TE D N I K
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XXV. ŠU 11	Ptuj, 23. marca 1972	Cena 0,70 din
Za konkretno uresničevanje
ustavnih dopolnil
Več kot 7 mesecev je že poteklo,
ko so bila sprejeta ustavna dopolnila.
O tem je bilo na najrazličnejših
nivojih izgovorjenih in napisanih že
mnogo besed, v konkretni praksi pa se
ni napravilo še ničesar. Gre predvsem
za uveljavljanje takozvanih „delavskih
amandmajev", to je 21. in 22. amand-
maja ustave SFRJ, ki določata polo-
žaj delavca, samoupravljavca v temelj-
ni organizaciji združenega dela in
oblike povezovanja teh TOZD (teme-
ljnih organizacij združenega dela) v
podjetju.
Občinski svet ZSS Ptuj je v okviru
rednega programa sindikine šole pri-
pravil v Ptuju dvodnevni seminar na
temo »Samoupravljanje v združenem
delu". Predavatelj je bil Peter TOŠ,
predsednik komisije CK ZKS za samo-
upravljanje v združenem delu. Semi-
nar je bil 25. in 26. februarja t. 1. v
Ptuju, prisostvovalo pa mu je vsak dan
nad 200 slušateljev, predstavnikov
delovnih organizacij ptujske občine.
Predavatelj je dal tudi precej konkret-
nih napotkov, kako v občini pristopiti
h konkretnemu uresničevanju teh, za
nadaljnji razvoj samoupravnih odno-
sov in položaja delavca v združenem
delu, izredno pomembnih nalog.
Na osnovi tega si je predsedstvo
občinskega sveta ZSS Ptuj že zastavilo
konkretne naloge, strnjene v akcijski
program za uresničevanje ustavnih
dopolnil, ki so ga sprejeli 4. marca 1.1.
V tem akcijskem programu priporoča-
jo občinski skupščini oblike izvajanja
nalog za posamezne skupine delovnih
organizacij gospodarskih in negospo-
darskih dejavnosti. Nadalje konkretno
priporočajo delavskim svetom v de-
lovnih organizacijah, da ustanovijo
komisije kot strokovno-poUtične or-
gane za uveljavljanje ustavnih dopol-
nil. Te komisije bi naj sestavljali
predstavniki samoupravnih organov,
sindikata, ZKS, ZMS in strokovni
delavci. Prav tako priporočajp drugim
družbeno-političnim organizacijam,
da s svojimi organi tvorno sodelujejo
pri izvajanju te naloge.
V merilu občine bi se naj imenovalo
več delovnih skupin, strokovnjakov,
ki bi pomagale komisijam v delovnih
organizacijah preučevati in oblikovati
konkretna stališča za uveljavljanje
ustavnih dopolnil. Te delovne skupine
bi naj sočasno s tem pripravljale tudi
gradivo za prvo konferenco Zveze
sindikatov občine Ptuj, ki bo na-
menjena analizi sedanjega stanja sa-
moupravnih odnosov in uveljavljanju
ustavnih dopolnil.
Pri izvajanju teh nalog je nujno v
okviru občine doseči optimalno ko-
ordinacijo, kar je osnovni pogoj za
racionalnost in učinkovitost, če ho-
čemo, da bo delo uspešno. Stalno bo
potrebno poenotevati stališča in po-
glede na posamezne konkretne pro-
bleme, ki jih bo praksa porajala.
Nekatere probleme, ki se bodo po-
rajali ob uveljavljanju ustavnih amand-
majev danes že poznamo, drugi se
bodo pojavili jutri ali pojutrišnjem in
zanje še sploh ne vemo, kakšni bodo.
Najprej bo treba preučiti možnosti,
kje sploh obstajajo pogoji za ustanovi-
tev temeljnih organizacij združenega
dela, ki morajo imeti delovno celoto,
tehnološko zaokroženost itd. To so
zelo konkretna in strokovna vpraša-
nja, v vsaki delovni organizaciji pa
nimajo ustreznih strokovnjakov, ki bi
lahko odgovorili na vsa taka in podob-
na vprašanja. Odgovore na taka vpra-
šanja bo treba v okviru občine iz-
oblikovati enotno.
Prav zato se je treba v okviru
občine ustrezno in učinkovito organi-
zirati, da bomo lahko dajali potrebno
pomoč in da bodo v delovnih orga-
nizacijah vedeli, na koga se je treba
obrniti. Glavni nosilec po upravno-
strokovni liniji mora biti občinska
skupščina, po politični liniji pa Zveza
'komunistov in sindikati. O tem je
razpravljal tudi občinski politični ak-
tiv, kjer je prevladalo enotno stališče,
da naj bo glavni nosilec izvajanja teh
nalog komisija za samoupravne od-
nose in notranjo zakonodajo delovnih
organizacij, ki obstaja pri občinski
skupščini. To komisijo bo glede na
potrebe verjetno treba še kadrovsko
okrepiti, strokovno in politično.
Z namenom dogovora za enotno
akcijo in koordinirano delo pri uve-
ljavljanju ustavnih amandmajev, je bil
v torek 21. marca 1.1. na komiteju
občinske konference ZKS Ptuj skupni
posvet šestih predsednikov raznih ko-
misij, ki se ukvarjajo z gospodarskimi
vprašanji in samoupravnimi odnosi pri
občinski skupščini, občinski konfe-
renci ZKS, Zvezi sindikatov občine
Ptuj in občinski konferenci ZMS.
Osnova za razpravo je bil akcijski
program občinskega sveta ZSS. Na-
men dogovora je bil dosežen - spod-
buditi najširšo in enotno akcijo za
uresničevanje ustavnih dopolnil v de-
lovnih organizacijah, ki bo imela
najširšo družbeno podporo.
Franc Fideršek
Združitev
zdravstvenega
zavarovanja že letos?
člani sveta podravskih občin so
minuU petek na svoji 4. seji, bila je pri
Lenartu, govorili o svojem delu v prvi
mandatni dobi. Osrednja tema raz-
prave pa je bil razgovor o možnostih
združitve delavskega in kmečkega
zdravstvenega zavarovanja na območ-
ju zavarovalne skupnosti Maribor.
V trajanju prve mandatne dobe je
svet podravskih občin imel 4 seje.
Obravnaval je vprašanja, pomembna
za članice sveta, to so občine: Lenart,
Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska
Bistrica. Med važnejšimi razpravami
na dosedanjih srečanjih je bilo tudi
vprašanje ustanovitve regionalne go-
spodarske zbornice za severovzhodno
Slovenijo. Dnevni redi razprav so
nadalje zajemali vprašanja s področja
socialnega in zdravstvenega varstva,
družbeno ekonomske odnose v kme-
tijstvu v luči prispevne in davčne
politike. Osnutek zakona o cestah in
osnutek odloka o kategorizaciji cest v
SR Sloveniji je vplival, da je svet
obravnaval tudi vprašanja v zvezi z
razvojem prometa in prometne infra-
strukture. V zvezi s tem so bila
sprejeta skupna stališča in posredo-
vana na zasedanju delegatov občin.
Na sejah sveta SPO so bila načeta tudi
vprašanja razvoja turizma in vprašanja
srednjeročnega programa razvoja se-
verovzhodne Slovenije. V zvezi s tem
so tudi pripravili posamezne koncep-
te. Izven programa dela SPO je bila
obravnavana problematika financira-
nja gradnje mariborske in ptujske
bolnišnice ter razvoj bolnišnic v SR
Sloveniji.
Tako je prvo leto dela sveta podra-
vskih občin, predsedoval mu je lenar-
ški predsednik občine Franjo Muršec,
pokazalo, da je ta posvetovalni koor-
dinacijski in usmerjevalni organ opra-
vičil svoj obstoj. Delo je bilo toliko
bolj uspešno, ker je sodeloval s klu-
bom poslancev te regije, medobčin-
skim svetom ZK in drugimi organiza-
cijami. Z ustanovitvijo sveta SPO seje
medobčinsko sodelovanje močno
okrepilo in razširilo na koroške in
pomurske občine. Pomoč pa so iskali
tudi pri strokovnih regionalnih komi-
sijah.
