£itev. 40. Maribor, dne 4. oktobra, 1906. Tečaj XTj. «I BI List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijsbe dežele 6 K. Kdor hodi Bam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo*do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Nova stranka. Dne 30. septembra se je ustanovila v Celju nova stranka, katera svojih pristašev ne bo zbirala med Nemci, nemškutarji, socialdemokrati itd., ampak med onimi Slovenci, ki so dosedaj prisegali na skupni program složnih štajerskih Slovencev. Ustanovnega shoda so se udeležili že kot pristaši nove stranke naslednji gg.: dr. Kukovec, odvetniški koncipijent v Celjn, prof. Jošt iz Celja, prof. Hržič od Velike Nedelje, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, dr. Dolar, prof. v Celju, učitelji: Gradišnik iz Celja, Šijancc od Sv. Antona v Slov. gor., Tušak iz Mozirja, Škoflek iz Vojnika, Čulek, Lesjak iz Rnš itd. Brzojavne pozdrave so pa poslali nadučitelj Knaflič in nekaj kranjskih liberalcev. Ze nekaj čaBa pred ustanovnim shodom so izdali snovatelji stranke svoj program. Podpisali so ga: J. Sinko, posestnik, tržan in župan v Središču, Benjamin Knnej, posestnik in tajnik v Brežicah, dr. Rihard Karba, zdravnik na Vranskem, Jože Zdolšek, posestnik na Ponikvi, Rudolf Vrabl, učitelj na Vranskem, Fran fštupica, c. kr. notar v Št. Lenartu v Slov. gor., Rad. Škoflek, nadnčitelj v pok. v Vojniku, Blaž Urleb, posest, in župan v okolici St. Jur ob juž. žel., Ivan Pleskovič, rač. vodja br. skladnice v Trbovljah, Dominik Majcen, rudar in tajnik „Delav. podp. društva" v Hrastniku, dr. K. Chloupek, zdravnik v Ljutomeru, Vekoslav Spindler v C'1'u. Ta program je zelo previdno sestavljen, ali z drugimi besedami, ta program je neodkriti Pri mladosti snovateljev pa je bilo pričakovati, da se bodo prej ali slej izdali s svojim pravim programom. Sicer so to že prej storili z eno okrožnico, kjer so napovedali, da bo njihovo geslo tudi stara fraza: „Proč 8 klerikalizmom!" — vendar določno in jasno nam je podal cilj nove stranke g. dr. Kukovec na ustanovnem shodu dne 30. septembra, ki je govoril približno: „Nisem za to, da bi nosila stranka ime „neodvisna", čeravno bi to imelo pomen, ker bomo neodvisni od dosedanjih voditeljev in od Rima. Toda če ta boj izgine, potem ime nima več smisla. Kar se tiče naslova „napredna", ima ta naslov slab kredit, ker je liberalna stranka na Kranjskem propadla; ime „čista", to pa je že preveč osmešeno, čeravno bi bilo lepo, ker hočemo biti čisti politične korupcije (propalosti)." Ko se je šlo za ustanovitev novega liberalnega lista, je govoril g. dr. Kukovec približno to-le: „List naj bo pisan poljudno. Naj se v prvi vrsti briga za kmečko politiko, toda naj ne farba kmetov z besedami: od tebe, kmet, vse živi, uradniki, trgovci, učitelji itd.* Kako pa bo nradnik živel od kmeta, ko pa kmet sam nima nič jesti l*1* Ampak primite kmeta za ušesa in mu recite, tega ne delaš prav! . . . Kar se vere tiče, naj se ne izgubljajo moči v boju za prosto šolo in za ločitev zakona, kajti ta zahteva se bo itak dosegla brez nas. S tako zahtevo izgubite zaupanje pri ljudstvo. Ogibajte se torej verskih * Torej to je farbanje ? Po našem znanju je to gola resnica. Opomba uredništva. ** Oho, gospod doktor, to ste lepi kmečki prijatelji, ki tako zavijate. Kmet nima ravno zaradi tega nič jesti, ker mora vse dati drugim stanovom! Opomba uredništva. vprašanj, dosegli boste po ovinkih, kar naravnost nikakor ne bo šlo! Mi vemo dovolj! Nova stranka bo celo navadna liberalna stranka, toda skraja ne bo odkrita, ne bo hodila ravne poti, ampak hodila bode po „ovinkih". Skrit boj proti verskim naukom in vsemu, kar je z vero v zvezi, bode tudi v njenem programu. O tem se po besedah dr. Kukovca ne da več dvomiti. Če kdo misli, da bomo mi danes metali kamenje na snovatelje nove stranke, se jako moti. Vsakdo lahko izraža svoje mnenje, kakor mu to pripušča njegova vest. Ustanovitev nove stranke nas ni spravila iz duševnega ravnotežja, ne, ampak zaklicala nam je samo z glasnim glasom, da moramo še bolj pazno stati na straži za naše verske, narodne in gospodarske vzore in težnje. Samo to hočemo že danes pribiti, da nismo mi začetniki bratomornega boja na Štajerskem in da odklanjamo že danes za vselej odgovornost, ako bi v bodoče zaradi tega boja trpela narodna stvar na Stajerkem kako škodo. Potrebno pa je, da m vsi oni, ki še prisegamo na dosedanji program štajerskih Slovencev, tesno oklenemo drug drugega ter se zjedicimo v močno slovensko ljudsko stranko. Ne spimo, da ne pride sovražnik in nam ne vseje ljulike med pšenico! Politični ogled. Državni zbor. V seji dne 2. oktobra so vložili dr. Korošec, Ploj, Robič in Vovšek nujni predlog zaradi uim v krajih Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Polenšak, Zibika, Sv. Ema LISTEK. Učiteljeva pisma starišem. Piše Anton Kosi. Tretje pismo. Kako naj toraj pripravim svojega otroka za šolo? Nadaljevanje. „Vidiš, Nežika, to je ,piskerl, a v Soli boste rekli tej reči ,lonecl. Naš oče so „šlosar", a prava beseda za to je ,ključavničar1, mi rečemo, krtih, a prav je ,kruh', ker je tako tudi v knjigah itd." Naj se ne pozabi pončiti otroka pri tej priliki tudi o najvažnejših podatkih o njem samem. Vedeti mora 1. svoje krstno in rodbinsko ime, 2. ime očeta in matere, 3. kraj (občina, vas), kjer Btanujejo. N. pr. pišem se Jožef N. oče so mi Franc N., mati pa Marija N. stanujemo v .. .. To je dovolj. Vadi otroka tudi v računstvu. Da pa bo znal kedaj dobro in hitro računati, tega ne dosežeš s praznim štetjem od eno do sto, ali s tem, da ga učiš poštevanko ali einmaleins. Štetje ima le tedaj vrednost, ako ni le prazen glas, ampak se vrši na predmetih ali rečeh, n. pr. na kroglicah, fižolu, orehib, šibicah itd. Tudi tukaj velja pravilo: Od lažjega k težjemu. Ako se je otrok v pravilnem štetju že nekoliko iznril, dajmo mu kratke računske naloge, recimo: „Koliko rok imaš? Koliko jih imata ti in Tonček? Koliko trije otroki? Koliko nog imata dve kokoši? Kol ko dva psa?' Ako otrok ne zadene, pomagajmo mn, da najde pravo. Kdor mu samo reš tev naloge na kratko pove, ne ravna prav; otrok mora vedeti, zakaj da račun to in ne drugega števila. Tudi merjenje je važno, pa tudi za otroka zanimivo. Napravi otroku palico ali šibo, meter dolgo. Z njo naj meri izbo, vežo, mizo, klop. Daj otrokn litersko posodo — najboljša je iz ploščevine — ž njo naj meri pesek, vodo, koruzo, fižol, bob itd. Taka zabava otroka veseli in zajedno kolikor toliko tudi izobrazuje. Otroka je dobro tudi po kaj majhnega poslati, n. pr. po žemljo, po šibice itd. ter reči: Za eno škatljico šibic moraš dati dva vinarja, koliko pa bodeš moral dati za dve škatljici? Ša nekaj! Igra je otrokovo življenje. O njej na tem mestu samo par kratkih besedic, več v posebnem pismu. Igra upliva zelo ugodno na duševni razvoj otrokov. Z» dečke je takozvana stavbena omarica, za deklico punčika, za oba spola pa žogica (krogla iz gumije). Stavbena omarica so oglati ali tudi okrogla8ti kamni, katere kaj lahko nadomestimo z mizarskimi odpadki. Pri vsakem mizarju se dobe taki štirioglati odrezki, s katerimi se zlasti dečki kaj radi igrajo in delajo iz njih razne hiše, cerkve itd. — Pri igračah so vedto one večje vred nosti, katere lahko otrok sam po svojem