; posebno iz obmorskih krajev pa tudi iz drugih republik in iz sosednje Italije. Poleti delajo otroci vanja, saj ima dom tudi odprt plavalni bazen. Pozimi pa prihajajo otroci v dom predvsem zaradi smučanja. Letos, ko ni bilo kaj prida snega, so se z avtobusi vozili na Pokljuko. J. Ambrožič Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena drugih dvajset Glasovih izžre banih naročnikov spomladanskega žrebanja: ^•*šnak Marjan, Begunjska 15, Kra«j, je izžrebal naslednje na-ročnike: !{,,/inan Rudi. Žirovnica 28 J*°ar Ivan. Sp. Bitnje 15, Zabnica "(l"piw, j|lL.. Lojze, Frankovo na-j.S('l|«-'i<;. Skofja Loka ^toncelj Ivan. Binkelj 22, Skofja j. Loka I n'bc Jože, Jezerska 84, Kranj 'U8»na Jelka, Sp. Lipnica 22, Kanina Korica ^'•kelj Angela, Boh. Bela 1, Bled l)()lhar .Janez, Predoslje 110, Kranj ' ''l"inan Cvetka, Tekstilna 1, Kranj ^°"< Jože, Mošnjo :19, Radovljica Pelko Rudolf, Kokrški log 14, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Močnik Anica. Tavčarjeva 10, Kranj Pšenica Urška, C. na Golico 5, Jesenice Škrjanc Peter, Sp. Duplje 24, Hančič Tončka, Dvorje 48, Cerklje Nosan Ivanka, Zasavska 47, Kranj Ogrič Francka. Sopotnica 3, Školja Loka Kastelic Jože, Stara Loka 92, Školja Loka Rotar Marija, Cankarjeva 20, Tržič Kogovšek Franc, Ziri 03 Rogel j Franc, Trat a 21»i !erklje m/ti mko/tome r-ez> V okviru svetovnega dneva zdravja bo v aprilu začela svojo pot po Gorenjski in po drugih slovenskih krajih zdravstvena razstava zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Zdravstvena razstava, katere avtor je dr. Ana Kraker-Starman, je bila pripravljena že lani v okviru Sejma sredstev, za obrambo in zaščito, kasneje pa so jo pred nameravano potjo po slovenskih krajih še dopolnjevali. Tako bo prenovljena razstava, ki je našla svoj odziv tudi na nedavnem mednarodnem simpoziju o zdravstveni vzgoji na Cavtatu, v kratkem najverjetneje na Ravnah na Koroškem začela svojo krožno pot po Sloveniji. Razstava skuša predvsem dvigniti zdravstveno zavest prebivalstva, vsebuje napotke za zdravo življenje, napotke za preprečevanje obolenj ali nezgod itd. — L. M. KZ NAKLO - VALILNICA prodaja 10 tednov stare jarčke vsako sredo od 7. do 18. ure in soboto od 6. do 12. ure v valilnici Naklo Cena 30 din KZ Naklo (63. zapis) Sedaj pa je res že čas, da stopimo z glavne ceste, ki vodi po sredini Go-sposvetskega polja in zakoračimo kak kilometer navkreber pa že stojimo pred veličastno cerkvijo Gospe svete. In koj se nam zatakne: saj tu, pri najimenitnejši slovenski romarski cerkvi ni prav nič slovenskega! Niti prijazne duhovnikove besede niti tolerance obcerkvenih krčmarjev, trgovčičev in kramarjev. Vse, trdo nemško! Pa še zagrizeno! In vendar toliko lahkovernih slovenskih popotnikov tako rado priroma prav tu sem ... Celo Višarje nad že precej laško Kanalsko dolino in Stara gora nad beneškim Čedadom sta bolj slovenski. Nekaj napisov v našem jeziku v teh cerkvah še nikogar ni motilo. Tudi krčmarji in branjevci v teh romarskih krajih so vešči slovenščine. Pri Gospe sveti — pa nič . . . ^Brž pa stvar lažje razumemo, ko preberemo besede dr. Jurija Zalo-karja v članku Slepila Koroške škofije (Delo, 8. marec 1975): ».. . Škofija govori o spravi, vendar je kljub protestom pustila pri Gospe sveti, ki je središče slovenske duhovnosti, župnika, ki se v sovraštvu do Slovencev ne loči od Hei-matdiensta. Ta župnik je zato simbol ravnanja škofije.« Dodati ni kaj. Res je vpliv tega župnika na okolico za nas porazen. Pri Gospe sveti Slovenci niso zaželeni, ne kot radovedni turisti, ne kot pobožni verniki .. . GOSPA SVETA Ne glede na vse te neprijetne misli, pa si je le treba ogledati zgodovinsko znamenitost — Gospo sveto. Tembolj ker se je v teku stoletij okrog starosvetne dvostolpne cerkve pozidalo še toliko stavb, da je Gospa sveta danes pojem kar za veliko vas (prek 2000 prebivalcev). Prvotna cerkev je bila tu postavljena menda že 1. 767, ko se je tu pojavil prvi koroški škof, poznejši svetnik Modest. Tudi umrl je- tu, 1. 784, pokopan pa je pod enim od oltarjev sedanje cerkve, ki je bila postavljena v sedanji obliki v prvi polovici 15. stoletja. Cerkev je prav mogočna in prostorna. Po mrakotnosti narahlo spominja na oglejsko baziliko, čeprav je Gospa sveta zgrajena v gotskem slogu. Ima tri ladje (podolžne predelne dvorane) in v stene vzidano pravcato obilje kulturnih spomenikov (reliefov, plošč, napisov ipd.) iz obdobja kar dveh tisočletij. Najzanimivejši so pač ohranjeni ostanki iz Virunuma, rimskega mesta, ki je tedaj obvladovalo ta del poznejše Karantanije. Le-ti so smiselno vzidani v zunanje cerkvine stene in na obeh straneh portala. Sicer pa je v cerkvi in okrog nje še vrsta stavb in spomenikov, ki spominjajo na romaniko, gotiko, renesanso in barok. Pač vse one stilne dobe, ki jih od 20. III. do 20. V. 1975 20 % POPUST 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 5> viv V ^ ~\ *Vo Korotani in Krajni razširiti, ali Slovenci so se stare vere trdo držali... Morda zato ne bo napak; če napravimo kratek izlet v naše prve zgodovinske čase. Sredi osmega stoletja so se znašli Slovenci ogrožene od 'panonskih Obrov, hkrati z njimi pa sosedje Bavarci od Frankov. In tako so Slovenci postali vojaški zavezniki Bavarcev. L. 743 pa so Franki napadli Bavarce in zvesti slovenski Karantanci so jim hiteli na pomoč. Bili pa so združeni Slovenci in Bavarci poraženi. In Bavarci so morali priznati frankovsko nadoblast. Ze pa so se tudi opogumili Ob.ri in pričeli ogrožati karantansko ozemlje. Sedaj pa so napravili Slovenci usoden korak: naprosili so Bavarce za pomoč . . . Združeni so Obre res odbili — bilo je to 1. 