Strokovni sodelavec pri komunal-
nem zavarovanju Maribor Marjan Ste-
novec je v nadaljevanju seje dal
izčrpno poročilo o možnostih zdru-
žitve delavskega in kmečkega zdrav-
stvenega zavarovanja. Dveuma razpra-
va ni povedala dosti novega. Člani
sveta so se odločili za formalno in
stvarno podporo akciji za združitev
obeh zavarovanj. Nujno je takoj priče-
ti pohtično akcijo in skratka storiti
vse, kar zadeva vprašanje združevanja,
da bo referendum, ki bi naj bil
oktobra letos, tudi uspel. Pri tem so
še posebej poudarili vlogo občinskih
sindikalnih svetov petih podravskih
občin. Delavci, zaposleni na področju
zavarovalne skupnosti Maribor se bo-
do na referendumu odločali ali bodo
solidarnostno prispevali 0,62 odstot-
kov od svojih neto osebnih dohodkov
za kritje stroškov, ki bi nastah z
združitvijo obeh zavarovanj. Zato bo-
do sindikati morali za združitev še
veliko storiti. Člani sveta podravskih
občin so ob koncu izrazili prepriča-
nje, da bo referendum uspel. V
primeru pozitivnega glasovanja na re-
ferendumu bodo obe zavarovanji
združili že s 1. januarjem 1973.
V razpravi o subvencioniranju sta-
narin v letu 1972, osnutek družbe-
nega dogovora je predložila skupnost
slovenskih občin, smo izvedeli, da
družbenega dogovora še ni potrdila
nobena občina na območju sveta. Po
besedah Eda Zorka, načelnika od-
delka za gospodarstvo občine Lenart
pa je vprašanje, če bo katera to sploh
storila. Za rešitev tega vprašanja bi
morali namreč pregledati in oceniti
vsa stanovanja, to pa je povezano s
prevelikimi stroški. Svet je v zvezi s
tem zavzel stališče, da se naj občine
same odločijo, saj bodo stroški šli v
breme njih samih.
Ob koncu so v skladu z določili
sveta podravskih občin izvolili novo
vodstvo. Predsednik in njegov namest-
nik se volita za dobo enega leta. Pri
tem se upošteva abecedni vrstni red
občin. Za Lenartom je prišel na vrsto
Maribor.
jr
novo vodstvo spo
V prvem letu dela je svetu podrav-
skih občin predsedoval Franjo Mur-
šec, predsednik skupščine občine Le-
nart. Za Lenartom je prevzela mandat
mariborska občina. Na 4. seji sveta,
bila je prejšnji teden v petek pri
Lenartu, je sekretar komiteja mestne
konference ZK Slovenije Maribor Mi-
ran •Potrč v imenu mariborskega poli-
tičnega aktiva predlagal za novega
predsednika Stojana Požarja, kandi-
data za predsednika SO Maribor. Za
njegovega namestnika je bil predlagan
Stane Gavez, predsednik občinske
konfere-nce SZDL Maribor. Člani SPO
so oba predloga enoglasno osvojili.
jr
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
Prof. Jožetu Maučecu v slovo
življenje je vsakodnevno poslova-
nje. Kakor se srečujemo, tako se
nekega dne naša pota razidejo in se
nikoli več ne povrnejo. Slovo je
kratko, a boleče, saj se poslavljamo za
vedno.
Tako smo se morali v torek 21.
marca za vedno posloviti od moža,
katerega celo življenje je bilo name-
njeno mladim. Na zadnji poti smo
spremili našega dragega profesorja
Jožeta Maučeca. Vse nas je globoko
pretresla vest, da je v nedeljo, 19.
marca prenehalo biti njegovo pleme-
nito srce.
Spoštovani tov. profesor!
Kruta smrt je tokrat posegla tudi v
vaše življenje in vas prekinila sredi
ustvarjalnega dela, ki ste ga opravljali
z voljo, kot jo ima malokdo. Poslovili
smo se od vas, spremljali smo vas na
poti k poslednjemu počitku, a še
vedno ne moremo veqeti, da vas
nikoli več ne bomo videli, da se nikoli
več ne bomo srečali na šolskem
stopnišču, da ste bili v četrtek,
17. februarja zadnjič med nami. Ne,
to ne more biti res. Vi za nas še vedno
živite, še vedno vas vidimo, kako
stopate v razred in kako nas na
zemljevidu seznanjate z lepotami do-
movine, ki ste jo tako ljubili in za njo
toliko žrtvovali. Radi smo vas imeli, a
vam tega nismo dovolj pokazali. Sku-
paj smo začeli pred 4. leti zahajati na
ekonomsko šolo. Mi kot prvošolci, vi
kot naš profesor, skupaj se letos od
šole poslavljamo, pa žal ne tako, kot
smo si to zamišljali in želeh. Vsi naši
načrti so se poruših. Ostali smo sami,
brez vas, brez človeka, ki smo ga
cenili in spoštovali.
Nikoli vam ne bi mogli povrniti
tega, kar ste nam dali. Naučili ste nas
ljubiti našo domovino, o kateri zgodo-
vinskih in naravnih lepotah ste nam
pripovedovali vsa 4 leta. Z vami smo
spoznah zgodovino naroda, kateremu
ste pripadali in od katerega ste se
poslovili. NikoH več se ne bomo
srečali, a v mislih bomo z vami vedno,
še najljolj pa takrat, ko bomo, žal
brez vašega vodstva na maturitetnem
potovanju spoznavah lepote Jugosla-
vije. Skupaj smo se te poti, ki ste nam
jo predlagaU, veseUli, a mesta in kraje,
ki smo jih doslej poznali le iz knjig, si
bomo ogledovali brez vas.
Ne najdemo besed, s katerimi bi se
vam zahvalili za vaš trud, za vse
besede, izrečene v teh 4 letih, kar smo
se srečevali. Ob našem preranem
slovesu se vam za vso dobroto lahko
oddolžimo le s skromnim, a iskrenim
Hvala!
Vaši nauki in vse pridobljeno znanje
nas bodo spremljaU skozi življenje in
spomin na vas bo vedno ostal v naših
srcih. Naj vam bo lahka domača
zemlja!
Vaši spoštovani družini izrekamo
najgloblje sožalje.
Vaši hvaležni
dijaki IV. EŠ
Družbena aktivnost učiteljev
v sredo, 15. marca t. 1. je bila prva
seja komisije za družbena in idejna
vprašanja prosvete, kulture in znano-
sti, ki deluje pri občinski konferenci
ZKS Ptuj. Komisiji predseduje Franc
LAČEN, ravnatelj osnovne šole z
Rodnega vrha. Na seje so sprejeli
konkretni program nalog, ki jih želijo
opraviti v letošnjem letu.
Program obsega idejno usposablja-
nje učiteljev, za kar so izbrali 6 tem,
predavatelje pa bodo večinoma po-
vabili od drugod. Prvi bo predaval
dr. Vladimir Bračič o kadrovski poli-
tiki v šolstvu, nadaljnje teme pa so še:
idejno-politični problemi socialne di-
ferenciacije, šolstvo in samoupravna
družba, socializem kot svetovni pro-
ces, sodobna ideologija ZK v izgradnji
socializma ter samoupravna družba in
religija.
Nadalje se bodo zavzemali za izena-
čitev pogojev šolanja na območju vse
Slovenije. V zvezi s tem želijo pod-
vzeti konkretno akcijo, da bi učenci v
osnovnih šolah imeli brezplačne učbe-
nike. Izvedli bodo posebno anketo o
socialnem položaju učencev, dijakov
in vajencev, da bodo tako lahko pred
javnostjo nastopali z argumentiranimi
podatki. S tem bodo povezah tudi
problem učencev, katerih starši so
zaposleni v tujini.