izpreminja in prenareja, n. pr. ilovica, pesek, voBek itd. Ako se ti otrok pri igri v blatu ali v pesku umaže, ne huduj se radi tega nad njim, ¡Btotako se ne jezi nad otrokom, ki se rad igra. Takega pojava se pri otroku veseli ter vedi, da je otroku igra to, kar je odraslemu delo in da otrok, ki nikoli ne |a številka ima „NaS Dom«« kot j pogleda igrače, ne obeta mnogo, ker ga v poznejšem življenju tudi delo na bode veselilo. Pri koncu sem! Da je treba vaditi otroka že v predšolski dobi ubogljivosti, reda, snage, resnicoljubnosti itd., to so stvari, ki se umejo takorekoč same ob sebi. Saj sem vendar opisal že v prvem svojem pismu težave, s katerimi se ima boriti učitelj v šoli pri otrokih, ki ne poznajo zgoraj navedenih čednosti. Ako ponovimo vse to, kar sem v pričujočem pismu razkladal o pripravi otrok za šolo na obširno, dobimo tele kratke stavke: I. Prva in najvažnejša naloga starišev bodi, da vzbnde v svojih otrokih veselje do šole. Stra-šenje otrok s šolo in nčiteljem nikakor ni na mestu in je močno obsojati. II. Vzgojiteljeva skrb bodi, da se otrok telesno krepko razvija. (Primerna hrana, spanje itd.) III. Stariši naj vzbujajo v otroku tudi duševne moči. Sem spada: 1. gojitev čntil, zlasti očesa in ušes, 2. razgovarjanje z otrokom o rečeh, ki so primerne njegovemu duševnemu obzorju ter skrb za pravilno, čisto otrokovo govorico, 3. navajanje k pokorščini, redu, snagi in resnicoljubnosti. IV. Vsak ponk iz knjig (zlasti pa čitanje) naj stariši pri otrokn v predšolski dobi opuste; ker s svojim načinom poučevanja šoli prav malo koristijo, otroka pa navadno le zmešajo. Ko bi se hoteli stariši, zlasti pa matere, pri težavnem dela vzgoje svojih otrok vsaj nekoliko ter zahtevali državne podpore. — Dr. Vovšek in dr. Korošec »ta vložila interpelacijo zaradi upo-kojenja Slovencem prijaznega vseučiliščnega profesorja dr. Frišanfa, ki si je pridobil posebno veliko zaslug za Savinjske planine. Potem se je obravnavala pcstava zaradi lekarn. — Poslanec dr. Korošec je bii v seji dne 2. okt. izvoljen v narodno gospodarski odsek. Posvetovanje avstrijskih škofov se začne dne 8. t. m. na Dacaju in bo trajalo en teden. Volilna preosnova na Ogrskem. Ministrski predsednik dr, Wekerle pripravlja načrt volilne pre-csnove, ki bo predložen ogrski zbornici korcem novembra. Šesti ogrski katoliški shod. Šesti ogrski katol. shod je bd otvorjen na slovesen način v torek depoludne v Bidimpešti v navzočnosti grofa Appo-ryja in ministra grofa Aladarja Zicbyj». Slavnostni govor je govoril grof Ivan Zicby. Nato so se po klonili brzojavnim potom cesarju in papeža. Prava posvetovanja so se priče'a popoldne. V raznih odsekih so se reševala različna soc;jalna in verska vprašanja. Zveza manjših posestnikov in kmečkih obrtnikov je imela dne 30. m. m. na Moravskem svojo zborovanje. Na dnevnem redu so bila sledeča važna vprašanja: „O kmečkem gibanju na Avstrijskem in njenih uspehih", „O pomenu kmečkega stanu v narodnem in gospodarskem ozira", „O položaju majhnega obrtništva", „O kmečko-političnih zadevth spi h'. Kakor je razvidno, sama važna vprašanja. Na Moravskem ima vsak stan svojo organizacijo, zato pa tudi vrlo napredujejo. Kedaj bedojzačeli naši kmetji misliti na združevanje? Švicarski katoliški shod. Man.festacijski obhod švicarskega katol. kongresa je bil nad vse veličasten. Obhoda se je udeležilo približno 20.000 oseb s tridesetimi godbami in 200 zastopniki švicarskih katoliških akademikov na čelu. Dijaških zastav je bilo 20. Turčija in Bolgarija. Po najnovejših poročilih postaja napetost med Tarčijo in Bolgarijo vedno večja. Turški minutrski svet je imel v soboto sejo, v kateri se je bavil z razmerami z Bolgarsko. Na bolgarsko turški meji je prišlo baje zopet do spopadov. Turčija pošilja pridno v okraje ob bolgarski m'ji vojaštvo. Med Rusijo in Anglijo s 3 je sklenila pogodba, ki je zelo podobn» politični zvezi. Nemška vlada je vs'ed tega zelo presenečena, ker o kakšnih pogajanjih med tema državama ni bilo nič slišat'. Za Nemčijo je pa (udi zelo neprijetno, imeti na vseh stran-h zaveznike proti sebi: Francosko, Angleško in sedaj se je še Rusija zvezala z Angleško. Samo naša Avstrija še vedno hlapčuje Nemčiji. Crnagora upelje te dni svoj denar. Dosedaj je bil ta^ v veljavi avstrijski denar. Avstrijski upliv v Črnigori je pa p polnoma izg nil ter se umaknil italijanskemu. Naša nemška diplomacija je v zadnjem času delala dosledno proti Jugoslovanom in tako tudi proti tej državi. Na ta način si je odtujila vlado in narod. Italiji je to avstrijsko ne- ravnati po tu podanem navodilu, potem bi bilo delovanje učitelja v šoli prava slast; otroci bi napredovali v veselje in radost starišev in uč teljev ter v b!agor človeštva. Odvetnik v nebesih. (Bretonjska narodna pravljica.) V nebesa ne pride noben odvetnik. Kako pa to? — To je sicer čudno, resnica pa je vendar. Moramo pravzaprav tako-le reči: v nebesa ne pride noben odvetnik več, kajti jeden je že v istini v nebesa prišel in tudi v nebesih ostal. In kako pa je to v zveri? C sto priprosto; povem vam ono dogodbo, kakor se večkrat sliši iz ust priprostega ljudstva bretonjskega. Jednega lepega jutra — v nebesih so vsa jutra lepa — sedi sveti Peter kakor navadno pri nebeških vratih in je že pustil marsikatero pobožno dušo noter, ko nekdo v novič potrka, pa precej glasno. Sveti Peter odpre okence pri vratih, pogleda ven in vidi starega moža, ki je bil precej lepo oblečen; pa vendar mu ni zaupal. „Kdo p» si?" vpraša, „ne poznam te." „Sem odvetnik Ivo iz Saint-Perien," glasi se odgovor, „in prosim, da bi me noter pustili." „Odvetniki nimajo pristopa v nebesa," odreže se sveti Peter osorno in hoče okence zopet zapreki. „Vem, vem," reče Ivo, „upam pa, da z menoj bodete storili izjemo." In pri teh besedah potegne iz žepa neki papir, katerega pokaže sv. Petru. „Ali znaš brati?" vpraša. spretnost modro izkoristila. Gledala je, da si v gospodarskem ozirn zagotovi varno stališče v Črnigori in dobro postojanko za italijanska podjetja in namene v Albaniji. Italijanski bogataši nameravajo sezidati luko v Aativari ter jo zvezati po železnici z deželo. Tako dobi Črnagora svojo luko na svojem ozemlju ter izgubi velik del prometa naša luka Kotor, ki je bila dosedaj glavna loka z« Črnogoro. Avstrija bi bila zelo lahko pridobila Črnogoro zase, ko bi ji bila skrbela za olajšanje prometa; sedaj je to storila Italija in si zelo utrdila upliv na B jlkac u. Razne novice. * Častno spričevalo za naš list. Na ustanovnem shodu liberalne stranke v Celju je profesor Hržič govoril tadi o novem liberalnem listu ter mu dal med drugim tudi naslednje navodilo: „List naj bo poljudno pisan, kakor najbolj razširjen list na Spodnjem Štajerskem „Slov. Gospodar". Učimo se tudi od sovražnika! Jaz sem delil kmetom liberalne liste, pa niso marali, ker so navajeni na „Slov. Gospodarja!" — Zahvaljujemo se gosp. profesorju za to odkritosrčno priznanje. Zajedno pa so nam njegove besede dokaz, da kmetje vedo, kateri list je vedno ob strani kmetov in da to tudi uvažujejo! Na tej poti bomo vstrajali, in prepričani smo, da bodo tudi naši kmetje vedno ob strani svojega listal * Nova liberalna stranka in kmetje. V uvodnem članku prinašamo tudi poročilo, kako se je govorilo na ustanovnem shoda štajerske liberalne