745. Bavarci pa sp položaj izrabili in zahtevali, da Karantanija prizna bavarsko-fran-kovsko nadoblast. In tako je bila zapečatena usoda naše državnosti za več kot t isoč let . . . In ne le to. Od kneza Boruta, ki je bil tedaj vladar Karantanije, so si izgovorili — talce! Med njimi tudi Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimira. S tem so si hoteli zagotoviti Borutovo zavezniško zvestobo. Ker pa so bili Karantanci tedaj še stare, svoje slovanske vere, so jim Bavarci začeli vsiljevati krščanstvo. Tudi Gorazda in Hotimira so na bavarskem dvoru vojvode Odila vzgojili v goreča kristjana. Ko sta' se mladeniča po Borutovi smrti (okoli 1. 750) vrnila domov, sta postala huda preganjalca starovercev in pobornika pokristjanjevanja. — Go-razd je bil knez Karantanije le tri leta. Ko je umrl, je prevzel oblast knez Hotimir. Ta pa je poklical v deželo Modesta in druge misijonarje, da bi širili krščansko blagovest. Za njimi pa so sprva tiho, potem pa vse bolj glasno prihajali bavarsko-frankovski trgovci, vojščaki in ple-menitaši. S slovensko državnostjo je šlo h kraju. Le v ustoličevanju ko-; roških knezov je ostal rahel spomin na čase svobode, časti in ponosa ... 39» 13 8. aprila 1975 mali oglasi • mali oglasi kino prodam JARĆKE PRELUX, dobre nesni-ce, stare 10 tednov, prodam po ugodni ceni. Mlakarjeva 58, Šenčur 1885 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA. Cena 750 din. Ažbe, Fran-kovo naselje 116, Skofja Loka 1920 Prodam 80-litrski komplet sobni AKVARIJ. Cena 1.200 din. Vojičič Ratko, Ul. 31. divizije 5, Kranj 1976 Prodam KOBILO, vajeno kmečkih del. Žirovnica 47, Žirovnica 1977 Prodam klavirsko HARMONIKO MONTANA še z garancijo na 16 registrov in 120 basov ter sobno ANTENO za dva programa. Milenkov Trajče, Savska c. 52, Kranj 1978 OBIŠČITE NAŠ PAVILJON - PREPRIČAJTE SE - ZADOVOLJNI BOSTE Na mednarodnem kmetijskem sejmu od 11. do 20. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, kranj, partizanska 5. Prodam JABOLKA po nizki ceni. Naklo 39 1979 Prodam motorno ŽAGO STIH L, skoraj novo in KOBILO 9 mesecev staro ali zamenjam za GOVED. Pipanova 40, Šenčur 1980 Prodam tri, šest tednov stare PRAŠIČKE. Luže 33, Šenčur 1981 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 1982 Prodam 1000 kg semenskega saški KROMPIRJA. Jugovič, Reteče 72, Skofja Loka 1983 Prodam OMARO za dnevno sobo. T reven, Cankarjeva 21, Radovljica, tel. 75-546 1984 Prodam KRAVO s teletom. Pin-tar Jože, Partizanska 18, Bled , 1985 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO MATU VERKE z obračalnikom. Naslov v oglasnem oddelku Začela sem prodajati 3 mesece stare JARCKE, pasme HISEKS (rjave nesnice). Pavlin, . Pivka 45, Naklo, tel. 47-041 . 1987 Prodam večjo količino PETE-LINCKOV nad 1 kg težkih. Šenk Franc, Predoslje 103, Kranj 1988 Prodam semenski KROMPIR saški. Jama 3, Kranj 1989 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS in moško KOLO. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 1990 Ugodno prodam dve KOSILNICI, traktorsko, bočno GASPAROMI-NAR, delovne širine 130 cm, odgovarja vsem malim traktorjem s pogonom na vsa štiri kolesa in vprežno KOSILNICO odlično ohranjeno LENARČIČ, Ob Izvirih 5, Šentvid nad Ljubljano 1991 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Žirovnica 54 pri Pogorevu 1992 Prodam 2 kub. m smrekovih PLOHOV. Arh Silvester, Žirovnica 57 Zelo poceni prodam POSTELJO, OMARO, knjižno omaro, mizo, stole. Prodam tudi posamezno. Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljuilska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, mulo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Pirnat, C. St. Žagarja 26, Kranj vozila Ugodno prodam karamboliran avto ZASTAVO 1300 z novim motorjem. Ogled možen vsak dan od 8. do 16. ure. Britof 181, Kranj 1903 Prodam RENAULT 8 deluxe, letnik 1967, 950 kubičen. Kovor 74, Tržič 1949 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Šifrer, Selca 118, Selca nad Škofjo loko 1951 Prodam motorno kolo DKW, dobro ohranjeno, tehnični pregled za leto 1975. Studenčice 19, Lesce 1952 Prodam odlično ohranjen OPEL KADET s prevoženimi 38000 km. Telefon 22-923. Naslov v oglasnem oddelku - 1957 Prodam, po ugodni ceni, dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Avsenik Franc, Letališka 12, Lesce. 1995 Prodam karamboliran R-4 tudi po delih, letnik 1967. Puštal 2, Skofja Loka 1996 Prodam TOVORNI AVTO TAM 2000. Papler Franc, Poljče 23, Begunje na Gorenjskem 1997 ZASTAVO 750, letnik 1966, prodam za 6.000. Plačilo možno v dveh obrokih. Šifra »Nujno« 1998 Prodam neregistriran avto FIAT 1100 po delih ali celega. Je zelo dobro ohranjen. Kristane Anton, Partizanska 15, Bled 1999 BMW, letnik 1969, nujno prodam. Milač, Zg. Pirniče 12, Medvode 2000 VW 1200, letnik 1962, ugodno prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Marjan Štempihar, C. 1. maja 12, Kranj Prodam PRIKOLICO za osebni avto in zimske GUME za zastavo. Naslov v oglasnem oddelku 2002 Ugodno prodam VARTBURG, letnik 1970, malo karamboliran. Ko-šenina, Sp. Senica 9, Medvode 2003 FIAT 750 lux, letnik 70 september, 27600 km, ugodno prodam. Informacije v popoldanskem času na naslov: Stojan Leber (pri Slabe), .Kranj, Zupančičeva 8 * 2004 stanovanja GARSONJERO ali večjo sobo išče mati z otrokom. Dam predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku STANOVANJE in hrano dam pošteni ženski ali moškemu, če bo po službi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2005 Sprejmem SOSTANOVALKO. Jezerska 6, Kranj 2006 posesti Kupim dvosobno STANOVANJE z balkonom — prvo nadstropje, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2007 Kupim enodružinsko HIŠO z vrtom v bližnji okolici Kranja. Ponudbe na telefon 25-661 2008 zaposlitve Službo dobi DELAVKA v kuhinji. Informacije po tel. 50-394 2009 Iščem ZIDARJA za notranje omete enonadstropne hiše v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2010 Starejši upokojenec z lastnim domom, nujno potrebuje GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje nad 60 let starosti, da bi skrbela za gospodinjstvo. Plačeval bi ji redno mesečno po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Upanje, poštno ležeče, 64208 Šenčur 2001 obvestila Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica ZAPRTA od torka H. 4. do ponedeljka 14. 