Posebna naloga te komisije bo tudi
kadrovanje nadarjenih učencev za po-
klic učitelja in vzgojitelja, kar je tesno
povezano tudi z enotno pohtiko šti-
pendiranja. Podprli so predlog, da se v
novem šolskem letu odpreta pri gim-
naziji Dušana Kvedra v Ptuju dva
oddelka pedagoške gimnazije. Po do-
sedanjih podatkih je za ta oddelka že
prijavljenih 37 dijakov iz ptujske in
19 dijakov iz ormoške občine.
S posebnim vprašalnikom bodo
ugotovili družbeno aktivnost učiteljev
na osnovnih in srednjih šolah. Učitelj
mora biti nosilec idejne moči mladih
ljudi, zato je treba vlogo in ugled
učitelja tudi dvigniti prav z njihovo
večjo angažiranostjo v družbenih, po-
litičnih in društvenih organizacijah.
Zavzeli so se tudi za pospešeno
gradnjo novih in adaptacije nekaterih
starih osnovnih šol. Prav tako podpi-
rajo program razvoja srednjega šolstva
in gradnjo srednješolskega centra v
Ptuju. Z gradnjo takega centra bi bil
rešen tudi problem prostorov posebne
osnovne šole in glede na številčno rast
prebivalstva še ene osnovne šole v
Ptuju.
Na področju telesne kulture je vse
več materialnih problemov, ki jih je
moč rešiti s sistemskim načinom
financiranja. Zato so se zavzeli za
ustanovitev samoupravne interesne
skupnosti telesno-vzgojnih in športnih
organizacij v Ptuju,
Uspešnost izvedbe zastavljenih na-
log je predvsem odvisna od koordini-
ranega dela in enotne podpore vseh
dejavnikov v občini.
F. Fideršek
Kazniva dejanja v gospodarstvu
Pregled kaznivih dejanj v gospodar-
stvu občin Ptuj in Ormož za leto
1971 nam pove, da je nastala škoda
glede na leto prej večja za 123.000
dinaijev.
V vseh večjih in tegih zadevah je
javno tožilstvo sprejelo ovadbe od
uprave javne varnosti Maribor, v osta-
hh primerih pa od PM Ptuj in njenih
oddelkov. Oškodovane delovne orga-
nizacije so le izjemoma prijavile kazni-
va dejanja v gospodarstvu. Trgovska
podjetja v Ptuju in Ormožu se raje
obračajo neposredno na upravo javne
varnosti.
Za kazniva dejanja nevestnega go-
spodarskega poslovanja je javno tožil-
stvo vložilo obtožbe v glavnem zoper
trgovske poslovodje in vodje samo-
stojnih skladišč. Zlasti v trgovskih
poslovalnicah je opaziti, da podjetja
premalo nadzirajo delo posameznih
poslovodij ali pa na taka delovna
mesta postavljajo premlad^ neizku-
šene trgovske pomočnike. Če ugoto-
vijo nepravilno poslovanje, poslovodje
ne razrešijo dolžnosti, ampak ga pu-
stijo na istem delovnem mestu. Pod-
jetje to upravičujejo s pomanjkanjem
kadra.
Kazniva dejanja nedovoljene trgo-
vine ostajajo še vedno premalo od-
krita. Obdolženo je bilo le sedem oseb
za prekupčevanje z lesom in živino.
Davčni upravi občin Ptuj in Ormož
sta v letu 1971 poslah 12 ovadb
davčne zatajitve. Privatni obrtniki so
napovedali v svojih davčnih napove-
dih manjše zneske doseženega čistega
dohodka, kot so ga dejansko dosegli.
Poslovne knjige so vodih pomanjkljivo
ter prikazovali višje stroške, kot so
izkazovaU računi. Davčna uprava je
vsem odmerila dodaten davek, sodišča
pa so v vseh primerih izrekla denarne
kazni. .
Kazniva dejanja gozdne tatvine so
bila storjena na škodo KK Ptuj in
Gozdnega gospodarstva Maribor, ob-
rat Ptuj in Ormož. KoUčine poseka-
nega lesa niso bile veUke.
Majhne tatvine so bile storjene na
škodo KK Ptuj, nekaj je bilo storjenih
v trgovinah, nekaj pa v delovnih
organizacijah. Obtoženih za kazniva
dejanja zoper uradno dolžnost so bili
v glavnem trgovski poslovodji, en
dirketor in nekaj drugih delavcev.
Tudi poneverbe so v glavnem storili
trgovski poslovodje v zvezi z drugimi
kaznivimi dejanji.
Kazniva dejanja neupravičene upo-
rabe ne predstavljajo posebne družbe-
ne nevarnosti, vendar so še premalo
odkrita. Ce storilec stvar vrne ali
poravna nastalo škodo, oškodovana
podjetja zadeve sploh ne prijavijo.
Dejanja podkupnine (modre kuver-
te) so družbeno zelo nevarna, vendar
se jih malo odkrije. Lansko leto sta
bile dve prijavi, od teh pa nobena s
področja gospodarstva.
Slaba obveščenost
- vzrok prekinitve
dela v IMPOLU?
Zadnje čase večkrat slišimo o pre-
kinitvah dela, za katere se vzroki
navajajo v slabi obveščenosti zaposle-
nih. Veijetno so iz istih razlogov
prekinili delo prejšnji ponedeljek tudi
v stiskalniškem obratu IMPOL-a in
zahtevali razgovor in pojasnila od
glavnega direktorja. Po pojasnilih in
nekaterih obljubah so delo nadaljeva-
li. Delo je prekinila dopoldanska
izmena, ki ni bila zadovoljna s preje-
timi osebnimi dohodki za februar.
Nižji osebni dohodki pa so nastali, ker
je bila akontacijska vrednost točke
niže ovrednotena kot lansko leto
(razliko bi naj prejeli po treh mesecih,
ko bo podjetje izdelalo periodični
obračun zaradi manj opravljenih de-
lovnih ur).
Ob tej priliki so izrazih nezadovolj-
stvo tudi zaradi podražitev osnovnih
življenjskih proizvodov, kar občutijo
najbolj delavci z nižjimi OD, opozorili
pa so tudi na nekatere notranje
slabosti, kot slabo delovno disciplino
(od vodilnih navzdol), preveliko šte-
vilo režijskih delavcev itd. Težko so
tudi razumeli veliko povečanje oseb-
nih dohodkov zadnje mesece pretekle-
ga leta v Sloveniji, medtem ko Impol
ni povečal osebnih dohodkov.
Ne mislimo podrobneje opisovati
gospodarskega položaja tega podje^a,
ker smo o tem že dosti pisali (tudi
drugi časopisi), vendar moramo ome-
niti, da je položaj aluminijske indu-
strije v Jugoslaviji zaradi nekaterih
sistemsko nerešenih vprašanj, zelo
težak (svetovne cene padajo, uvoz ni
zaščiten kot v drugih zapadnih drža-
vah, izvoz ni zadostno stimuliran
itd.). Impol pa ima še velike obvezno-
sti v odplačevanju investicijskih kredi-
tov (letno okrog 3 milijarde S din) in
zato za nekatere potrebne investicije
ni denarja (višja obdelava Al).
Vseh teh in ostalih vzrokov, ki
imajo močan vpliv na ustvarjanje
dohodka, pa se bo moral kolektiv
zavedati tudi v bodoče in voditi tako
politiko nagrajevanja, da položaj ne
bo še slabši.	f
največ razprtij
Pri krajevnih skupnostih na področ-
ju ormoške občine deluje 8 poravnal-
nih svetov. Lansko leto so obravnavali
125 zadev, od teh je v 90 primerih
poravnava uspela v 35 pa ne. Med
obravnavanimi zadevami so na prvem
mestu osebne razprtije (97) glede na
število primerov sledijo premoženjske
zadeve (18), stanovanjske zadeve (2)
in ostalo (8).