stranke o kmetu. Če mu kdo pove, da od kmeta živijo drugi stanovi, ta ga „farba". Hvala lepa za tak liberalni poklon! Nova stranka bo prijela „kmeta za ušesa" ter mu navajala njegove napake! No, naši kmetje bGdo gotovo tako pametni, da novi stranki ne bodo nikdar nastavljali svojih ušes, ampak da bodo gospodo novopečene liberalce pošteno prijemali za njih ušesa. Kmetje pa tudi sedaj vedo, kaj je verjeti novemu listu, ki ga bodo liberalci začeli izdajati. Kar bo pisal za kmeta, ho le hlimba in neodkritosrčnost! * Duhovske vesti. C. g. Anton Jehart, dosedaj kaplan pri Sv. Juriju objuž. žel., je sprejet v zavod za višjo izobrazbo avstrijskih duhovnikov, Avguštinej na Dunaju. * S Šole. Pri Sv. Marjeti blizu Ptuja sa ustanovi kmetijski učni tečaj. — Nastavljeni so gg. Franc Cvetko, učitelj pri S?. Andražu v Slov. gor., za nadučitelja v Vučji vesi, Lovrenc Seraj-nik ml. za nadučitelja v Prihovi, Pavel Flere, učitelj pri Sv. Marku, za nadučitelja v St. Štefanu pri Šmarju, Ivan Sorčan ?a nadučitelja na deški šoli v Hrastniku, Avgust Cajnko, učitelj in vodja v Zusmu, za učitelja in šolskega vodja v Razborju. Kot učitelji, oziroma učiteljica si nastavljeni: v Nego vi gdč. Aua Vaupotič, v Vučji vesi gospa Alojzija Cvetko roj. Freuensfeld, od Sv. Andraža „Neumno vprašanje," reče sveti Peter, „kako ne bi znal brati!" „Na torej, vzemi in beri!" In kaj je bilo na tem papirju zapisanega? S kratka povem to tako-le: Pred svojo smitjo romal je nas odvetnik, kateri seveda v celem svojem življenju nikoli nič hudega ni storil, koji nikoli nič nepravičnega ni zagovarjal in tudi revežem, vdovam in sirotam brezplačno pomagal, v Rim, kjer je opravil sv. Bpoved pri sv. očetu in tudi dobil odvezo. Vkljub tema pa se je vendar bal, da kot odvetnik ne pride v nebesa. Prosil je zategadelj svetega očeta, da mu da kakšn6 listino s svojim lastnoročnim podpisom in pečatom, in tudi to je dobil. In ta listina je bil oni pap'r, katerega je Ivo sv. Petru izročil. „Zoper to seveda ne morem nič kaj reči," rekel je sveti Peter in odprl je vrata; „vstopi, pa vedi se lepo, tiho in mirno, zakaj pri nas nimamo nobenih pravd in sodnijskih obravnav. Pojdi, pokažem ti nebeško dvorano." In ko sta oba korakala skozi prekrasu o in prelepo dvorano, povpraša Ivo v razgovoru le tako mimogrede in prav nedolžno svojega spremljevalca: „Opravljaš ta posel že dolgo, Peter?" Sveti Peter se je nasmehnil: „Prinesel si sem k nam od zdolaj res prečudna vprašanja, vprašaš me najpoprej, ali znam brati, in zdaj zopet, ali že dolgo opravljam ta posel. Saj vendar vsak otrok vč, da me je Bog takoj po moji mučeniški smrti postavil za nebeškega ključarja." v Slov. gor., v Št. Lenartu pri Ormožu gdč. Ladislava L a v r i č, v Petrovčah začasno upokojeni učitelj g. Jožef Kranjc od Šmartna ob Paki, v Št. Vida pri Ponikvi g. Franc Pogačnik-, v Vidmu g. Rudolf Arnšek, v Globokem g. Avgust Tomic iz Ljubljane, na deški šoli v Hrastniku gg. Jakob Rainer, Franc Lebor in Ignac Kaffon, na dekliški šoli v Hrastniku gospa Leticija K o bale rojena AhčiD, gospa Albina Pa p roj. Thienel, na nemški šoli v Laškem trga g. Aleks. Permoser iz Št. Petra pri Otteribahu, na mestni dekliški šoli v Ptuju gdč. Elizabeta Rolz iz Gnas, in na deški šoli v Ptuju g. Franc Hallecktr iz Paldau. Pomožni učitelj v celjskem okraju je postal g. nad-u&telj Jožef Leskovar iz Hoč. Za učiteljice ženskih ročnih del so nastavljene: v Svetini gospa Marija Pustišek roj. Stritar, v Dobovi gospa Marija Gajšek roj. Tramšek. Službo menjata učiteljici gospodični Marija Valenčak v Št. Vida pri Grobelnem in Ana Wutt v Slivnici. V pokoj je s topil nadačitelj v Št. Janža pri S p. Dravogradu g. Srabotnik in nčitelj na okoliški šoli v Ptaju g. Karol Zupančič. Omožitev se je dovolila učiteljici na dekliški šoli v Šmarju pri Jelšah gdč. Feliciti Mah s tamošnjim učiteljem g. Henrikom Šumer. * Gospod Vlado Pušenjak je 24. septembra t. 1. položil z izvrstnim uspehom izpit iz mlekarstva v strokovni šoli v Schottenu na Gornjem Hesskem. Čestitamo! Sedaj je vstopil v strokovno šolo za zadružništvo v Darmstadtu, edino šolo te vrste v Evropi. * Za čebelarje. Vedno bolj se je začela upoštevati v novejšem času čebeloreja, ta doslej precej prezrta kmetijska panoga, katero pa so naši predniki vedno bolj gojili. Saj je bil Slovenec Janša prvi učitelj čebelarstva pri cesarici Mariji Tereziji na Danaju! Z veseljem torej pozdravljamo zanimanje, ki se je zopet vrnilo v nas. Na čebelarskem tečaju v Grotenhofa pri Gradca so letos napravili namreč trije Slovenci skušnje z jako dobrim uspehom, to so gg.: Jože Pajtler, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu, kot potovalni učitelj za čebelarstvo, Franc Vaukan, kmečki sin v Šmartna pri Slovenjgradcu, in Piki Andrej, čebelar pri Žalcu, pa kot čebelarska mojstra. * Crnovojniške zavezance opozarjamo, da se morajo zglasiti tekom meseca oktobra pri županskem uradu, kjer Btanujejo. * Važna odredba za neaktivno moštvo deželne brambe. Od leta 1907 nadalje izvrši se velika izprememba glede poziva k orožnim vajam deželne brambe. Vsakemu bo dano na prosto voljo, izbrati si termin, čis, ki se ma bode zdel zato naj-pripravnejši. Dosedanji čas, v katerem so se vršile tri dobe orožnih vaj, se opusti. Odslej bodo pri vseh domobranskih poikib določeni stalni roki za orožne vaje od srede marca, oziroma aprila, do srede septembra. Vsakdo, ki bo na vrsti, da ga zadene orožna vaja, si bo lahko izvolil tak čas, ko mu bode mogoče oditi od doma. Določeno je, naj se vaak že do konca meseca decembra prijavi pri žu- „Tisto pa je res," odgovori Ivo, „ali veš gotovo, da bodeš ta posel opravljal vekomaj?" „To je zopet novo neumno vprašanje!" reče sveti Peter. „Zakaj pa bi to ne bilo gotovo? Bog vendar ne more preklicati svojih besedij." „Imaš kaj pismenega v rokah o svojem imenovanju?" vpraša Ivo dalje. „Kako pa to, nekaj pismenega?" „No, jaz mislim pač kakšno listino s podpisom in pečatom, kakor je moj podpis od sv. očeta, brez katerega bi, kakor veš, ne bil prišel v nebesa. Ako bi bil jaz na tvojem mestu, skrbel bi, da kaj takega nemudoma v roke dobim." Peter je hotel baš nekaj odgovoriti, ko so visoko nad njimi naenkrat začeli angeljci pevati krasno, vzvišeno himno. Ivo je pobožno poBlušal in ko se je zopet ozrl, videl je, da sv. Petra ni več, zginil je. Ta je namreč premišljeval o odvetnikovem svetu in postal je jako nemiren. Konečno se je ohrabril. Ko je udarila ura avdijence, bližal se je k zlatemu stolu Gospodovemu, padel je pred njim na kolena in molil Gospoda. Potem je prosil z največjo ponižnostjo, ali bi mogel ž Njim, Gospodom Bogom, govoriti nekoliko minut čisto sam. Seraiiai in Kerubini, koji so stali okrog stola, čudili so se Petrovi drznosti, a Gospod se je laskavo naklonil k svojemu služabniku in rekel: „To, kar mi hočeš povedati, vsak lahko zv6, le govori." Zdaj je sveti Peter ponižno povedal svojo prošnjo: da je opravljal svoj posel dozdaj zmirom zvesto in upa, da ga bode opravljal z dovoljenjem pjnstvu svojega bivališča ter naznani, kdaj želi, da se ga pozove k vajam. V času od srede julija do srede avgusta smeli bodo biti pozvani na vaje le oni, ki so se zato prostovoljno oglasili, (Takih pač ne bo mnogo!) Določeni termini so: pri domobranskem pešpolku št. 4 (Celovec) ter