1. Robnik Franc, urar, Kranj. Tavčarjeva 7 2012 ostalo ODDAMO prijazno črno-belo PSlCKO, majhne pasme, ki se je zatekla 27. 3. Vprašajte popoldne. Z. Kolar, Kranj, Kidričeva 9, telefon 22-705 2013 Kmetijska zadruga Bled ima razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo vedno na zalogi tudi gradbeni material po konkurenčnih cenah Blago po želji dostavljamo tudi na dom i/, našega skladišča ali pa ga posredujemo neposredno od proizvajalcev. V vrtnariji na Bledu in cvetličarnah na-Bledu v hotelu Jelovica in v Radovljici v hotelu Grajski dvor nudi ves za pomladansko saditev potreben material in vse druge vrtnarske storitve. Se priporočamo. Kranj CENTER H. aprila amer. barv. vestem billv — dva klobuka ob 1(1, 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. vestem billy — dva klobuka oh 16., IS. in 20. uri 10. aprila franc. barv. komed. dve dekleti v eni pižami ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 8. aprila amer. barv. american graf-fiti ob 16., 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. vestem vrnitev 7 veličastnih ob 16., 18. in 20. uri 10. aprila premiera poljskega filma mladoletniki ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. aprila amer. barv. vestem vrnitev 7 veličastnih ob 18. in 20. uri 9. aprila ital. barv. krim. v prepadu strasti ob 18. in 20-. uri 10. aprila ital. barv. krim. v prepadu strasti ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. aprila amer.-ital. barv. vestem mrtvega prosi - Živega ubij ob is. in 20. uri 10. aprila amer.-ital. barv. vestem mrtvega prosi - živega ubij ob 18. in 20. uri Znancem, prijateljem in sodelavcem Rdečega križa z žalostjo sporočamo, da je umrl Štefan Prskalo častni član-in dolgoletni odbornik Občinskega odbora RK Radovljica. Od zaslužnega sodelavca se bomo poslovili v torek, 8. aprila 1975, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Našega nautrudljivega in prizadevnega člana bomo pri delu za skupne in boljše cilje v humanitarnih organizacijah ohranili v trajnem spominu. Občinski in izvršni odbor Rdečega križa Radovljica Skofja Loka SORA 8. aprila slov. barv. VETER ob 20. uri 9. aprila slov. barv. VETE Rob 18. in 20. uri 10. aprila angl. barv. MOJ DAN ob20. uri komed. pomladni komed. pomladni drama prišel BO Železniki OBZORJE 9. aprila franc. barv. komed. DOBER POSEL VMARSEJUob20. un Radovljica 8. aprila amer. barv, zabavni TAJNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTIJA ob 20. uri 9. aprila danski barv. zabavni ZOBAR V POSTELJI ob20. uri 10. aprila amer. barv. zabavni TAJNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTIJA ob 20. uri Dve dekleti v eni pižami Režija: Jean Girault Gl. vloge: Philippe Nicaud, Jacques Jaunneau, Marcha Grant Giraultova komedija sodi med slabše proizvode svojega žanra, saj je grajena na šabloniziranih elementih situacijske komike, ki jo povezuje bolj ali manj posrečen dialog. V njej ni nobene nove rešitve ali vsaj težnje po novem pristopu k poznanim izpeljavam posameznih prizorov. Dejanje je sicer dinamično, čeprav večinoma poteka v zaprtem prostoru, s čimer je film zelo blizu gledališki predstavi, vendar pa prav zaradi neizvirnosti postaja dolgočasno. Naključne situacije in zapleti so preveč umetno zvarjeni, da bi bili prepričljivi. Morda je poglavitna režiserjeva napaka v zgledovanju po cenenih ameriških tovrstnih proizvodih in zanemarjanju izročila tradicionalne francoske komedije.' Zgodba je postavljena v pariško stanovanje. Prijatelja, ki sta za nekaj časa ostala brez žena, se znajdeta v družbi dveh mladih deklet. Toda eni od žena so na letališču' ukradli torbico z vsemi dokumenti in mora se vrniti domov... M. G. Obletnica Danes, dne 8. aprila 1975 mineva leto, odkar je za vedno odšel od nas nepozabni mož in očka Ivan Satler gradbeni obrtnik Vedno se nam v mislih skriva tiha žalost. Vsem, ki obiščete njegov poslednji dom ali se ga spominjate, iskrena hvala. Žalujoča žena z otrokoma Kranj, 8. aprila 1975 Prešernovo gledališče TOREK. 8. aprila, ob 12. uri - J. Kislinger: IG HA O ZMAJU: gostovanje v Mengšu. ZAHVALA Ob tragični, nepričakovani izgubi našega dobrega moža, očka, sina in brata Jožeta Pusto vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem, sosedom, ki so z venci in cvetjem počastili njegov spomin. Sosedje, posebno Šinkovi in Krajnikovi so nam s toplimi besedami in neprestano pomočjo lajšali te težke ure. Posebna zahvala tudi delovnemu kolektivu Termiki, obratovodji Bogataju, vsem direktorjem in govorniku za tolažilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi dr. Bračkovi, g. župniku, godbi iz Žirov ter pevcem, ki so znali iz svojih grl in glasbil izvabiti vse žalostne pesmi. Zahvaljujemo se tudi 7. a razredu in tov. razredničarki Zofki Kofol ter delovnemu kolektivu Seširja iz Škofje Loke. Še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerki Stanka in Darja, mama ter bratje z družinami ter ostalo sorodstvo. Školja Loka, 4. aprila 1975 Zahvala Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi mojega moža, očeta, sina, brata in strica Vinka Zupana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in sosedom, ki so darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in tolažili v težkih trenutkih, izrazili sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti v prerani grob in t ako počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku, zdravstvenemu osebju bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani, ki kljub prizadevanju niso uspeli premagati hude bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem društva upokojencev i/ Kranja za žalostinke. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči; žena Marija s hčerko, mama Marija, brat in sestre z družinami ter ost alo sorodstvo. Kranj, 7. aprila 1975 Zahvala Ob nenadni tragični smrti naše drage žene in mame Veronike Kočevar Se najisfcreneje Zahvaljujemo VSem sorodnikom, prijateljem in Znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na n jeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje in vence tel' vsem najbližjim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se /abvaljujemo kolektivu vrtca Tatjane Odrov« tel kolektivu šole Staneta Žagarja za podarjeno cvetje in iskrene poslovilne besede. Vsem in vsakomur Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Rudi, sin Marjan ter sin Jože Z /eno Marijo. Kranj, 5. aprila 1075 Moštvi vaterpolistov Triglava I in Triglava II z osvojenima pokaloma na letošnjem zimskem prvenstvu SRS. - Foto: M. Živulović Triglav I brez poraza Vaterpolsko moštvo — Vidic, Ladau, Mohorič, Kodek, Nadižar, Svarc, Švegelj, Velikanje, Reisner, M. Planinšek, R. Planinšek, Rebolj ~ kranjskega drugoligaša so na letošnjem osmem zimskem vaterpolskem prvenstvu SRS že sedmič stopili na najvišjo stopničko. V vseh treh dneh prvenstva so bili med desetimi ekipami nepremagljivi. Zanje ni bilo ovir, saj so svoje nasprotnike premagovali z veliko razliko. - Čeprav je bila mladinska vrsta Triglava okrepljena z Mirom in Zmagom Malavašičem, je z drugim mestom, ki je bilo pričakovano, dokazala, da so dobri nasledniki starejšim vrstnikom. — Kamničani so s tretjim mestom dosegli svoj največji uspeh doslej in so najprijet-nejše presenečenje prvenstva. To pa °e velja za lanskoletne letne prvake Vodovodni stolp. Imena bivših kranjskih vaterpolistov Veličkovič, Jože Rebolj, Chvatal in Finžgar so sicer dobra garancija za uspeh. Toda razočarali so, pozna se jim, da premalo trenirajo, kljub dobrim pogojem za zimsko vadbo. - Radovlji-cani so z devetim mestom dokazali, da jim vaterpolska igra ni tuja in če bodo resno nadaljevali z delom, »odo kaj kmalu med boljšimi moštvi v Sloveniji. Izidi predtekmovanj — skupina A: 1. kolo: Slovan : Domžale *p:3, 2. kolo: Koper : Domžale 25:0, rriglav I ; Slovan 17:6, 3. kolo: Ko-P?r : Triglav I 3:14, 4. kolo: Slovan : Koper 7:15, 5. kolo: Triglav I : Domžale 23:3. Vrstni red: 1. Triglav I 6 (54:12), 2. Koper 4 (43:21), 3. Slovan * (28:25), 4. Domžale 0 (6:63). Skupina B: 1. kolo: Triglav II : Delfin 12:5, Vodovodni stolp : Kamnik 11:12, Renče : Radovljica 0:6 b. b., 2. kolo: Delfin : Kamnik 1:7, Vodovodni stolp : Radovljica 18:5, Triglav II : Renče 16:5, 3. kolo: Radovljica : Delfin 6:13, Renče : Vodovodni stolp 3:13, Triglav II : Kam-JJ>k 9:8, 4. kolo: Delfin : Renče 13:3, Triglav II : Vodovodni stolp 14:10, Kamnik : Renče 16:3, 5. kolo: Tri- glav II : Radovljica 18:7, Kamnik : Renče 12:2, Vodovodni stolp : Delfin 7:3. Vrstni red: 1. TriglaV II 10 (69:35), 2. Kamnik 8 (55:26), 3. Vodovodni stolp 6 (69:37), 4. Delfin 4 (35:35), 5. Radovljica 2 (27;65j\ Renče 0 (13:60). Finale — za 7. mesto: Domžale : Delfin 2:26, za 5. mesto: Vodovodni stolp : Slovan 15:10, za 3. mesto: Koper : Kamnik 4:5, za 1. mesto: Triglav I : Triglav II 18:10. Končni vrstni red: 1. Triglav I, 2. Triglav II, 3. Kamnik, 4. Koper, 5. Vodovodni stolp, 6. Slovan, 7. Delfin, 8. Domžale, 9. Radovljica, 10. Renče. Slabši del tridnevnih borb v zimskem bazenu so bili sodniki z izjemo vrhovnega sodnika Pičulina. Juntez (Kamnik), Maržič in Chvatal (Kranj) so s svojim slabim sojenjem dokazali, da še niso dobro pripravljeni. D. Humer Korotan v vodstvu Tudi 13. kolo v gorenjski nogometni članski ligi ni bilo popolno. Preloženi sta bili tekmi Bohinj : Alples in Jesenice : Bled. Omenjeni srečanji bosta na sporedu med tednom. Rezultati ostalih tekem: ŠENČUR : KOROTAN 2:5 Na težkem igrišču v Šenčurju so v začetku domačini zelo dobro zaigrali in že v 5. minuti vodili 2:0. Po dveh napadih gostov je zaradi nezanesljivega domačega vratarja uspelo Korotanu izenačiti. V nadaljevanju so domačini vedno bolj popuščali, gostje pa so dosegli še tri gole in tako prepričljivo premagali največjega konkurenta za 1. mesto. Sodil je Torkar iz Kranja. BRITOF : NAKLO 1:1 Tudi ta tekma je bila v Šenčurju. Bila je tipično prvenstvena. Oba gola so zabili igralci Britofa. Sodil je Piškur iz Lesc. PRIMSKOVO : PREDDVOR 1:2 Po porazu na domačem igrišču v preteklem kolu so tokrat igralci Preddvora bistveno bolje zaigrali. Domačini so se v glavnem branili. Sodil je Benkič iz Škofje Loke. LESCE : MEDVODE 0:3 To je, že drugi poraz Leščanov v spomladanskem delu prvenstva na domačem igrišču. Skozi vso tekmo so ^bili gostje v rahli premoči. Domači so se v glavnem branili. Rezultat popolnoma odgovarja dogodkom na igrišču. Sodil je Drinovec iz Kranja. Po 13. kolu je v vodstvu Korotan z 21 točkami pred Šenčurjem z 19 in Bledom s 17 točkami. P. Novak Prvaka OŠ Ratitovec in OŠ Matija Valjavec Osnovna šola Ratitovec (Železniki) pri pionirjih in osnovna šola Matija Valjavec (Preddvor) pri pionirkah sta letošnja zimska gorenjska rokometna prvaka. Gorenjska rokometna zveza je bila letos že drugič zapored organizatorica pionirske zimske rokometne lige. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je v obeh konkurencah nastopilo rekordno število ekip (27). Najboljšo igro so v obeh konkurencah prikazali mladi rokometaši OŠ Ratitovec, OŠ M. Valjavec in OŠ heroja Grajzerja (Tržič). Vse te ekipe so pokazale največ. Pri njih se pozna načrtna vzgoja rokometne igre. Tudi ostali niso razočarali, pohvalno pa je, da so na prvenstvu nastopili tudi mladi rokometaši Lip-nice, Žirovnice in Koroške Bele. Vse kaže, da se za rokomet na Gorenjskem ni treba bati. šport med vikendom ALPSKO SMUČANJE — Na mednarodnem tekmovanju v Maverhofnu v veleslalomu je mladi Tržičan Bojan Križaj dosegel »pet velik uspeh, saj je zasedel °d'ično 3. mesto. Na Starem vrhu je bilo prvenstvo SRS za starejše mladince in mladinke v veleslalomu in slalomu. V slalomu je med starejšmi mladinkami zmagala Zavadlavova (Olimpija), 2. Tome (Transturist), 4. Križaj (Tržič), 8. Oblak (Transturist). Med starejšimi mladinci je bil prvi Zavrl (Branik), 2. Strel (Transturist). V veleslalomu J«" bil pri starejših mladinkah vrstni red naslednji: 1. Jezernik (Izletnik), 2. Gortner J^'lf-niki), 1. Tome (Transturist); starejši mladinci: 1. Strel (Transturist), 3. Kuralt ('Vansturist). Na Pohorju je bilo republiško prvenstvo starejših pionirjev in pionirk v slalomu in veleslalomu. Vrstni red: veleslalom, starejše pionirke: 1. Valič (Transturist), ''• ''intar, 1. Koleru- (obe Transturist), 6. Eerjan (Radovljica); starejši pionirji: 1. • »Tanko (Novo Gorica), 3. Benedik (Jesenice), i. Markič (Tržič), 5. Karničar (Jezersko); slalom, starej.še pionirke: 1. Valič (Transturist), 3. Kolenc, 1. Pintar (obe Transturist), 6. Kejžar (Jesenice); starejši pionirji: 1. Franko (Nova Gorica), Gortner (Železniki), 4. Parte, 6, Karničar (oba Jezersko). SMUČARSKI TEKI — Na smučarskih terenih nad Vrbo na Koroškem je bilo čelri o '<'knio\ anje tekačev Po karavanških vrhovih. V konkurenci SO tekmovalcev s t ;i dosegla velik uspeh Gorjana Kalan in Poklukar. Kalan je bil 2., Poklukar pa f>. SMUČARSKI SKOKI - Na zadnji večji mednarodni prireditvi v NI)K so nastopili tudi jugoslovanski skakalci. Med našimi je bil najboljši Norčič, ki je zasedel v konkurenci 70 skakalcev devetih držav 23. mesto. Ostali Jugoslovani so se "vrstili takole: H. Zupan, »ti. Blaznik, 52. Kaj/.er. Pohorju pa je bilo meddruštveno tekmovanje. Med člani je zmagal Bukovnik ''riglav), pri starejših mladincih Kolarič (Črna), Brane Finžgar (Triglav) pa je bil •L Med mlajšimi mladinci je bil 1. Ljubljančan Anžel, 2. mesto pa je zasedel ■vranjcan Brane Benedik. V konkurenci starejših pionirjev je bil zmagovalec I nglavan Miro Bizjak, ki je premagal državnega prvaka Tepesa. KEGLJANJE - N a kegljišču Triglava se le nadaljevalo tekmovanje v okviru rti»ub|iške moške lige. Kranjski Triglav je prepričljivo premagal mariborski Konstruktor J 8193:7942. Kranjski kegljači so dosegli naslednje rezultate: Cater 1013, Vehovec 1036, '«vlin 1033, Jenkole966, Ambrožič 1008, Turk 1087, Mart elan c [023 In Jereb 1028, Po 14. kolu je \ vodstvu Ljubljana /. 1H točkami, na 3. mestu je Triglav, ki ima 16 točk, enako kot ''i'adis, ki je 2, .Jesenice pa so na H. mest u I'ari prihodnjega kola: .lesen i ce : < 'elje, Branik Triglav V' Trbovljah je bilo republiško mladinsko prvenstvo Med 12 ekipami »o »edobro uvrstili upadi tekmovalci i/ Pbdrefc't. Piv a ekipa je osvojila i. mesto, druga pa 7. KOLESARSTVO — Na kolesarski dirki /a memonal V Hočiča v Beogradu Ita '"lagala med člani Zakotnik (Bog), med mladimi pa (iraj/.er (Rog). Med Kranjčani sta se ""jbolje uvrstila mladinca Ropret, ki je bil 2.. m Udov ič s I mestom. .J. J. Izidi finalnih srečanj — pionirji: L. Seljak : M. Valjavec B 15:13, Žirovnica : J. Broz-Tito 15:18, S. Žagar : Polet 19:15, Kokrški odred : F. Prešeren 25:24, H. Grajzer : Kr. gora 22:7, M. Valjavec A : Ratitovec 12:19; vrstni red: 1. Ratitovec (Železniki). 2. M. Valjavec A (Preddvor), 3. H. Grajzer (Tržič), 4. Kranjska gora, 5. Kokrški odred (Križe), 6. F. Prešeren (Krani), 7. S. Žagar (Lipnica), 8. Polet (Tržič) 9. Josip Broz-Tito (Predoslje), 10. Žirovnica, 11. L. Seljak (Stražišče), 12. M. Valjavec B, 13. S. Jenko (Kranj); pionirke: Kokrški odred : L. Seljak 14:6, Koroška Bela : M. Valjavec B 13:8, F. Prešeren : S. Žagar 14:10, Mladi rod : Žirovnica 7:9, S. Jenko : J. Broz-Tito 14:6, Polet : H. Grajzer 5:14, M. Valjavec A : Ratitovec 15:13; vrstni red: 1. M. Valjavec A, 2. Ratitovec, 3. H. Grajzer, 4. Polet, 5. S. Jenko, 6. Josip Broz-Tito, 7. Žirovnica, 8. Mladi rod (Šk. Loka), 9. F. Prešeren, 10. S. Žagar (Lipnica), 11. Koroška Bela, 12. M. Valjavec B, 13. Kokrški odred, 14. L. Seljak. -dh Pokal Triglavu Končana je zimska košarkarska liga, ki jo je uspešno izvedla TSG za košarko. Prvo mesto je pripadlo mladinski ekipi kranjskega Triglava, ki pod vodstvom trenerja Palovš-nika ni dovolila nobenega presenečenja in tako osvojila maksimalno število točk. S prikazano igro sodelujočih ekip smo lahko zadovoljni, to še posebej velja za prvaka, ekipo Save in Radovljice, zadnjeuvrščeni ekipi, ki bosta v letošnjem prvenstvu prvič nastopili v II. slovenski košarkarski ligi, pa bosta svojo formo do pričetka prvenstva prav gotovo še izboljšal i. Rezultata zadnjega kola: Sava : Tržič 55:41 (29:16), Šenčur : Radovljica 0:20 b. b. Končni vrstni red: Triglav 8 Sava 8 Radovljica 8 Šenčur (-1) 8 Tržič 8 8 0 527:363 16 5 3 540:493 10 3 5 430:515 6 3 5 430:447 5 1 7 402:491 2 -bb- Graditelji! IKmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement — betonsko železo — betonske mešalce — 180 1_ Do 25. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) Inles nudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. ^ Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Prvenstvo ŠŠD radovljiške občine Na Zatrniku je bilo 25. marca občinsko prvenstvo šolskih športnih društev radovljiške občine v veleslalomu. Udeležilo se ga je 235 tekmovalcev iz sedmih šolskih športnih društev. Tekmovanje je organizirala zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica. Rezultati — cicibanke: 1. Mojca Por (ŠŠD Radovljica) 55,08, 2. Marjeta Gašperin (ŠŠD B. Bistrica) 55,23. 