Iz povedanega je razvidno, da se
občani poslužujejo poravnalnih svetov
največ zaradi medsebojnih osebnih
razprtij, to je v glavnem zaradi žalitev,
obrekovanja in opravljanja, manj pa v
ostahh sporih.
-fEDNIK — ČETRTEK, 23. marca 1972
STRAN 3
Ta kmečki dinar
pred nedavnim se je sestal zbor
IcreditnLh odborov HKS (hranilno kre-
ditne službe) pri KK Ptuj, na katerem
so razpravljali o poslovanju HKS v
letu 1971 in o akcijskem programu
kmečkih investicij za obdobje 1972
do 1976.
HKS je bila pri KK Ptuj ustanov-
ljena 1970. leta in je prvotno delovala
samo pri obratu za kooperacijo. Pr-
votno pa pri dajanju kreditov kmetom
ni sodelovala nobena banka in tudi
krediti so se dajah pod zelo neugod-
nimi pogoji. V vseh dokumentih II.
seje konference ZKS pa je bila po-
udarjena vloga hranilništva in povezo-
vanje le-tega z zbiranjem denarnih
sredstev na vasi in vlaganja istih
sredstev v zasebno kmetijsko proiz-
vodnjo. Izredna pridobitev kmečkih
kreditov je tudi republiški zakon o
nadomestilu dela obresti za kreditira-
nje kmetov, ki so se preusmerili v
blagovno proizvodnjo. Verjetno pa so
pri HKS KK Ptuj premalo opazili
novelo o odplačilni dobi deset let, ob
pogoju, če je ob tem zajamčena
likvidnost HKS.
Z preureditvijo HKS KK Ptuj so bili
ustanovljeni odbori po proizvodnih
enotah, v katerih so zastopani vlagate-
lji, predvsem pa kmetje kooperanti. V
novembru lani'je bil objavljen tudi I.
natečaj srednjeročnih kreditov v višini
1.00.000 dinarjev, ki so jo pozneje
povišali še za 200.000 dinarjev. Vse-
kakor pa so bili dani tudi posebni
pogoji, ki pa v precejšnji meri za
kmete niso bih sprejemljivi, zato pa
tudi ni bilo dovolj zahtevkov in je
HKS rok za vložitev zahtevkov še
podaljšala, kar pa ni rodilo bistvenih
rezultatov. Kljub tako dolgemu roku
je bilo do 29. februarja letos odobre-
nih samo 783.000 dinarjev investicij-
skih sredstev oziroma 64 % od skupne
razpoložljive vsote. Pretežen del raz-
deljenih sredstev je tudi že izkoriščen.
Na izkoriščeni del investicijskih sred-
stev je bila prosilcem pripisana tudi tri
odstotna obrestna mera, medtem ko
bo ostali del refundiran iz republiških
sredstev. Iz zgoraj omenjenega torej
sledi, da je razpoložljivih sredstev
precej, vendar še vedno premalo, da bi
lahko HKS zadovoljila vsem željam
kmetov, oziroma da bi lahko dajala
investicijska sredstva pod takimilpo-
goji, ki bi bili sprejemljivi za pretežno
večino kmečkih proizvajalcev.
Prvenstvena naloga HKS kakor tudi
kooperantov torej je, da letos zberejo
čimveč sredstev v obliki hranilnih
vlog, ker edino tako lahko zadovoljijo
vsem potrebam in izpolnijo nalogo
tako, kot je začrtana v smernicah
pospeševanja razvoja zasebnega kme-
tijstva. Sredstva za kreditiranje zaseb-
ne kmetijske proizvodnje lahko HKS
zagotovi iz več virov in to samo
takrat, če razpolaga z lastnimi sredstvi
za udeležbo, ki morajo biti večja, čim
večji znesek je zaprosila pri poslovni
banki. Pri kreditiranju sodelujejo
namreč štirje partnerji, in sicer: HKS,
kmet, poslovna banka in republika.
Zaradi odvajanja določenih sredstev
banki pa je HKS sedaj pred dejstvom,
da nima sredstev za dajanje novih
investicijskih kreditov, zato bo treba
najti način, kako povečati število vlog
kmetov, kako povečati število vezanih
^'og, ki so lahko edini vir za dolgoroč-
no kreditiranje. Morah pa bodo tudi
bedeti, koliko sredstev lahko od raz-
nih vlog namenijo za večletno krediti-
ranje. Vsem je namreč jasno, da je za
•^nietijske investicije potreben daljši
rok. To so tudi želje in zahteve
kmetov - kooperantov, vendar bo
^ato treba več vlagati in vezati na
daljši rok, nato pa tudi zahtevati
kreditiranje na več let.
Veliko vlogo pri zbiranju sredstev
imajo tudi kreditni odbori na terenu,
vendar so le-ti prvenstveno razpravljali
samo o dajanju kreditov, premalo pa
o zbiranju sredstev, kar pa je zelo
zgrešeno, saj so bila vsa posojila v
rokah 50 kmetov. V izjemnih prime-
rih sicer zakon določa vračanje poso-
jila v dobi deset let, zaradi pomanjka-
nja sredstev pa je zelo težko odobriti
posojila že za dobo petih let, ker bi
lahko tako spravili v nevarnost likvid-
nost hranilnih vlog. Z zakonom je
tudi določena višina kreditov do
50.000 dinarjev na dobo pet let, v
izjemnih primerih pa tudi 80.000 di-
narjev na dobo 10 let. Programi
preusmeritev kmetij pa zahtevajo
sredstva tudi do 100.000 dinarjev,
zato bo nedvomno potrebna ustrezna
prilagoditev, če hočemo pričeti z
intenzivnejšim razvojem zasebnega
kmetijstva v občini. Pogoji za razvoj
in specializacijo kmetijstva so nam
vsekakor dani,, vedno znova pa se
srečujemo z pomanjkanjem finančnih
sredstev, ki pa so osnovni pogoj za
razvoj finančno šibkega zasebnega
kmetijstva. Prav nič nam ne koristijo
programi, če ni tega osnovnega po-
goja. -mn-
V Kidričevem tudi
proizvodnja
cementa?
Lam smo v našem listu porocah o
ukinitvi nekaterih proizvodnih obra-
tov v TGA, predvsem v delovni enoti
ghnica. Tam so prenehali proizvajati
ghnico po sinter postopku, ker ta
postopek ni bil več rentabilen.
Novi direktor TGA inž. Milan Kraj-
nik je iskal izhod iz nastale situacije in
ga tudi našel, namreč v tem, da bi
instalirane in uporabne naprave izko-
ristili v proizvodnji kakih drugih ma-
terialov, na pr. cementa ah apna ali
ekspandirane ghne. Stopil je v stik z
Geološkim zavodom v Ljubljani zara-
di ugotovitev kvalitete in kohčine
haloškega laporja in makolskega ap-
nenca, kar bi eventualno rabili v
takšni novi proizvodnji.
S tem v zvezi je zahteval od
delavskega sveta, da stavi za te raz-
iskave potrebna sredstva na razpolago.
Delavski svet TGA je ocenil, da je v
tej smeri vredno poskusiti, zato je
odobril 3 milijone S din za grobe
ocenitve zalog, v primeru ugodnih
rezultatov pa bi nadaljevali z raziska-
vami in pripravami. Za kar pa bi,
razumljivo, bila potrebna nadaljnja
sredstva.
Če bodo raziskave v tej smeri dale
ugodne rezultate, je moč pričakovati,
da bo postala TGA kot proizvajalec
aluminija tudi proizvajalec cementa
ah apna, kar je gotovo prava redkost v
svetu.