domobranskih strelskih polkih 15. maj, 15. junij, 15. julij in 15. avgnst; pri ostalih domobranskih polkih pa: 15. marec, 15. april, 15. maj, 15. junij in 15. jnlij. Jesenske vaje pričenjale se bodo sredi avgusta. — To je najnovejša naredba domobranskega ministrstva. K temu pripomnimo, da je velika zmota, kdor misli, da je to kaka posebna olajšava. To je past, da se ■e bo mogel nikdo — pa naj bo še tako opravičen — izogoiti orožni vaji. Tista tolikrat dana ministrova obljuba, da se bode vojaška vaja domobrancem v 12. letn opustila, postane vsi«d te naredbe brezpomembna. Vsak bo dobil mesto ugodna rešitve na prošnjo priprost odgovor: pa bi si bil izvolil in izbral ternsia, ki bi ti bil ugaja11 * Kmetijsko gospodarstvo. Spisal Viljem Rohrmann. Cena 1 K 60 v, po pošti 20 v več. V „Zvezni tiskarna" v Celju je izšla že v drogi na novo predelani izdaji ta velekoristna knjiga za kmetijske šole in praktične gospodarje. Na novo se je sprejel v knjigo kratek pouk o kmetijskem zadružništvu, ki se je vpletel na priličnih mestih pri poglavju o gospodarskem premoženju. Združena samopomoč je danes bistveni del našega gospodarstva in posebno važna za nekatere panoge, ako naj se z njimi vspešneje pečamo. Tudi poglavje o kmetijskem delu in o gospodarskih preračunih je v knjigi novo. Našim izobraževalnim in bralnim društvom toplo priporočamo, da si knjigo nakupijo t«r jo temeljito preučijo. * Za železničarje. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos razdelili doneski ustanov med potrebne nekdanje železniške uslužbence, ajih vdove in sirote, in sicer: Ustanove Matije pl. Schönerer za avstrijske železničarje, Moritz baron Königs-wartova za avstrijske železniške invalide in železniškega fonda. Tozadevne prošnje izročiti je najkasneje do 31. oktobra pri postajenačelnikih južne železnice. * Zgodnji mraz. Konec minolega meseca je bil letos tako hladen, kakor malo katero leto. V mnogih krajih so imeli hudo slano, ki je posebno ajdo poškodovala. Naše Pohorje že ima belo odejo, ki je minoli petek segala precej daleč v dolino. Na Dunaju in v Budimpešti so že tudi imeli sneg. Na Ogrskem so zmrznili pridelki, ki so še bili zunaj. * Slovenski žnpani, varuhi in gojitelji slovenskega jezika! Državna poštna uprava namerava odpraviti dosedanjo pcštno vožnjo s konji ter uvesti mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestah s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bode v njih prostora za 10—12 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili takorekoč nadomestovale za osebe želeiaico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanje vozne pošte s konji. Edina zapreka bode avtomobilom, vsaj nekaj časa, plašljivost konj, a ta se da z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni nrj, znatno omejiti, osobito, če se bode dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj vstavi. Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični, so djali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi Gospoda tudi v prihodnje, a da bi vendar le rad imel zavolj miru in zadovoljnosti kaj pismenega s podpisom in pečatom. Kakor vidimo, dobro si je zapomnil odvetnikov svet. V tem hipu pokazala se je na zmirom prijaznem in jasnem obraza Gospodovem nevolja: „Peter, Peter, kaj moram slišati? Ali nimaš do mene nobenega zaupanja več? Kdo pa ti je to ničvredno misel svetoval ? Zakaj v tvoji pošteni duši ne bi se mogla poroditi." Pri teh besedah sv. Peter skesano pade na kolena in pripoveduje, kar mi že vemo. GoBpod pogleda z milcstivim očesom sv. Petra in reče: „Veseli me, Peter, da ta huda misel ni bila tvoja misel, in zato ti odpuščam. Ira, ker je že tu, moramo sicer postiti, zakaj spoštovati moramo listino s pečatom sv. očeta v Rimu. Ali zapomni si dobro, Peter, noben odvetnik več v nebesa ne pride. Imamo itak že jednega dovolj." „Amen!" pel je zbor angeljev, in „Amen!" donelo je melodično v celi nebeški dvorani. Takšna je, ljubi čitatelj, pravljica o sv. Ivn, jedinem odvetniku, kateri je v nebesih in katerega zato njegovi bretonjski in francoski tovariši še danes časte kot svojega zavetnika. Svečan. črkami, kakor da smo mi manj vreden narod. Sedaj je čaB, da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise. Ker vabijo politične oblasti župane, naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša prilika staviti vladi odločni in nepreklicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v svojih mejah le tedaj, še bodo napisi na njih samoslovenski. Le v mešanih okrajih, n. pr. v cmureškem in marnberškem okraju naj se na nje denejo dvojezični napisi z enako velikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Poštna nprava bode za vožnjo pošte z avtomobilom nastavila mnogo voznikov, katerim pravijo „šoferji". Ker Slovencih takih izučenih voznikov nimamo, bodo nam vrinili tujce. Zato naj župani zahtevajo, da se smejo te službe po Slov. Stajerju podeliti le Slovencem. V ta namen naj se ustarovijo za Slovence tečaji s slovenskim učnim jezikom, v katerih se bodo naši sinovi učili za šoferje. Te zahteve pa se morajo v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nimajo nobene veljave. Ne zamudite te lepe priložnosti, pokaž'te, da se Slovenci po Vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate moč v svojih rokah, uporabite jo na korist in čast svojega naroda. Ne zanašajte se na državne poslance, ki nimajo vti zadevi zaslombe, če se Vi ne oglasite. V okrajih, kjer so se žnpani o vožnji pošt z avtomobili že izjavili ter so morebiti na sramoto našo to opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno po katerem državnem poslancu v roke trgovskega ministrstva na Dnnaj. Ko so se delale železnice, smo to zadevo v svoji nezavednosti prespali, tokrat bodimo čuječi, saj nam daje člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti. Mariborski okraj. m Osebna vest. Suplent na mariborski gimnaziji je postal dr. Fr. Pivko. m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: dodatek k dobičku na veselici pri Sv. Rnpertu 5 K; na Zavčevi gcstiji pri Sv. Petru nabrala Roza Dnh 6 K; na Šnuetovi gostiji v Vinički gori nabral Dominik Dnh 6 30 v; Krajnc Jožef, kaplan 2 K. Vsem dobrotnikom stoteri „Bog plati"! m Mariborske porotne obravnave. Po tridnevni obravnavi dae 20., 21. in 22. sept. je bil obsojen veleposestnik R. Wies er iz Hoč zaradi tega, ker je našuntal 1. 