3. Sergeja Ažman (ŠŠD B. Bistrica) 59,62: mlajše pionirke: 1. Metka Urh (ŠŠD Radovljica) 46,24, 2. Zlatka Lazar (ŠŠD B. Bistrica) 46,90, 3. Ruth Reš (ŠŠD Radovljica) 48,65; starejše pionirke: 1. Alenka Ahačič 42,08, 2. Tanja Ferjan (obe ŠŠD Radovljica) 42,89, 3. Metka Rožič (ŠŠD Gorje) 45,90; mlajše mladinke: 1. Marjanca Benedik (ŠŠD Bled) 51,04, 2. Mirjam Zemva 51,53, 3. Jana Justin . (obe ŠŠD Gorje) 53,05; cicibani: 1. Stanko Mulej (ŠŠD Radovljica) 48,73, 2. Andrej Potočnik (ŠŠD Bled) 48,87, 3. Roman Kreslin (ŠŠD B. Bistrica) 49,34; mlajši pionirji: 1. Rok Ćelesnik 41,55, 2. Igor Sitar (oba ŠŠD Bled) 41,71, 3. Zdravko Ravnik (ŠŠD B. Bistrica) 43,00; starejši pionirji: 1. Matjaž Hafner (ŠŠD Lipnica) 41,61, 2. Primož Jovan (ŠŠD Radovljica) 41,96, 3. Igor Potočnik (ŠŠD Bled) 42,96; mlajši mladinci: 1. Jaka Bahun (ŠŠD B. Bistrica) 41,32, 2. Tine Mulej (ŠŠD Radovljica) 44,05, 3. Stanči Habjan (ŠSD Lipnica) 45,14. - Ekipno: 1. ŠŠD Radovljica, 2. ŠŠD Bohinjska Bistrica, 3. ŠŠD Lipnica. M. Faganel Še enkrat Ogled Ledin V Glasu z dne 25. marca .smo na 11. strani objavili sestavek z naslovom Ogled Ledin. Na vest se je oglasil dipl. inž. Pavle Šegula z naslednjim prispevkom: »Prečital sem zapisek o sobotnem ogledu lokacije nove planinske postojanke PD Kranj na Ledinah nad Jezerskim. Ogleda sem se udeležil na vabilo RD Kranj, da bi s svoje strani pripomogel k ugotovitvi, ali je območje, kjer bo stala koča, varno pred plazovi. Menim, da je zapis, ki ga je podpisal -jk, netočen, kolikor pisec misli na območje pod Dolgim hrbtom. Skuto, Križem in Rinkami in ga poprečni planinci poznajo pod imenom Ledine (Vodine). Plazov se tam ne manjka, to smo videli v soboto na vsakem koraku. Če pa je -jk opisoval ožjo lokacijo na grebenčku nad lovsko kočo, ugotovitev v glavnem drži in bi jo upal zagovarjati s pridržkom, da morda ob večjih prsnih plazovih z Dolgega hrbta do tja seže puh, ki bi utegnil škodovati neprimerno postavljeni in oblikovani koči. Če sodimo po izjavah nekaterih poznavalcev in po tem, da je na tem kraju skoraj sto let stala pastirska staja Jezerjanov, potem ta nevarnost ni pogosta in tudi ne bo ogrožala koče, če bo ta ustrezno oblikovana in zaščitena. Podkomisija za plazove kot delovno telo Komisije za GRS pri PZS se zanima za vse objekte, ki jih utegnejo ogrožati plazovi, ker želi, da zagotovi varnost naprav in ljudi. Menimo, da je ukrep PD Kranj, da organizira ogled, hvale vreden in je lahko za zgled tistim, ki pogosto premalo storijo za varnost svojih objektov ter šele po končani gradnji iščejo rešitve za probleme, ki bi se jim lahko izognili že tedaj, ko so stekla pripravljalna dela.« Pripis uredništva: pisec -jk je bil res premalo natančen. V zapisu je Slo za ožjo lokacijo! V V * V četrtek skupščina TKS Kranj V četrtek, 10. aprila, ob 17. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj 2. redna seja skupščine telesnokul-turne skupnosti Kranj. Med ostalim bodo obravnavali družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov, obsegu in strukturi skupne porabe v letošnjem letu, sprejeli bodo začasni finančni načrt skupnosti, merila za financiranje redne dejavnosti, prioritetni vrstni red gradnje športnih objektov v kranjski občini ter statut skupnosti. Po usklajevanju v občini med interesnimi skupnostmi je za telesno- kult urno skupnost Kranj dogovorjena stopnja 0,46 odstotka, kar znese skupaj 7,534.000 din. Za republiško telesnokulturno skupnost bo kranjska občina prispevala 1,232.000 din. Od celotnega zneska za telesno kulturo bo namenjeno za osnovno dejavnost telesnokult urnih organizacij 3,750.000 din oz. 22,5 % več kot v letu 1974. Kljub temu povačenju pa bodo TKO zaradi večje dejavnosti v preteklem letu, ob povečanju števila članstva in povečanih stroških v letošnjem letu v težki situaciji. Realno bodo sredstva za osnovno dejavnost manjša kot v preteklem letu. J. J. Kmetovalci! Obveščamo vas, da sodelujemo s kompletnim prodajnim in proizvodnim programom kmetijske mehanizacije na gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975, kjer boste lahko kupili kmetijsko mehanizacijo tudi na kredit. Pri nakupu v okviru sejma posebni popust od 0,5 do 2 % Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 V jeseniški železarni so s sklepom delavskega sveta že lani ustanovili center za proučevanje samoupravljanja in informiranje. S tem je jeseniška železarna kot ena izmed prvih poskrbela, da bo delavec resnično lahko odločal o vseh pomembnih vprašanjih v svojem kolektivu, saj bo pravočasno in točno obveščen prek raznih oblik, ki jih posreduje center za proučevanje samoupravljanja in informiranje. Na ustanovitev centra so se dalj časa pripravljali. Po nekaj mesecih se že kažejo prvi rezultati, ki opravičujejo njegov obstoj, saj so nadvse zadovoljivi. V centru za proučevanje samoupravljanja in informiranje je 11 delavcev. Kakšne so njihove metode dela in kaj delajo? Albinca Tušarjeva, vodja centra: »Ideja o ustanovitvi takega centra je stara eno leto, ko smo v železarni začeli razmišljati o takšni službi, s katero bi lahko racionalno poskrbeli za to, da bi bil današnji delavec, delegat, član samoupravnih organov pravočasno, jedrnato in točnp obveščen o vseh vprašanjih. V železarni je bilo čutiti potrebo, da bi na področju samoupravnih odnosov, organov in delovnih skupin izdelali več analiz, da bi poskrbeli za takšno samoupravljanje, ki si ga vsi želimo. Pritegnili smo strokovne sodelavce pri pripravi samoupravnih aktov, ki jih potem posredujemo samoupravnim organom in delovnim skupinam. Vzpostavljamo torej vezi — tudi od samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti — izven železarne. Tu je skratka vsa problematika s področja samoupravljanja in informiranja in v center je vključen tudi tovarniški časopis Zelezar, ki je s centrom organizacijsko povezan.