Takšna rešitev ne bi bila dobra
samo za TGA, ker bi njene naprave
ostale v proizvodnji, temveč tudi za
skupnost, saj bi nova proizvodnja
zahtevala nove delavce, v primeru
proizvodnje cementa pa je stvar itak
jasna, saj domača proizvodnja ne
zadošča potrebam in ga moramo v
lepih kohčinah uvažati.	FM
ormož:
Sodišče, TKS,
zavarovanje,
proračun
Med kaznivimi dejanji so najštevil-
nejša tista zoper življenje in telo,
ugotavlja med drugim predsednik or-
moškega občinskega sodišča Alojz
Donaj v poročilu, ki ga je pripravil za
XXXII. skupno sejo občinskega zbora
in zbora delovnih skupnosti skupščine
občine Ormož. Poleg poročila o delu
in problemih občinskega sodišča v
Ormožu v minulem letu bodo ormo-
ški odborniki razpravljali še o delu
Temeljne kulturne skupnosti ter o
možnostih združitve zdravstvenega za-
varovanja kmetov in delavcev.
Pod peto točko dnevnega reda
predlaga svet za finance skupščini
sprejetje odloka o proračunu občine
za letošnje leto. Relativno ugodno
stanje v proračunskih sredstvih je
omogočilo povečanje planiranih do-
hodkov za 19,9 odstotkov. Pričaku-
jejo, da bodo odborniki odločali še o
sprejetju štirih odlokov: o spremem-
bah odloka o občinskem prometnem
davku od prometa blaga na drobno in
davku od plačil za storitve, o uprav-
nih taksah, o spremembi odloka o
sodnih taksah, o višini nadomestil
osebnih dohodkov in drugih nadome-
stil voljenim in imenovanim funkcio-
narjem skupščine občine Ormož.
Na koncu seje, ki jo je sklical
predsednik SO Franc Novak za danes,
četrtek 23. marca bodo še odgovori
na vprašanja odbornikov.
jr
0rm02:
IzobraŽevanje
komunistov
Predsednik komisije za idejno poli-
tična vprašanja in mednarodne odno-
se pri komiteju občinske konference
ZK Slovenije Ormož Zlatko Kovačič
je na zadnji seji komiteja OK ZKS
Ormož obrazložil program izobraže-
vanja komunistov za letošnje leto.
Uvodoma je povedal, da si niso
postavili nalog, katerim ne bi bili kos,
ampak so izhajaU iz realno ugotovlje-
nega stanja in možnosti, ki jih or-
moški pogoji omogočajo. Nekaj nalog
so že uresničili. Poročali smo že o
izvedbi večerne poUtične šole v Pod-
gorcih, pri Veliki Nedelji in pri To-
mažu. Sola ni bila namenjena le
članom zveze komunistov temveč
tudi drugim družbenopolitičnim de-
lavcem ^aja, zlasti še mladini in
drugim občanom. Udeležba je bila v
začetku zadovoljiva, proti koncu pa
relativno slaba. Ormoški komunisti
bodo analiziraU vzroke in jih pri
organizaciji podobnih oblik izobraže-
vanja upoštevali.
Poleg navedenega zajema program
komisije za idejnopolitična vprašanja
in mednarodne probleme še delo z
osnovnimi organizacijami zveze ko-
munistov in širše pohtično izobraže-
vanje občanov. Osnovna izhodišča
sprejetega programa za delo omenjene
komisije je, da se na področju vzgoje
in izobraževanja ne more izolirati od
celotne dejavnosti te vrste. Navedenih
oblik izobraževanja ne bodo zapirali v
ozek krog svojega članstva, čeprav je
vzgoja le-tega primarni cilj. Svoja
prizadevanja bodo vsklajevali s pro-
grami drugih družbenopolitičnih orga-
nizacij in delavsko univerzo. Skupna
prizadevanja in odprtost dela bo ne-
dvomno rodilo dobre sadove.
Pri organizaciji seminarjev (eden je
bil skupaj s sindikatom) bodo upošte-
vaU sodobnost in aktualnost proble-
mov ter povezavo z idejno politično
vzgojo. Seminar, namenjen vsem pro-
svetnim delavcem, predvsem pa mlaj-
šim in članom zveze komunistov v
prosveti, bo obravnaval vprašanja idej-
ne vzgoje na šolah ter vprašanja
samoupravne družbe in cerkve. Pri-
pravljajo pa tudi seminar za novospre-
jete člane zveze komunistov. Pri orga-
nizaciji vrste drugih seminarjev pa
bodo posredovah tematiko našega
družbenega razvoja.
V osnovnih organizacijah in aktivih
ZK bo komisija skrbela za tekoče
seznanjanje članstva z aktualno idej-
nopohtično problematiko. Večjo an-
gažiranost članstva želijo doseči s
tem, da bodo tudi vodstva osnovnih
organizacij in aktivov pričela sama
obravnavati pereče probleme idejne
vzgoje. V tako delo pa bodo poskušali
vključevati tudi nečlane ZK.
Komisija si bo na področju širšega
družbeno pohtičnega izobraževanja
občanov prizadevala poenotiti to izo-
braževanje z ostalimi organizacijami.
Programa te vrste ni možno določiti
naprej, ker je odvisen od aktualnih
dogodkov in s tem povezanih poli-
tičnih nalog. Tak program idejno
političnega izobraževanja so ormoški
komunisti sprejeli z namenom poživit-
ve dela v ZK.
jr
Zbori volivcev
v bistriški občini
Z zboroma v krajih Klopce in
Vrhole so se v petek, 17. 3. 72 pričeli
na območju občine Slov. Bistrica
zbori volivcev.
Prebivalci bistriške občine bodo na
letošnjih zborih pregledah dosežene
delovne rezultate v preteklem letu in
razpravljali o novih nalogah za letoš-
nje leto, v svojili krajih kakor tudi na
območju celotne občine.
Posebno pozornost bodo posvetili
predlogu družbeno ekonomskih iz-
hodišč bistriške občine za leto 1972:
-	predlogu odloka o prispevkih in
davkih;
-	predlogu občinskega proračuna;
-	poročilu gradbenega odbora za
gradnjo šolskega prostora;
-	v večjih centrih na področju
bistriške občine (Slov. Bistrica, Polj-
čane, Oplotnica in Pragersko) pa
bodo krajevne skupnosti poročale
tudi o zbiranju in uporabljanju sred-
(Nadaljevanje na 15. strani)
4 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
NAD 300 VOLIVCEV NA ZBORU
V KIDRIČEVEM
V ponedeljek, 13. marca, je bil v
veliki dvorani TGA v Kidričevem zbor
volivcev za območje KS Kidričevo, ki
se ga je med drugimi udeležil tudi
predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak,
ki je bil gotovo zelo zadovoljen z
udeležbo in najbrž tudi z zelo kon-
kretno, vendar objektivno in tudi
ostro kritiko na račun nekaterih za-
dev. Okrog 320 volivcev je prisrčno
pozdravilo predsednika občine, iz če-
sar je razvidno, da volivci podpirajo
njegova prizadevanja za rešitev mno-
gih perečih problemov v občini v
nasprotju s tistimi zbori volivcev, ki
sploh niso bili sklepčni in izvedeni
zaradi nezainteresiranosti volivcev za
reševanje odprtih vprašanj.
Najprej je poročal predsednik ob-
čine o družbeno-ekonomskih izhodi-
ščih za zbiranje in porabo sredstev za
kritje družbenih potreb ter o osnutku
občinskega proračuna za leto 1972,
nato pa je predsednik KS Kidričevo
Anton Kosi poročal o delu te krajev-
ne skupnosti v lanskem letu ter o
programu za letošnje leto. Podan je
bil tudi pregled celotnega finančnega
poslovanja v letu 1971; tajnik Matevž
Cestnik pa je volivce seznanil s sklepi
lanskega zbora volivcev ter o njihovi
realizaciji.