1899 svojega viničarja, da mu je zažgal zalogo žganja, ker je hotel dobiti zavarovalnino, na tri leta težke ječe. Njegov nekdanji viničar Kolar na dve in njegova gospodinja Riza na eno leto težke ječe. — Pri nekem tepežu v Moškajncih je bil smrtno nevarno ranjen Martin Horvat, ki je čez nekaj dni v bolnišnici umrl. Tega zločinstva je bil obdolžen Franc Sok, ki je sicer priznal, da ga je udaril, toda storil je to v silo-branu, ker je šel Horvat z gorjačo na njega. Obsojen je bil samo zaradi prestopka silobrana na osem mesecev težke ječe. — Dve in pol leta težke ječe je dobil 23 letni usnjarski pomočnik Franc C mor, doma iz Ogrskega, ker je hotel ustreliti hišnico Marijo Divjak iz Radgone. Dakle ni hotelo nič slišati o njem, zato j« začel vročekrvni Oger streljati na njo. Zadal ji je samo lahke poškodbe, ker je k sreči ni dobro zadel. — Zaradi požiga je bil obsojen 54letni Janez Benkovič iz Pobrežja na pet let težke ječe. Zažgal je iz maščevanja hišo svojega brata. m Maribor. V Mariboru so trgovci sladkor podražili. Sladkor v grudi stane kilogram 76 vinarjev, sladkor v kockah stane kilogram 80 vinarjev. m Kamnica pri Mariboru. Kakor običajno vsako leto, se je tudi letos na angeljsko nedeljo, t. j. 2. kimovca obhajal pri nas cerkveni shod. Za ta praznik so se iz zvonika izobesile zastave; visela je poleg črno-rumene in belc-rudeče tudi belo-modro-rudeča zastava. To pa je bilo že enemu naših krčmarjev preveč. Kakor če pokafeš puram rudečo ruto, tako se je tudi naš nemški (?) krčmar kar v zrak kregal, ko je v soboto zjntraj zagledal v zvoniku slovensko trobojnico. Rekel je tudi: „Diese windische Fahne werden wir gleich unten haben." Počasi gospod krčmar. Zelene očale na nos, drugače še vtegne barva slovenske trobojnice škodovati vašim očem. Kaj pa bi bilo, ko bi Sloveici vam obrnili hrbet in bi morali živeti le od Nemcev, katere pa lahko na prstih ene roke preštejete, bila bi pač slaba, kaj ne? Tedaj bi pač morali pobrati šila in kopita, punkeljc pa na ramo ter oditi v raj h. Slovenska trobojnica pa še naj večkrat vibia raz cerkvenega zvonika in priča, da v Kamnici še prebiva slovensko ljudstvo, kateremu se še ne tresejo hlačice pred vsako aemčursko sapico in se ne klanja peščici privandranih Nemcev in njihovim podrepnikom. Pač res: Mi vstajamo, a vas je strah! m Št. Lenart v Slov. gor. Uradni dan okrajnega glavarstva bo dae 11. okt. m V Slov. Bistrici je umrla grofica Attemj v 45. letu. m Vlak je skočil s tira. Dne 27. m. m. zvečer je skočil v Poljčaaah tovarni vlak s tira. Ponesrečil se ni nihče. m Peklo pri Poljčanali. V naši občini se bližajo občinske volitve. Naši nasprotniki že tiho delujejo, da bi si zagotovili zmago. Upamo, da so se možem oči odprle, da so toliko pametni in možki, da ne bodo ubogali nemčurjev. Peklo leži na slovenski zealji in slovenski župan in odborniki morata biti na čela take občine! Zato pa na delo in na volišče! Ptujski okraj. p Imenovan je za profesorja na ptajski gimnaziji g. Severin M a i c. p Dijaška huhinja v Ptuju. Dne 21. kimavca je bil občni zbor. Izvolil se je tndi za to šolsko leto 1906/7 stari odbor, namreč dr. Fr. Jar-tela, predsednik, Josip Zelenik, njegov namestnik, Anton Kolarič, tajnik, Josip Komljansc, blagajnik, dr. T. Horvat in dr. Bala Stubec, odbornika, dr. Brumen in Alois Pinterič, namestnika, za pregledo-valca računov pa M. Kojc in J. Slavinec. — Podpor je dobilo društvo 1981 K 40 v in sicer so darovali: Deželni zbor štajerski 800 K, okrajni za-stop ptajski 400 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, posojilnica v Makolah 50 K, Okrajna posojilnica v Ormožu (za 1905 in 1906) 50 K, Or-možka posojilnica 30 K, posojilnica v Gornji Radgoni 30 K, posojilnica v Framu 20 K, v Ljutomeru za 1905 10 K; Peter Kodrič, Čermožiše, legat 66 K 66 v, domači udje 271 K, vnanji podporniki 47 K 40 v in igravci 6 K 34 v. Za to šolsko leto je dobilo društvo že od posojilnica v Ljutomera 10 K in volilo po pok. prof. Jak. Gomilšaku 49 K 49 v. Stroškov je bilo 1693 K 30 v. — V imenu potrebne in vredne učeče s 9 mladine izreka odbor vsem dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo ter prosi tudi za to šolsko leto blagohotne podpore ia sicer toliko bolj, ker je število podpirancev let os zopet naraslo in se že dovolilo 124 tedenskih obedov. p Ptujske novice. Morilca svoje žene Antona B e d r a č so 28. m. m. blizu mesta, kjer jo je umoril, prijeli. Izročili so ga sodniji v Ptuju, kjer je še isto noč vsled zastrupljenja umrl. Morilec je bržkone jedel strupene gobe, da uide roki pravice na tem svetu. p Političen shod v Dornovi. Lapo je bil obiskan ta shod dne 23. m. m. Predsedoval je v imenu sklicatelja, polit, društva „Pozor", č. g. Ži-r ovni k. Po pozdravu je povzel, burno pozdravljen, besedo g. poslanec dr. Kororec, ki je poročal v poldrugo uro trajajočem poljudnem govoru o svojem delovanju v državnem zbora in o kmečkem vprašanju. Navzoči kmetje so z vidnim zanimanjem sledili razpravam g. poslanca in z večkratnim glasnim pritrjevanjem odobravali njegove bessde. Prosili so g. poslanca, da naj ščiti njihov pridelek luk (čebulo) pred italijanskim, ki mu dela mnogo konkurence. G. poslanec jim razjasni, da je dosedanja trgovinska pogodba z Italijo sklenjena za 10 let, to je do 1. 1916 in da torej ni mogoče prej kaj ukreniti proti tej konkurenci. Tadi ogrski lak dela konkurenco našemu. Na predlog č g. Agreža se je sklenila enoglasno sledeča resolucija: Dne 23. sept. pri g. Hrgu v Dornovi zbrani volilci «o zahvaljujejo g. poslancu dr. Korošcu za njegovo delovanje v državnem zboru in mu izrekajo popolno zaupanje s prošnjo, da naj tudi za naprej tako krepko zagovarja kmečke koristi. Pred zborovanjem in po zborovanju so nam kratili čas vrli fantje in dekleta dornovška s svojimi pesmi, katere so prav lepo zapeli. Skoda da nihče teh glasov naprej ne izobražuje. p Velika Nedelja. Dae 25. sept. 1.1. smo k večnemu počitku spremili Marijo Kociper, mater ljutomerskega g. kaplana Jan. Ev. Kociper. Svetila ji večna luč! p Kostrivnica. Dne 1. vinotoka je bil tukaj zelo ganljiv pogreb preraao umrlega pravnika na graškem vseučilišču, g. Gustava Čoki. Žalost je bila splošia med občinstvom, ki bo je v zelo velikem številu udeležilo pogreba. Prihitelo je jako mnogo vseučiliščnikov, tovarišev predragega pokojnika, da bi zadnjo čast skazali svojemu milemu tovarišu, ki jo bil tudi podpredsednik akademičnega društva „Tabor" v Gradcu. Na krsto so mu položili dva krasna venca ter zapeli pri šoli in ob grobu dve ganljivi žalostinki. Pogreb je vodil č. g. dr. Anton Medved, pokojnikov profesor na gimnaziji v Mariboru. Ob grobu se je v vznesenih besedah v imenu tovarišev od pokojnika poslovil vseučiliščnik g. A. Kramer. Pogreba se je udeležilo tudi obilno stanovskih tovarišev in tovarišic pokojnikovega očeta, našega obče priljubljenega g. nadučitelja. Z njim žaluje ob hladnem grobu njegovega nepozabljivega sina ne le tukajsao ljudstvo, ki je izgubilo tako odličnega in nadepolnega rojaka, temuč celi narod, ki je izgubil v pokojniku delavnega in jako zmožnega branitelja svojih pravic. Naj v miru počiva, vrli Gustav, on, ki je bil veselje in sladko upanje svoje obitelji in ljubljenec vseh, ki so kedaj z njim občevali. p Toča. V ormoškem okraju je v sobotu dae 22. m. m. po noči ob tričetrt na 10. uro padala iz neznatih a hudih oblakov toča, samo kakih 6 min., pa je bilo vse belo. Nekaj zrn bilo je debelejših od lešnikov. Sreča, da ni bilo viharja in da so bila zrna lahka, ne svetla ledena, temveč bela, debeli kaši podobna. Škodovala je tu v vinogradih tam zopet ia poljn, kakor na sadju po Humu, Brebrov-niku, Pavlovskem vrhu, v Šalovcih, Lopersicah in Frankovcih. Čaje se, da je bila po nekaterih krajih še hujša. Bog nas sedaj na jesen, ki je že prav zimi podobna, še tega zla obvaruj. Divjačina dela tu tudi mnogo škode. Treba se bode resno pritožiti. Ljutomerski okraj. 