« Joža Vari, glavni in odgovorni urednik Železarja: »V železarni imamo izredno samoupravno razvejanost, saj deluje kar 270 samoupravnih delovnih skupin, 4 TOZD in delovna skupnost skupne službe. Vendar ta organiziranost š'' ni dokončna, ker se pripravlja predlog za nov sistem, ki mora seči do slehernega delavca. Zato smo že pred časom razmišljali o vsestranskem informiranju ne le delegatov, temveč vseb delavcev. Ce smo hoteli doseči načrtnost, usklajenost in učinkovitost, smo se morali povezati v službo, v center za proučevanje samoupravljanja in informiranje, ki je sestavljen iz služb, iz strokovnih delavcev, ki so na tem področju delali že prej. Kot prva naloga je bila dokončno izoblikovati pravilnik o samoupravnem informiranju in komuniciranju v delovni organizaciji Železarne. Nekateri teoretiki so opozarjali na nevarnost, da bi vso samoupravno odgovornost enostavno prenesli na Center, vendar smo to vprašanje s pravilnikom uspešno rešili. Nujno je potreben organ, ki vso samoupravno razvejanost usmerja in vodi. Zelezar je kot pomemben činitelj informiranja postal sestavni del informacijskega Centra.« Milan Polak, vodja odseka za informiranje: »V odseku delata še dva urednika, in sicer eden opravlja naloge s po&OČja informiranja za delegate, drugi pa za samoupravne organe. S svojim delom želimo predvsem to, da strokovne informacije približamo našemu delavcu v razumljivejšem jeziku, da mu prikažemo zares kratko, jedrnato in obenem celovito Informacijo, na osnovi katere se mu ne bo težko odločiti, saj jo bo spremljalo tudi dodatno prikazovanje vseh možnosti, posledic itd. Samoupravni organi in delovne skupine v železarni naj bi torej prejeli takšno informacijo, na osnovi katere bodo lahko temeljito, tehtno razpravljali in odločali. Med nalogami našega odseka pa je tudi iskanje drugih oblik, s katerimi bi dosegli kar najboljšo informiranost: organizacija tiskovnih konferenc, javnih tribun, izpopolnitev oglasnih desk. Te smo že deloma izpopolnili in jim dali bolj privlačno obliki). Še vnaprej pa si bomo prizadevali za takimi metodami in oblikami, ki bodo kar najbolj učinkovite in zanimive za slehernega delavca. 1). Sedej Tatvina na vlaku V petek, 4. aprila, v zgodnjih jutranjih urah je na vlaku, ki je peljal od Jesenic proti Beogradu zmanjkala denarnica z dokumenti Ivanu Knificu, dirigentu pihalnega orkestra jeseniške železarne. Med dokumenti je bila tudi naročilnica za nakup glasbil po izbiri v vrednosti do 50.000 din. Naročilnica se glasi na ime prinašalca naročilnice, naslov trgovskega podjetja, kjer naj bi se glasbila kupila, pa še ni bil vpisan. Poplave, zemeljski plazovi, prometni zastoji ... Aprilsko deževje povzroča hude preglavice številnim predelom Gorenjske — Škoda še ni ocenjena, gotovo pa ne bo majhna Zaradi več dni trajajočega deževja in talečega se snega imajo povsod po Gorenjskem velike težave. Reke in potoki so močno narasli, zlasti hudo pa je s hudourniki in kipečimi izviri talnice, ki izpodjedajo prst in povzročajo drsenje vrhnjih, plasti zemlje. Štabi za obrambo pred elementarnimi nesrečami, gasilci, cestarji, zdravstveni delavci in vodovodni strokovnjaki so energično ukrepali. Posebne ekipe sproti odstranjujejo nastalo ško-„ do, vendar natančnejših podatkov o njej včeraj dopoldan (ponedeljek, 7. aprila) nismo mogli dobiti. Čeprav je nivo voda do trenutka, ko to poročamo, nekoliko upadel, nevarnost še ni minila, saj nič ne kaže, da bi padavine prenehale. Najbolj ogroženi so naselja in objekti v občinah Jesenice, Radovljica in Skofja Loka, medtem ko iz Kranja in Tržiča prihajajo manj zaskrbljujoče vesti. Poglejmo, kakšna je slika v posameznih predelih Gorenjske. JESENICE V nedeljo ob 18. uri se je prvič sestal občinski štab civilne zaščite in analiziral nastali položaj. Ustanovili so 3-članske dežurne skupine ter jih poslali nadzorovat najbolj prizadeta območja. Glavna nadloga so plazovi zemlje in kamenja. Najbolj kritično je v pobočju Mirce nad naseljem Murova, kjer so znatne količine ilovice, skal in drevja (okrog 100 kubičnih metrov) ogrozile izpostavljeno stanovanjsko poslopje in poškodovale električni daljnovod. Zahodni del mesta je bil v nedeljo popoldan zato nekaj ur brez električnega toka, prebivalce prizadete zgradbe pa so morali evakuirati. Podobno problematično je stanje na cestah Jesenice—Planina pod Golico in Javor-nik— Jeseniški Rovt, ki sta neprehodni. Zaprta je tudi cesta Podkočna — Blejska Dobrava, vendar so usposobili obvoz prek Jenkoleta. Nasploh je promet povsod otežkočen. Le nekaj centimetrov je manjkalo, da bi Sava prestopila strugo in dosegla hiše pri Hermanovem mostu. Valovi so odnesli mostiček čez Jeseniščico v logu Ivana Krivca. Obenem sta poplavljena podvoz od železniške postaje proti športnemu igrišču ter odsek cestišča 1. reda skozi Jesenice, pri zdravstvenem domu. Kot smo zvedeli, je voda vdrla v številne kleti blokov in zasebnih hiš ter na dvorišče uprave občinske skupščine. Odgovorni razmišljajo o preselitvi ljudi iz bivališč pod Mirco, kjer spričo moče, ki je krtine spremenila v pravcate male gejzirje, grozijo novi plazovi. RADOVLJICA Neurje ni prizaneslo skoraj nobenemu kraju v komuni. Največ Bitnosti so imeli v bloku zveze borcev na Bledu, saj je deževnica zaradi zamašenih odtočnih kanalov povsem zalila nižje ležeče prostore. Pod vodo so spodnji deli obratov LIP Bled. Sava, ki je do ponedeljka ob 8. uri zjutraj »usahnila« za približno 6 centimetrov, tovori s seboj orjaška debla. Nakopičen les so za jezovoma vr Globokem in v Otočah morali minirati, ker je pretil načeti pregrade in omajati nosilce nižje ležečih mostov. Večina cest je poškodovanih in razlitih. Povezave med vasmi so okrnjene oziroma prekinjene, zaradi povodnji je bila evakuirana družina iz ene od hiš na Lancovem, v močvaro je spremenjenih precej rodovitnih kmetijskih površin . . . Kot povsod so moštva reševalcev v stanju pripravljenosti, ponekod /e drugi dan zapored. Cesta Bled-Bohinj, precej časa prevozna le v eno smer, je zdaj spet očiščena in odprta v celoti. SKOFJA LOKA Obe Bori, selška in poljanska, sta krepko