Poročali so še predsedniki krajevnih
odborov Naselje I, Apač, Naselja II, ki
so predvsem poudarjah rešitev proble-
mov za svoja območja. Ana Vrabič,
predsednica KO Naselje I je predvsem
povabila volivce, naj se udeležijo
zbora volivcev v tem KO, ker so tod
nekateri zelo resni problemi, gre nam-
-reč za osamosvojitev stanovanjskega
fonda v Kidričevem in za ureditev
skupnega centralnega ogrevanja za
celotno naselje. Drugi diskutanti so
podprh te predloge in jih utemeljevali
s tem, da bo celotno naselje v
doglednem času dobilo izgled sedanje-
ga naselja II, če ne bo prišlo do
realizacije teh predlogov.
Volivci pa so načeh tudi vprašanje
odvoza smeti in pluženja cest v
zimskem času. Ustrezne sklepe bodo
vključno s celotnim zapisnikom po-
sredovali vsem zainteresiranim organi-
zacijam. Pri delu krajevne skupnosti
in realizaciji programa je potrebno
sodelovanje vseh stanovalcev, tudi v
naselju I, kjer bo kljub vsemu potreb-
no zainteresirati stanovalce za uvedbo
krajevnega samoprispevka, ki ga druga
območja že imajo.
Predsedniki drugih območij so ape-
hrah na predsednika SO da ukrene kar
je v njegovi moči, da bi bile realizira-
ne postavljene naloge, kot je asfaltira-
nje cest v Apačah, v naselju II in v
Njivercah.
Volivci pa so iznesli še vrsto drugih
vprašanj, katerih realizacijo terja čas
in okoliščine.
MF
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
ZG. POLSKAVE
Prebivalci krajevne skupnosti Zg.
Polskava so določiU za svoj krajevni
praznik 23. marec. Na ta dan pred 27.
leti (1945) so v Gaju pri Zg. Polskavi
Nemci ustrelili večje število talcev, ki
so jih hoteli prepeljati iz Celja v
Maribor. Ker pa so njihove namene
preprečile partizanske enote še pred
prihodom v Maribor, so se vrnili v
smer proti Slov. Bistrici. V tej smeri
pa jih je presenetila nova skupina
partizanov. Nemci so se ustavili v
Gaju pri Zg. Polskavi in talce postre-
lili.
Osrednje svečanosti v okviru krajev-
nega praznika bodo v soboto, 25.
marca in nedeljo, 26. marca v Zg.
Polskavi in pred spomenikom NOB v
Gaju. V soboto, 25. 3. bo ob 19. uri
gostovalo v Domu kulture Zg. Polska-
va kulturno umetniško društvo Huti-
nia vas s kmečko veseloigro Klopčič,
V	nedeljo, 26. 3. bo ob 9. uri, prav
tako v Domu kulture Zg. Polskava,
slavnostna seja krajevne organizacije
ZZB Zg. Polskava, katere se bodo
udeležili tudi najvidnejši predstavniki
družbeno političnega življenja občine
Slov. Bistrica. Uro pozneje bo kome-
moracija pri spomeniku NOB v Gaju
pri Zg. Polskavi. Ob 10. uri pa bo
meddružinsko strelsko tekmovanje
lovcev v streljanju na glinaste golobe.
V	kulturnem programu, ki ga bodo
izvedh pred pričetkom slavnostne seje
in nato še pred spomenikom NOB v
Gaju, bodo sodelovah učenci osnovne
šole Sp." Polskava, Zg. Polskava in
Pragersko ter pevski zbor iz Loč pri
Poljčanah.	V. H.
Zg. Polskava pred svojim praznikom. (Foto V. H.)
Zakaj popis
zasebnili traktorjev?
Odbornika Jožeta Rižnaija iz Ga-
jevc je zanimalo, zakaj se vrši popis
traktorjev v ptujski občini in je s tem
v zvezi postavil skupščini občine Ptuj
odborniško vprašanje.
Odgovor na njegovo vprašanje se
glasi:
Zadnji popis traktorjev v zasebnem
kmetijstvu je bil opravljen v letu
1967, brez podatkov o priključkih in
drugi mehanizaciji.
Število traktorjev in druge mehani-
zacije se je v zadnjih letih bistveno
povečalo, zato je bilo nujno ponovno
zbrati te podatke.
Po 2. točki 69. člena repubhškega
zakona o davkih občanov (Uradni hst ''
SRS, štev. 7-73/72) plačajo davek iz
obrtne dejavnosti občani, ki opravlja-
jo storitve drugim s kmetijskimi pro-
izvajalnimi pripravami v večjem ob-
segu. Zato smo zahtevali podatke tudi
o tistih lastnikih, ki opravljajo prevo-
ze in druge storitve brez ustreznega
dovoljenja.
Po 1. točki 138. člena že citiranega
repubhškega zakona se plačuje davek
na tovorna cestna motorna in priklop-
na vozila. Tega davka pa ne plačajo
lastniki, ki vozila pretežno uporablja-
jo za kmetijsko proizvodnjo.
Znano pa je, da nekateri lastniki
motornih vozil pokhcno opravljajo
prevoze goriva in gradbenega materia-
la s prikohcami. V teh primerih bo
pristojni upravni organ občine opravi-
čeno ugotovil dohodke in lastnike
traktoijev primerno obdavčil.
Zbiranje podatkov o kmetijski me-
hanizaciji torej na splošno nima name-
na dodatne obdavčitve zasebnih kme-
tovalcev.
Načelnik davčne uprave
Miha KOLARIC 1. r.
središče ob dravi:
Kdor dela, naj
tudi kritizira
Približno sto udeležencev redne let-
ne konference krajevne organizacije
SZDL Središče ob Dravi je minuli
petek razpravljalo o delu te organiza-
cije v minulih dveh letih. Uvodno
poročilo v razpravo je dal predsednik
KO SZDL, Edvard Pajek. Nanizal je
vrsto problemov, vprašanj in uspehov.
Povzemamo nekaj misli: „Pribiti mo-
ram, naj je komu prav ali ne, da je
dejavnost krajevne skupnosti bila v
letu 1971 izredno učinkovita. Pri tem
je največ vredno, da je prišla do
polnega izraza samoiniciativnost naših
ljudi, kar je v povezavi s krajevno
skupnostjo dalo tudi izredne rezulta-
te. S takim delom moramo nadaljevati
in pri tem stremeti, da pridejo hotenja
občanov čim bolj do veljave. Zdru-
ženi v tej dejavnosti bomo dosegli v
bodoče še večje uspehe."
Krajevna organizacija SZDL Sredi-
šče ob Dravi je za delo krajevne
skupnosti mnogo storila, zato so
njeno delo temeljito pregledali in ga
ocenili odhčno. Beseda pa je tudi
tekla o delu društev in organizacij. Pri
tem je treba še posebej povedati, da
skoraj ni organizacije ali društva,
kateremu središka organizacija SZDL
ne bi pomagala s svojimi finančnimi
sredstvi. Vse organizacije in društva,
ki delujejo na področju neke skupno-
sti, so sestavni del družbenopoli-
tičnega organizma nekega kraja. Vod-
stvo KO SZDL zaradi tega smatra, da
je delo društev in organizacij sestavni
del dela SZDL. Tako je bilo delo
društev in organizacij tudi po zaslugi
KO SZDL uspešno. Vsi seveda ne
dosegajo vedno in povsod velikih
uspehov, vendar dobra volja premaga
vse ovire in ljudje imajo tudi ob
majhnih uspehih zadovoljstvo. Za de-
lo v družbenih organizacijah pa je
potrebno mnogo dobre volje, saj
nihče v teh organizacijah ne prejema
nobenih nagrad ah kakšnih drugih
prejemkov. Družbeni delavci morajo
zato imeti res mnogo smisla, razume-
vanja in vere, da delajo za svoje
soljudi, za svojo krajevno skupnost, za
svoj kraj in tako tudi za širšo družbe-
no skupnost. „To je mnogo, zelo
mnogo, zato bi zavrnil vse tiste
kritikante, ki še v svojem življenju
niso pokazali ničesar s svojo aktiv-
nostjo (razen kadar gre za denar).