1 Bralno društvo za ljutomersko okolico je dne 30. sept. t. 1. v veliki dvorani g. Iv. Kukovca v Ljutomeru ponovilo svetopisemsko igro „Egiptovski Jožef. Udeležba je bila prav povoljna. Mladeniči so lepo rešili svoje vloge ter pokazali, da so od zadnje predstave sem že precej napredovali, da so že bolj domači ia odru. Sklep igre je bil nekako preslabo izražen; gledalcu se zdi, da nečesa manjka. „Slovensko pevsko društvo" pod vodstvom spretnega pevovodje gosp. Fr. Zacherla je tudi to prireditev mečno povzdignilo s svojim dvakratnim nastopom pred igro, ia je tudi v prosti zabavi dalo več prav lepo izvedenih komadov. Pred igro je nastopil mladenič Fr. Sagaj iz Krapja z deklamacijo „Branimo svetinje svoje 1" in mladenič Ign. Lipovec iz Pod-gradja je navdušeno in navduševalno govoril o mla-deniškem gibanju, orisal delovanje v društvih ter poživljal navzoče, da se naj radi zbirajo v Bralnem društvu kakor okrog ognjišča, da se izobražujejo v korist sebi in ožji domovini. Kakor se sliši, se tudi vrle mladenke pripravljajo in hočejo v kratkem nastopiti z igro „Raz Marijino srce". Tako je pravi Korak za korakom naprej 1 1 Nesreča. Vsako leto je ob kvaternci v Ljutomeru sejem, tako tudi letos. Tega dne se je vračal proti domu Aad. Strenščak iz Stročje vasi. Po cesti naglo pripeljeta dva voza za njim in hoče eden pred drugega zdirjati. Strenščak se ni mogel izogniti, prišel pod voz in je bil na mestu mrtev. Voznika sta ogrska Žida, ki sta se vračala z blagom s sejma domov. 1 Izlet v Jeruzalem so imeli 17. septembra fanti ljutomerske Marijine družbe. Pridigovali so č. g. dr. Feus iz Maribora. Darežljiva roka je pa tem fantom oskrbela pogostila. Bog plati za trud g. pridigarju in daritelju g. dekanu M. Jurkoviču. Izletniki so uživali lep razgled po Slovenskih goricah. 1 Kmečko-gospodarske razmere na Murskem polju. Gospodarstveao je v navadi, da mora kmet pospraviti do „Male mase" (Male gospojnice) otavo, prahe po po ju morajo biti preorane, kvatrm teden navožen gnoj na njive in izrovan krompir. Miholski teden se pospravijo koruza, fižol in buče. Miholski teden mora se začeti z žetvijo in pospravljanjem hajdine, ferenčki teden je najboljša setev, in med tem se ve, da je še vsakovrstnih kmečkih opravil z živino, sadom itd., lukežki teden je že zadnja setva in na mestu, kjer se ferenčki teden vrže ena saka semena, se mora lukežki teden podvojiti. Terezijin teden in Ursin vabita „bralce" v gorice in tu mora biti kmet zraven. Kedo pa naj kmetu dela v tako kritično gospodarskih časih, ko ga ni dobiti delavca nikjer? — Do sedaj je kmet sam s svojimi shajal, ker si je praktično gospodarstvo tako uravnal, da je delal sam s svojimi. Sedanje šolske počitnice so mu pa napravile zdatni gospo-darstveni polom. Otroci, šolarji so dobro došli pri delu na polju ia pri živini. Vadili so se kmečkega dela pri obiranju fižola, trganju koruze, "lupenju koruze, pasli bo govedo po travnikih, hajdina ia proso se kosi s koso, so delali povresla in vezali, krompiri so posajeni v vrste in se opravljajo skozi leto z pripravno brano in osipalnikom, dozorel se izorje vrstoma z oralom. Najboljši delavci so bili zopet pri pobiranju krompirja otroci, Tadi pri sadju pridejo otroci prav. Oie in mati sta delala težja dela. Oie z živino ia otroci na polju, mati pri domu in na polju. Zdaj so otroci v soli in pri vojakih, roditelja pa doma brez poselske pomoči. Tudi v goricah bodo pogrešali otroke. Kmet plačaj, pa delaj sam. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Srečna je občina, katera ima dobrega predstojnika in hvalevreden je predstojnik, kateri ima skrb za občinske ceste, kakor naš trbegovski župan. Poglejmo nekoliko, kako ta predstojnik skrbi za blagor občanov in njih živino. Ta mož se sedaj poteguje za občinsko cesto, katera se veže z okrajno cesto od občine Male-nedelje oziroma Drakovec, čez Trbegovce, Kutince do občine Smolinci. Leta 1905 se je ta cesta razširila na šest metrov. Letos je že občinski predstojnik trbegovski dal v svoji občini b prodom celo cesto navoziti. Javno se zahvalimo županu za njegovo delovanje. Le naprej v tem smislu 1 Upamo, da sedaj tudi galuška občina nadaljuje cesto. Slovenj egraški okraj. s Šoštanj. Pri porotni obravnavi v Cilju dne 11. septembra zaradi nenravnosti na eno leto težke ječe obsojeni Valentin Grascbina, ključavničar v Šoštanju, se je obesil. Našli so ga nad svojim stanovanjem v mali shrambi za oglje visečega dne 26. septembra. Visel je baje že več dni. s Remšnik nad Mariborom. Občina in vsi javni uradi so vložili prošnjo za poštnega pota iz Marenberga na Remšnik. Poslanec Robič je prošnjo izročil trgovinskemu ministru. s Družmirje pri Šoštanju. Dne 9. sept. je priredilo bralno društvo v Družmirju prvo veliko veselico, katera se je kljub slabemu vremenu jako dobro obnesla. Ravno proti 3. uri je kakor nalašč začelo deževati tako, da smo mislili, da se veselica in igra na velikem in krasnem odru, ki je bil na prostem, ne bode vršila. Pa hvala Bogu, nevihta je takoj pojenjala. Slavna „Šoštanjska narodna godba" je žela velikansko pohvalo. Veselo je bilo gledati vrle sosede Soštanjčane, ki so se res številno udeležili veselice in za korist društva segli globoko v žep. Za njim so 8e pripeljali na s trobojnicami okrašenem vozu neustrašeni Šsntiljčani, potem so došli: bralno društvo Škale, Šmartno in Velenje. Veliko število je bilo zastopaiih kmetov, fantov in deklet iz okobce, katerim izreka odbor izkreno zahvalo. Prisrčna zahvala bodi izrečena tudi vsem, kateri so pripomogli po eni ali drugi strani k tako lepemu uspehu veselice. s Kmečko bralno društvo v Šmartnem pri Velenju je priredilo dne 16. in ponovno dne 24, m. m. predstavo, igrokaz „Sv. Neža". Naša kmečka dekleta, ki so v tem lepem a za novinke gotovo težavnem igrokazu prvič nastopile, so izvrstno rešile svoje uloge, da tega gotovo nismo pričakovali.' Predstavljale so krasne prizore res s pravim čuv-stvom in tako vzdramile odmev tudi v srcih zelo obilnih gledalcev iz Velenja, iz domače in sosednjih župnij. K tako lepemu, za naše bralno društvo vspodbudnemu uspehu je pač pripomogel tudi novi oder, ki si ga je društvo omislilo in pa krasae obleke, ki jih je blagevolje posodilo slavno bralno društvo v Jarenini. Da so bili gostje res zadovoljni, kaže splošno izražena želja, da bi igralke videli kmalu spet na odru, kar je pa pri nas vsled pomanjkanja primernih prostorov v zimskem času skoraj nemogoče ia kar sploh ovira delo bralnega društva. Rabo šolskih prostov pa oblast ni dovolila. — Pozabiti ne smemo nssih pevcev, ki so nam zapeli nekaj lepih pesmij; le to želimo, da bi se pomnožil pevski zbor, veliko bi lahko pripomogel v probujo narodne zavesti v našem kraju. Res žalostno, naši narodni nasprotniki imajo svoje pevsko društvo ia ž njim zvabijo marsikoga v svoj tabor, mi ga nimamo. To zelo pogrešamo. s Mislinja. Dae 28. sept. 1906 se je neko človeče razkoračilo v „Grazer Tagblatt" z nekim dopisom iz Mislinje. Najprej razcefedra cerkovnika, potem grize kaplana. No, odpadniški dopisnik, ki se tako mogočno vsede na sodni stol, spada med lepo vrsto ubogih v duhu, kar bi mu bilo še mogoče prizanesti, če bi se le ne bil pobratil s hudobijo. V dopisu se sklicuje na zgodovino. Toda poštene zgodovinske knjige še od znotraj dobro videl ni, kar dokazuje njegovo zemljepisno znanje, s katerim mogočno trdi, da je Velika Kopa najvišja gora v Pohorju, dočr m O R ti <-m ' t-iH . Z' 1 m ii«, 7b. Zgornja rjuha ! Ka^pealemtuch) iz lmcarske tkanine, 110x182 cm velika, 170. Zgornja