narasli in vdrli čez rečne bregove. Pod vodo so mnoga polja, njive in travniki. Udor v Logu je delno paralizira! cesto v Poljansko dolino, ki ni dostopna za težje tovor- Kdo bo kupil bencin? V petek, 4. aprila so odkrili tatvino, ki je bila tZVrienS ob vlomu v službeni kombi last Gozdnega gospodarstva Kranj - obrat Školja Loka. Neznanec je odnesel bjok bianko naročilnic; od št. 133258 do L33300, 12 naročilnic pa je bilo /<■ podpisanih in Žigosanih ter se z njimi lahko kupi neomejena količina goriva na vseh bencinskih črpalkah v Sloveniji. ne avtomobile in avtobuse. Ponekod se je zamašila kanalizacija. Kleti stavb v obrežnih pasovih so spremenjene v rezervoarje blatne brozge. Selščica v Luši je v nedeljo ponoči dosegla rob asfaltnega cestišča, a potlej na srečo prenehala siliti kvišku. V Martinj vrhu nad Železniki so polzeči nanosi prsti in kamenja podrli domačijo Jakoba Tratnika. Seznam neprijetnosti s tem sicer še ni izčrpan, toda kaj več nismo mogli izvedeti, saj je bila glavnina reševalcev na terenu. Kar zadeva Kranj in Tržič, so posledice neprimerno lažje. Usadi ovi- rajo promet na relaciji Tržič —Begunje, zemeljski plaz pa je pretrgal vodovod Žegnan studenec ter nanj priključenim četrtim Tržiča osušil pipe. Kajpak vlage nikjer ne primanjkuje — dasi so jo industrijska podjetja povsod odnesla dokaj po-' ceni. In mejni prelazi? Snežna nadloga v obliki plazov na avstrijski strani je v ponedeljek ohromila prehoda Jezersko in Ljubelj. Jezerskega so do opoldneva že odprli in tudi ljubeljski bo najbrž kmalu usposobljen, medtem ko naj bi Korensko sedlo spričo uničujočega učinka vodne ' stihije v Avstriji ostalo »zamašeno« približno 8 dni. Znova je zaprta cesta Podkoren—Rateče, kajti sneženje in hudourniki so prerasli v zaenkrat nepremagljivo nadlogo. I. G. V soboto je bilo v več gorenjskih občinah pred osnovnimi šolami kar precej živahno, saj so šolarji tekmovali v znanju cestno prometnih predpisov. V okviru VIL republiškega šolskega prometnega tekmovanja Kaj veš o prometu, je bilo občinsko tekmovanje na osnovni šoli France Prešeren v Kranju. ; organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo pri IS skupščine občine Kranj scje v reševanju testov o cestno-prometnih predpisih, v špretnostni vožnji na p°^' gonu in v ocenjevalni vožnji pomerilo 16 ekip iz osmih centralnih osnovnih šol. Najbolje so se odrezale ekipe šole France Prešeren, saj sta bili dve v obeh starostnih skupinah najboljši, drugi sta bili ekipi šole Lucijan Seljak in Stene Žagar, na tretjem mestu pa v obeh skupinah ekipi šole Simona Jenka-Najboljše ekipe in najboljši posamezniki se bodo pomerili 12. aprila na medobčinskem tekmovanju v Lescah. Istočasno s tem tekmovanjem je bilo nO Prešernovi šoli v organizaciji Zveze prijateljev mladine Kranj tudi tretji srečanje pionirjev prometnikov. Mladi prometniki so se pomerili v /"'*'' pomoči, streljanju z zračno puško, reševanju testov in v orientacijskem pohodu po Kranju. To srečanje še nikoli ni bilo tako množično, saj seje tekmovanja udeležilo kar 53 ekip. tekmovali pa so tudi učenci iz nižjih razredov-Vsi so bili izredno dobro pripravljeni, saj je bilo med najbolje uvrščenim' ekipami in ekij>ami na zadnjem mestu le 20 točk razlike. Priznanje pa severi0 gre tudi mentor/eni, ki s<> mlade prometnike tako dobro pripravili in tekmovanje tudi spremljali. V višji skupini je bila najboljša ekipa šole Simon -/«'/';. ko, drugo in tretje mesto pa si delita ekipi šole France Prešeren; V nižj1 skupini so bili prvi prometniki šole Kokrica, drugi so bili s šole Simon Jenko, tretji pa spet prometniki s Kokrice. Najboljše ekipe in posamezniki so ha tem občinskem tekmovanju, katerega pokrovitelj je bila Zavarovalnica Sat'«-prejeli pokale in priznanja, odlujo in knjižne nagrade. Vsega skupaj je v tem šolskem prdhietnem tekmovanju, ki je potekalo od začetka šolskega letOi Sodelovalo okoli 7:l0() učencev z vseh osnovnih šol v občini. — L. M. Neprimerna hitrost V petek, 4. aprila, ob 1.1.25 se je 200 m pred odcepom za letališče Brnik pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franjo Trojo" (roj. 194!)) iz Ljubljane je vozil proti Mengšu. V blagem desnem pregledne«11 ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo zanašati; vrgl° ga je s ceste, kjer se je avtomobil nekajkrat prevrniPin med prevračanje'11 trčil še v betonsko ograjo ob cesti. V nesreči je bil voznik Trojok tako hud* ranjen, da je umrl na kraju nesreče, sopotnik Vinko Zvorč iz"Ljubljane je bil huje ranjen, 22.000 din. druga dva sopotnika pa lažje. Škode na avtomobilu je 2* Stekla pred avtomobil V soboto, o. aprila, nekaj pred Ki. uro se je na Godešiču pri Skofji L° ' pripetila huda prometna nesreča. Petletna Dragica Lavtar i/. (lodišit-a jo hodila s svojo materjo proti Skofji Loki pravilno po levi strani ceste. M' naprej Od hiše št. 53 na Godešiču pa je Dragica nenadoma stekla če/, t: 1*1 1-Škofje Loke pripeljal V osebnem avtomobilu Valentin Jef«? Vtem je od- (roj. 1928) z Jesenic. Kljub zaviranju in umikanju nesreče m mogel prepreC , Avtomobil j« deklico zadel in Zbil po Cesti Hudo ranjeno BO prepeljali v o nišnico, vendar je le med prevozom umrla. Popravljal preprogo V nedeljo, (i. aprila, nekaj po 12. uri se je na magistralni cesti v KrafljH pripetila huda prometna ne/goda. Voznik osebnega avtomobila Ivan J<'" (, (roj. L955) iz Kranja, Gorenjesavska cesta, je vozil proti Naklem. Med voŽJV' BS je sklonil in naravnal lepih pod nogami, pri tem pa je zavil v levo in ('''" trčil V osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Franc 'j0 (roj. \U:\U) iz Kaven pri Zagorju. V trčenju je bil voznik Jenko hudo ranjf prav tako tudi sopotnica Jenko Majda; zdravita se v ljubljanski bolni*!1'1'-Voznik Zore in sopotnika V njegovem avtomobilu pa so bili lažje ran.l1' škod,, na vozilih je za 22.000 dih, L M-