Kritizira in napotke naj daje tisti, ki
sam doprinaša na ta ali oni način naši
skupni stvari," je podčrtal Edvard
Pajek. Vsi res ne moremo enako, vsak
pa lahko s kančkom dobre volje stori
svoj delež za svoj kraj in svoj rod.
Organizacija SZDL je najmno-
žičnejša družbena organizacija. Njena
naloga je, da med našimi ljudmi
utrjuje samoupravni sociahstični si-
stem, spodbuja k dejavnosti, da ne-
nehno varuje in bdi nad pridobitvami
NOV, daje skratka mobilizator najna-
prednejših sil naše družbe za delo v
dobrobit ljudi in naše domovine. To
je imel odbor KO SZDL Središče ob
Dravi stalno pred očmi. Svoje delo so
usmerjali tako, da bi bili rezultati dela
Sociahstične zveze in drugih družbe-
nih organizacij ter društev čim boljši.
Razprava, v kateri so občani živahno
in prizadeto spregovorili tudi o zdrav-
stvenem zavarovanju kmetov in neka-
terih drugih problemih kraja, je dala
vodstvu krajevne organizacije vso pri-
znanje za njegovo delo v minulih dveh
letih. Tu naj spomnimo samo na
organizacijo vsakoletnega krajevnega
praznika, ki ga KO SZDL organizira
(Nadaljevanje na 15. strani)
Program proslav
ob krajevnem
prazniku
v Kidričevem
Svet krajevne skupnosti Kidričevo
je pred kratkim potrdil zaključni
račun za leto 1971, imenoval pred-
stavnika v svet za urbanizem in
skupščino cestnega sklada občine
Ptuj, potrdil je pogodbe za izvajanje
komunalnih del v Njivercah ter obrav-
naval predloge za zbor volivcev. Pri-
sotni so bili seznanjeni s programom
prireditev ob proslavi 60-letnice roj-
stva Borisa Kidriča, ki ga je pripravil
odbor za proslavo. V programu so
športne in druge prireditve, ki bodo
od ponedeljka, 3.4. do sobote, 8.4.,
ko bo zaključna proslava v dvorani
TGA. 3.4. bo tekmovanje v strelja-
nju, ki ga organizira Strelska družina
Kidričevo, 4.4. organizira športna
tekmovanja sindikat, naslednji dan bo
prireditev iz športnega programa dru-
štva Aluminij in razstava likovnih del
šol Slovenije. Tega dne bodo tekmo-
vanja osnovnih šol Vitomarci, Dorna-
va, Hajdina, Majšpcrk, Leskovec in
Kidričevo. 6.4. bo prireditev DTV
Partizan, Kidričevo; centralna prosla-
va pa bo v soboto ob 19.0 uri v
veliki dvorani. Tega dne bo tudi
tekhiovanje AMD Kidričevo ter kon-
cert godbe na pihala.
Na centralni proslavi bo o hku
Borisa Kidriča govoril Miha Marinko,
nastopili pa bodo ptujski gledališčniki
in pevski zbori.
MF
-fEDNIK — četrtek, 23. marca 1972
STRAN 5
V obnovljenem bistriškem-vrtcu 115 otrok
v okviru sanacijskega načrta za
urejanje prostora za varstvo predšol-
skih otrok v bistriški občini so pred
kratkim opravili zaključna dela pri
obnovi centralne stavbe za otroško
varstvo v Slov. Bistrici. Program ob-
nove zgradbe je izdelala sekcija za
otroško varstvo pri TIS.
Da so lahko stavbo, ki prvotno ni
bila grajena v te namene, preuredili za
organizirano otroško varstvo, so bile
potrebne mnoge prezidave in dopol-
nitve. Pričeli so z vodoravno in
navpično izolacijo, usposobili so tudi
prostore v pritličju in v drugem
nadstropju, ki so bih doslej skoraj
neizkoriščeni. Stare in temne hodnike
so preuredili v svetle in zračne. S
preureditvijo zastarelih, majhnih štirih
prostorov so pridobili pet velikih,
lepih prostorov, kjer je za vsakega
otroka 2 kv. m prostora. Od okoli 70
otrok, kolikor jih je vrtec lahko
sprejel pred obnovo, ima sedaj v njem
prostor okoli 115 otrok.
Med najpomembnejšimi pridobitva-
mi vrtca sta tudi sodobno urejena
kuhinja in centralna kurjava. U uredi-
tvijo kuhinje se je izpolnila dolgoletna
želja po podaljšanem varstvu. Otroci
bodo sedaj lahko dobili v vrtcu tudi
kosilo. Sedaj se bo lahko podaljšal čas
bivanja otrok v vrtcu na deset in več
ur na dan.
Hitro naraščanje potreb po organi-
ziranem otroškem varstvu predšolskih
Otrok /larekuje potrebo razmišljati o
gradnji sodobnega vrtca v Zg. Bistrici.
Danes je v občini zajetih v varstvo
okoh 330 otrok, 20 šolarjev pa je v
podaljšanem bivanju.
Finančna sredstva za adaptacijo
centralnega vrtca je z zneskom 1,5
milj. N din odobrila repubhška skup-
nost za otroško varstvo v obliki
kredita in TIS SI. Bistrica. V tem
okviru so deloma tudi obnovili opre-
mo. Sedaj preurejajo kuhinjo. V krat-
kem bodo obnovili inventar igralnic.
Urediti bo treba še okolico zgradbe z
igrišči.
Velike so potrebe po otroškem
varstvu tudi v drugih večjih krajih v
občini, posebno na Pragerskem, v
Oplotnici in v Poljčanah. Tudi v teh
krajih je mogoče v krajšem času
pričakovati izboljšanje v tem pogleda.
V drugi polovici letošnjega leta bodo
začeU graditi montažni vrtec na Pra-
■gerskem za tri oddelke in v Oplotnici
za dva oddelka. Prebivalci teh krajev
so se obvezali, da bodo pripravili
temelje.
Potrebe po otroškem varstvu so
tudi v Makolah in v Crešnjevcu.
Predvideva se, da bodo to problema-
tiko začeli reševati v teh krajih v letu
1973 po sprejetem programu sekcije
za otroško varstvo pri TIS. V Poljča-
nah bo treba preurediti celotno stav-
bo, da bi lahko povečali zmogljivosti
vrtca.
Trenutno deluje v občini 20 od-
delkov organiziranega varstva predšol-
skih otrok, v katerih je zaposlenih 18
kvalificiranih vzgojiteljic in 2 varu-
hinji.
Vendar kadrov primanjkuje. Ze le-
tos potrebujejo 5 KV vzgojiteljic prav
toliko pa jih bodo rabih prihodnje
leto. Ta vprašanja so povezana s
stanovanjskimi problemi. Vzgojiteljice
bodo prišle le, če bodo na voljo tudi
stanovanja.
Takšen razvoj otroškega varstva v
občini zahteva velika finančna sred-
stva. Zato je toliko bolj potrebno
sodelovanje in podpora vseh dejav-
nikov v občini, da bi zagotovili
uresničitev programa otroškega var-
stva.	VH
-	v srednje šole se naj vključi čim
več učencev;
-	starši in vodstva osnovnih šol bi
naj spremljah dijaka v srednji šoli;
-	nadarjenim učencem je treba v
naprej zagotoviti štipendije in učence
seznaniti s tozadevnimi pogoji;
-	ohraniti dosedanji sistem kadro-
vanja za pedagoško gimnazijo;
-	šole bi naj pripravljale organizi-
rane vpise v srednje šole;
-	preučiti je treba možnosti za
dodatno pomoč;
-	na srednjih šolah je treba ohraniti
vzgojni odnos do dijakov;
-	potrebno je zasledovanje učnih
uspehov dijakov;
-	v šolah pridobljeno znanje je
treba primerno utrditi;
-	preučiti je treba vzgojno vlogo
srednjih šol in oblike preverjanja
znanja dijakov.	V. H.