rjuha (Kappenleintuch) iz In carske tkanine, 130x178 cm velika, 195. Kreas, pristno platno, 76 cm široko, m 80 in 34, nebeljeno. Kreas, pristno platno, 90 cm široko, m 36 in 42, nebeljeno. Platno za rjuhe, 156 cm široko, m 45, 50, 65, 60, 70 in 77. Prti za steklenino, 60X60 cm veliki, tucat 130. Prti za steklenino, rodeče ali plavo rižasti, 65X65 cm vel., tucat ieo. Obrisalke, močne, m 20, 25, 30, lepi vzorci, laneno platno. Obrisalke, gladke, z rudečim ali plavim robom, m 20, 24. Nanl-ing v vsth barvah, 80 cm šir., m 32. Nanking v rumeni, plavi in rosa barvi, 120 cm šir., m 36, 45, 56 65. Platneni namizni prt, lepa oblika, bel, 42, 65, 80. Pol tucata servijet 90, 100, 125. Kavin namisoi prt, barvan, močan, 1 kom. 45, 65, 85, 105. Razni servijeti, tucat 100, l-20- Brisa'ke za drgniti (Frottierhandtücher) s primernimi napisi, kom. 20. Brip-lke za drgniti (Frottierhandtücher), najboljša kakovost, komad 70, 1-20. Preproge (tepihi), 65 cm široki, 18, 26, 85, 45, 55, 65, lepi vzorci. Sobne preproge, 140 X 800 cm velike komad 4"50, 5 40. Posteljne preproge, komad 40, 60, 89, 1-10, 1-70. Stenske preproge, 100X200 cm vel., komad '¿•—. ' Preproge za okna, komad l-40, 2'50. Prevl ka za divan, 170X800 cm vel., 7-— 9'- . Z^la iiki za ¿ti* kom. I-—, 260. Potno ogriiijalo (Reise-Plaid), komad 4—. Angora ovčji kožuhi v vseh barvah, komad 2 50, 8'—. Posteljna oprava, obstoječa iz enega namiznega prta ter dveh posteljnih pregrinjal, bordo, olivni in gladki vzorci, 4'50, 5'50, 7'—. Suknena zagrinjala za okna, dvodelna, vsak 8—87j m dolg, 1-40, 2 —, 2'80. Zagrinjala iz čipk (špice), bela in rumena, 100 cm šir., m 80, 35, 40. 1 par zagrinjal iz čipk, vsak 31/a m za 1 okno, bela in rumena, 2' . Karnise, kimad za jedno okno, 1'20. Konzolni drogi za okenska zagrinjala z lesenimi obročki, komad 160. Vezi za zagrirgala i medenimi verižicami in okraš. lesenimi krogljami, komad 15, 20. K vezem spadajoča rozete z žeblji, komad 8, 10. Zastori iz čipk, beli in rumeni, kom. 4 50, 6 —, 8 50. Pohištveni kreton, 76 cm širok, m 26, za zagrinjala in posteljna pregrinjala. Sukno za prevleko zof in stolov, elegantni vzorci, 120 cm šir., m 1" , 1-30, 1-70. Rouleau-gradl z rudečim ali modrim obrvbkom, 100 cm šir., 55. 120 cm šir., 70. Gradi za mot race, gast, m 55, 65. Cvilih za slamnice rižast, m 30, 35 Slamnica (Strohsack) iz cviliha, 120 cm šir., pro-(Strohsack), pis. pro- gasta, zadostno vel., kom. I-—, 1-20. Eden motroc, jednodelev, 6.—, s 16 kil afrikanske trave polnjen, tro-delen, 7'50. Zglavnik (Keilpolster) 1—, 1-30. Eden žimnatni motroc z najfinejšo konjsko žimo polnjen, trodelen, kom. 19 —, 20—, 25 —, Zglavnik (Kei'pols»er) 1 50. Zi ni mi troci (Drahtmatratzen) na lesenih okvirih: za otročje postelje, komad 5 50, za veliko postelje kom. 8'50. (Pri naročitvi zadostuje napoved notranje posteljne dolžine in širine.) Ena odeja iz ruša ali turškega ko-tona 2-—, 2'40, 2 60. 185x190 cm vel., 3 —. Satin-klot-odeja z belo volno polnj., 180X178 cm vel., 8 50. Flanelna odeja, velika, iz najboljše himalajske volne, komad 1-20, 1-80, 2-60. Odeja iz flanelne in ovčje volne, elegantni vzorci, komad 2 50, S.—, 8-80, 4'—. Kondukterski koci, gladki, z rudečim robom, komad 1'20, 1 90. Konjski koci, 110X160 cm vel., komad 90, 1 10. Fijakarske odeje, temnobarvne, ru-menopisane, kariranc in gladke, komad 3'—, 4.—, 5.—. Delavske obleke iz plavega platna in cviliha, vsake velikosti, komad 2'50, 3'—, za klučarje (Schlosseranzttge). Mollinos-srajce, močne, komad 75. Srajce iz vojaškega platna, kom. 75. Oxford-srajce, jako močne, komad 77, 85, 95. Spodnje hlače iz Molinosa, 40, 50. Hlače iz gradlna, progaste, kom. 55. Spodnje hlače iz barhenta, plave, komad 55, 65, bele 60, 70, 80. Ena kravata za gospode, dolge oblike, 80, 40, 50, 60. Ena šifon-srajca, gladka ali z nazobčanimi prsi, 1'—, 1*40, 1(0. Ene fine spodnje hlače za gospode z barvnim svilnatim robom, 1'—, l-20. Eno naprsje (Plastron), belo, gladko, 25. Eno naprsje, belo, pisano rižasto, 34. Šifon-ovratniki vsake vrste, 15, 18. En par manšet, belih, 25, 28. En par manšetnih gumb 10, 15. Naramnice (Hosenträger), močne, 40, 50, 60. Ena Jägrova srajca za zimo ali poletje, z ovratn. ali brez, 70, 80, 90. Pas za gospode 60, 60, 70, 90, 1"20 Nogavice za gospode, črne ali barvno progaste, eden par 15, 20, 25, 80. Nogavice za dame, črne, rujave, bor-oorudeče, gladke ali progaste, eden par 20, 25, 30, 60 Spodnje krilo iz šifona, z veznino, 1'15, iz klota, z volanom, 1°30. Eežnik z lepim držajem 140,1-70,2—. Galoše za otroke, eden par 1*60, za gospe 21—, za gospode 3'—. Sobni črevlji s suknenimi ali vrvi-častimi podplati za otroke en par 50, 60, za deklice 60, 75, za gospe 75, 90, za gospode 90, 110. Žepni robci, beli ali barvno progasti, „ tucat 65, 85, 96. Žepni robci iz pravega platna, tucat . 2—, 2-40, 3—. Šenile-robec, za na glavv, črn, tegett-hcff, bordo, olivni ali rujavi, kom. 1-70, 2 --. Šali iz volne, v vseh barvah, komad 50, 70, 90, 1'20. Šali iz svile, gladki, škotski in turški, komad !•—, 160. Moderni moderci, komad 49, 68. Otročji predpasniki iz periln. blaga, za deklice od 8—14 let, kom. 85, za triletne, in za vsako leto naprej stane komad 6 kr. več. Otročji predpasniki iz klota, lepo okrašeni, komad 85. Predpasniki (Trägerschürzen) iz močnega pralnega perkala, komad 1*—, 1-80, iz klota kom. 1-80, 2 — ,2 20. Gospodinjski predpazniki, za nošo na obeh straneh, iz lincerskega druka, kom. 48. Predpasniki iz pralnega blaga (Putz-schiirzen), komad 40, 55, 70, iz klota, vezeni, 85, 45, 60, 80. Srajco za dame, z veznino kom. 45, 60, 70, 85, 1 10, 1-30. Šifon-korset, jako lepo izgotovfjen, komad 1-10, 130. Korset iz belega Pike-barhenta, jako lepo izgotovljen, kom. 1-10, 1 85. Jägrove srajce za gospe, gorke, kom. 65, 76, 85. Volna za pletenje nogavic in rokavic, bela in črna, 1 zavitek 6. Švicarski garn, pristno črn in v barvah, 1 karton 10 zvitkov 170, en zvitek 15. Garn za čipke (Häkelgarn) vse štev. (od 30 do 70), 1 karton 10 zvitkov 95, en zvitek 10. Ena obleka iz sukna za dečke od 3—9 let 2-20 do 8"50, po velikosti, od 9 do 18 let 5—, 5 50 do 6 50, za gospode vsake velikosti 10.— do 16-. V» kile perja, pukanega, brez praha, 50, 65, 85, 1 —, 1-80, 1 50. Močni Sifon, 1 kos, 20 m dolg, 8'40, 4-—, 4'80. Posteljna oprava (Bettzeug), 120 cm šir., močna, rudeča ali plavo riž., m 40, 50. Močno platno, 1 kos 20 m d., 3 60. Domače platno, 1 kos 20 m d., 4"20. Šolske torb?, 29, 69, 98. Za naročila naalov: Alojzij Gniuiek, tovarniška zaloga „pri Amerikancu", Maribor, glavni trg. 615 1 Oznanilo. Št. 34915. II 6535. Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfa in Brncka ob Muri bodeta prodali štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni 1906 oziroma spomladi 1907 skupaj 53.200 komadov nižje zaznamovanih vrst jablan in hrnšk in sicer se bode oddalo 3 četrtinke te cele množice samo štajerskim kmečkim posestnikom po znižani ceni od 70 vin. za drevesce, eno četrtinko pa nekmečkim posestnikom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški za zamotan ;e in pošiljatev se prištejejo k računu. Na Gornje Štajersko se bod) prodajala samo jabolka teh le vsst: 1, 2, 4, 11 in 12, hruške samo vrste 1, 2, 3 in 9. Naročila naj se pošiljajo do konca decembra 1906 na deželni odbor, katerim mora biti priloženo županovo potrdilo, da ;e naročitelj kmečki posestnik v dotični občini. Kdor potrebuje drevesca zato, da je vsadi v jeseni 1906, mora to v prošnji jasno povedati in dati naročilo do konca oktobra. Prošnje se bodo reševale, kolikor bo zaloga zadostovala, po vrsti, kakor bodo prihajale. Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo enemu posestniku n bode posestnik obvezan prejeta drevesa vsaditi na svoji lastnini. Drevesa se oddajo samo proti plačilu v gotovini. Zaznamek abolk in hrušk, katere bode prodajala deželna sadna drevesnica v sadni dobi 1906/1907. Zaporedno število I. Vrsta jabolk a) v Gleisdorfu b) v Brucku j« 3 © T3 <• M O 'S srednje visoka debla pritlikovsko grmiško drevje visoka debla « M o » 'P Jä „.o o v -ö g 03 pritlikovsko grmiško drevje 1 Astrachan, beli...... _ _ 5Í0 110 60 2 Šarlamovski....... —. 15 25 1120 75 820 3 Kardinal plamenčast .... 235 142 30 950 300 440 4 Grafensteiner ...... 100 .:. — 30 1070 700 80 5 Ribstonov pepinek..... 277 100 65 780 500 20 6 Landsberški kosmač .... — — — 700 390 — 7 Dancigsko, Kantovo jabolko . " — — — 800 140 150 8 Ramena žlahtnica..... — — — 800 60 100 9 Zimska zlata parmena . .■ . — — — 660 360 120 10 Prinčevo jabolko ..... — — — 315 70 — 11 Štajerski zimski mošanci . . 3230 285 — 230 70 — 12 Rumeni belefler..... 825 100 290 — — — 13 Kanadski kosmač..... 4640 972 335 — — — 14 Ananas kosmač...... 802 70 400 —; — — 15 Baumanov kosmač..... 370 120 — —' —- 16 Damasonov kosmač .... 142 65 80 - — — 17 Prestolonaslednik Rudolf . . 265 115 85 — — — 18 Londonski pepinek .... 663 65 176 - — — 19 Renski debeli bob..... 2580 230 — 4320 780 —' 20 Coxov oranžni kosmač . . . 130 — - — — — — 21 Huberjeva moštovka .... 760 25 — — ' — — 22 Rudeča lisasta lesnika . . . 14 — — 2300 200 — 23 Rameni poletni kosmač . . . — — — — 15 — II. Vrsta hrušk. 1 Dielova maslenka..... 290 50 450 370 80 160 2 Siegelova maslenka .... 249 100 20 — — — 3 Sterkmanova maslenka . . . 226 — 37 — — — 4 Hardenpoutova zimska maslenka 615 PO 136 — — 5 Dobra Luiza-Avrancheska . . 445 80 830 700 160 430 6 Zimska dekanova ..... 605 98 205 — — 7 Salcburška hruška .... 120 50 — 735 215 300 8 Oliver de Serres-ova hruška . 55 85 — — — 9 Pastorka........ — 25 76 150 160 — 10 Postrvovka....... — 20 25 — — — 11 Josipinica Mechelnova . . . — — 115 — — — 12 Jelenka........ 380 15 — — — — 13 Weiler-jeva moštnica .... 2120 320 — 3100 200 — 14 Boscova podolgovata hruška . — — — 375 825 eo 15 Williamova kristijanka . . . — — — — — 40 V GRADCU, dne 7. septembra 1906. v Štajerski deželni odbor. Karol Kociančič i»ki mojster Maribor, samo Sckillerstrasse 25 priporoča svoja 484 3 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "\7"elizaloga nagrobnih kamenov. Najnižje cene. Štefan Kaufmann, rgovec z železnino v Radgoni 5955 priporoča svojo veliko zalogo = lepo pozlačenih = nagrobnih križev po jako nizki ceni. Podobice male in večje, zoboaste in gladke - dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. Prečantiti duhovščini kaknr tndi »sen» > •»- m r dn ljubom naznanja« in > t < r Mm < /,— K. 3 duoate (36 ateklanlo) po ll<— K. 5 duoatov (60 ataklonlo) 17-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali po noštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB 853 17 -20 Trg sv. Marka št 68, polrg cerkve sv. Marka •I -8* JTk A Ysem cenjenim kupovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina I OZ Af I z moc'n'm' suknenim, volnenim in platnenim blagom kakor tudi z raznimi oblekami za dečke in gospode* Grajski trg 2 M. E. ŠepeC, Maribor, Burgplatz 2 . (v lastni Hiši) — K bližajočemu mrzlemu času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in 679 9 koče, sukneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd. Nova lesna trgovina tik mesta Maribora v občini Karčovin h. št. 1B8 na cesti, ki vodi proti Gradca, in tik gostilne „T&ferne". Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, katera bodem izvršil v največjo zadovoljnoat cenjenih odjemalcev. V zalogi bodo deske, kr&Jnlki, late 1.1, d. ter pozneje bukova in Jalova drva, pod zmernimi cenami. Ivan Lamprecht, trgovina lesa. Podpisani I. Lambreoht ml. si dovolim naznaniti, da sem svetlobni slikatelj (fotograf) in se priporočam za izdelovanjo vsakovrstnih slik. Slikat hodim samo na dom, ako me kdo zahteva, na svojem domu ne slikam. Priporočam se posebno gg. trgovcem za Izdelovanje razgledalo od najpriproBtejše do najfinejše. Cene po obsežnosti slik. — Se priporočam za mnogobrojna naročila 617 2 Ivan Lambreoht ml., fotograf. Izsuševalni tečaj. Od 22. do vštevši 27. oktobra 1906 se bo vršil v Velikem Št Florijanu, okraj Nemški Lonč, tedaj za usnševauje. Za ta tečaj je razpisanih 15 ustanov (štipendij) po 20 kron za uboge kmečke delavce. Namen tečaja je, izobraziti strokovne melijoracijske pred-delavce, ki bi se porabili kot preddelavci pri melijoracijskih opravilih. Lastnoročno pisane prošnje se naj pošljejo vsaj do 9. okt. 1906 kulturno tehničnemu oddelku deželnega odbora štajerskega v Gradcu, Ranbergasse 8. V prošnji naj navede starost, sedanje bivališče, če je prošnjik že delal pri melijoracijskem delu in če je voljen, v slučaju, da bo poraben, delati kot preddelavec pri teh opravilih. Dotični kmetje in kmečki delavci, ki se želijo udeležiti tečaja na lastne stroške, naj se oglasijo v ponedeljek 22 oktobra 1906 ob 8. uri zjutraj v gostilni Henrika Haring v Velikem Št. Florjanu pri vodju zavoda, g. deželno-kulturnem nadinženirju J žefu Sinnreichu. GRADEC, dne 17. septembra 1906. 626 2 Od deželnega odbora štajerskega. Pozor! Čitaj! C « a t p •H >0 Bolnemn zdravje! Slabemu moč! želodčne kapljice Pakraike želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. IOO ———— Slavonija.-- Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): t« steklenlčlc (i diieat) & H, «4 steklenlčlc (« ducata) K 8-40 36 ateklenlčle (3 ducati) 1« Ki. :MIa,aa.j od 12 stekleničic se ne razpošilja,. O H. rt P Slavonska zel a Se rabi b prav sijajnim in najboljš m uspehom proti zastarelemu bailju, bolečinam v prsih, za-molklosti, hripavisti v grlu, teikemu dihanju, astmi, proti bodeDju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): « orlgiralnl steklenici 3 H. 40 v 4 originalne steklenice ftH »O v O originalnih steklenic § K «O v. anj od. dveh steklenic se ne razpošilja. 2 P "S 0 0< % © tf o N< P Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 650 10 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Kuverte priporoča tiskarna, sv. Cirila v Mariboru = Vzorna pravila za nepolitična društva= dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. lO komadov stane SO vinarjev. | Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje knpite pri meni najceneje. || || || || || || o 0) c N e s» 0) > ¡0 o E u s. a 0) Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in g zdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina z železniiio „MERKUR" P. MJI)I€, CELJE ter» pošija na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit so T7- zalogi. K O 3 a r¥ 3 (D £ O crc Lepa izbei>a kuhinjske posode iz čistega, nikla in zdravniško priporočena. || || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || Odgovorni urednik: Ferdo Leakovar.