Obnovljena zgradba centralnega bistriškega otroškega vrtca
Dijaki - vozači
uspešnejši
Pred kratkim so na pobudo TIS SI.
Bistrica ravnatelji osnovnih šol, pred-
stavniki srednjih šol iz Maribora in
zavoda za zaposlovanje obravnavali
probleme okrog težav, ki jih imajo
učenci osnovnih šol pri prehodu na
šole druge stopnje. Sodelujoči so
opozarjali na iskanje možnosti za
večje vključevanje nadarjenih učencev
v nadaljnje šolanje.
Iz rezultatov testiranja učencev
osnovnih šol v bistriški občini kakor
tudi drugje v severnovzhodni Slove-
niji, je najpomembnejša ugotovitev,
da se veliko nadarjenih učencev iz
raznih razlogov, predvsem pa zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev, ne
vključuje v izobraževanje na šolah
druge stopnje. Iz bistriške občine
okrog 35 % dobrih učencev iz teh
razlogov ne nadaljuje šolanja.
Poprečno se vsako leto vpiše na šole
druge stopnje predvsem v Mariboru iz
bistriške občine okoli 100 učencev.
Največ se jih odloči za tehnične šole,
gimnazijo in pedagoško akademijo.
Pomembna je ugotovitev, da so učen-
ci, ki se odločajo za nadaljevanja
šolanja, predvsem iz centrov. Učenci
iz družin izven centrov se le izjemoma
odločajo za nadaljnje šolanje zaradi
slabega materialnega položaja teh dru-
žin, pa tudi zaradi oddaljenosti kraja
šolanja.
Mnogo dijakov se v šole vozi z
raznimi prevoznimi sredstvi in je
zanimiva ugotovitev, da so prav ti
dijaki - vozači v učenju bolj uspešni
kot na pr. dijaki iz samega Maribora.
Na posvetu so stopili v ospredje
predvsem naslednji problemi:
-	vodstva šol bi morala biti v stiku
s starši učenca že od 5. razreda dalje,
da bi jih pridobila za nadaljnje šolanje
njihovega otroka;
-	vse probleme okrog šolanja bo
treba reševati v okviru zavodov za
šolstvo in komisij staršev;
praznovanje v apačah
V soboto, 11. marca smo se v
večernih urah zbrale apačke žene, da
bi proslavile naš 8. marec. Takšno
snidenje je pomembno predvsem za
žene, ki smo vedno zaposlene z
domom, skrbmi in delom.
Navzoče je pozdravil Martin Mojzer
ter spregovoril o pomenu praznova-
nja. Pionirke pa so nastopile z recita-
cijami svojim mamicam.
Lepo organiziran večer je zasluga
Marije Valentan, Anice Robič in
Kopušarjeve mame, Marije in Elke.
Po zakuski so žene pele in plesale
ter se zabavale ob spremljavi Martina
Mojerja in njegove žene Tilčke vso
noč. Žene smo družabni večer raz-
tegnile na vso noč.
Pozdravljamo vse žene ter jih vabi-
mo, da se nam pridružijo ob vsakolet-
nem praznovanju.
VM
Ustanovitev mladinskega kluba
v Kidričevem?
v Kidričevem je že dalje časa
mnogo govora o pomanjkanju prosto-
rov za klub, v katerem bi imela
mladina svoj prostor, klubski prostori
pa bi služili tudi drugim organizacijam
in društvom za sestanke in podobno.
Pred nedavnim je komisija za usta-
novitev kluba političnih organizacij v
Kidričevem obravnavala program dela
mladinskega kluba, sistem vodenja in
mentorstvo-, možnosti financiranja in
vzdrževanja ter sodelovanje z mladino
TGA in aktivi v krajevnih skupno-
stih. Klub bi bU samostojna institucija
pod okriljem ZMS Kidričevo, vodil pa
bi ga naj odbor 7 članov, 4 bi bih iz
mladinske organizacije, 3 pa predstav-
niki ZKJ, SZDL in KS Kidričevo.
Poslednje imenovani bi prevzeli men-
torstvo nad klubom. Sredstva za delo
kluba bi morali zagotoviti iz raznih
virov, odprli pa bi ga naj ob krajev-
nem prazniku, kar bi naj pomenilo
prelomnico v delu mladinske organi-
zacije v Kidričevem.
Po osnutku delovnega programa
mladinskega kluba bi naj bil ta odprt
ob torkili za shajanje mladih, prebira-
nje časopisov in revij, igranje šaha,
vsak prvi torek v mesecu pa bi bilo
enourno predavanje v sodelovanju z
DU, vsak drugi torek pa enourni
glasbeni koncert. Poznejši čas bi bil
rezerviran za seje in sestanke. Ob
sobotah bi bil čas za zabavno življenje
mladih. Ob nedeljah bi naj bil mladin-
ski ples.	MF
za ureditev cestne
razsvetljave
Pred kratkim je KO SZDL Kidriče-
vo sklicala v Kungoti zbor vaščanov,
da bi se dogovorili o nekaterih bistve-
nih zadevah, kot so ureditev cestne
razsvetljave do Kidričevega oz. do
ceste Sikole-Ptuj-Pragersko, o neka-
terih nerešenih vprašanjih okrog kul-
turnega doma ter nasploh o realizaciji
predvidenega programa dela njihovega
krajevnega odbora. Tega zbora, če ga
lahko tako imenujemo, ker je prišlo le
manjše število prebivalcev, so se ude-
ležiU tudi predsednik KO SZDL Kidri-
čevo MILAN MAGDlC, tajnik KO
SZDL Franc Meško in tajnik krajevne
skupnosti Kidričevo CESTNIK MA-
TEVŽ, ki je bil tudi prvi referent na
tem zboru. Prisotni so dah vso podpo-
ro Martinu Kiselaku, ki ga naši bralci
že poznajo iz lanskoletne akcije asfal-
tiranja v Kungoti (le-ta je namreč
podal ostavko na svoj položaj pred-
sednika KO). V razpravi je bilo
soglasno rečeno, da naj Martin Kise-
lak tudi v bodoče vodi ta KO in da ne
bodo dovohh rovaijenja proti tistim,
ki so tohko storili za kraj, kajti
nikakor ne želijo razbijati enotnosti,
ki je še do nedavnega vladala v tej
vasici na Dravskem polju. Morda v
letošnjem letu res ne bodo mogh
realizirati celotnega programa dela, ki
so ga sprejeh, vendar pa so se izjasnili
za ureditev cestne razsvetljave, ki je
glede na to, da njihovi otroci hodijo v
šolo v Kidričevo, nujna, vsekakor pa
tukaj potrebujejo tudi pomoč KS, ki
jim mora pomagati pri njihovih priza-
devanjih.
FM
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
Težave majšperske Zaščite
Obrat usnjene konfekcije „Zaščita"
v Majšperku je naslednik nekdanje
tovarne strojU, ki je dajala kruh
mnogim haloškim ljudem, a sojo leta
1964 ukinili. Inž. Janko Kovačič,
vodja obrata, nam je pojasnil lansko-
letne poslovne uspehe kombinata KO-
NUS iz Slov. Konjic, pa tudi proble-
me obrata Zaščita.
Kombinat Konus iz Slovenskih Ko-
njic je v lanskem letu presegel proiz-
vodni načrt za 10 % v primerjavi z
1970 letom. Dohodek se je lani zvišal
za 7 %, storilnost pa za 5 %. Vidni
uspehi so bili doseženi tudi v izvozu
proizvodnih artiklov, saj se je izvoz
povečal za 15 % in to predvsem na
konvertibilna področja. Več sredstev,
kot je bilo predvidenih, oziroma na
razpolago pa je kombinat uporabil za
investicije. Angažirana obratna sred-
stva so se v lanskem letu znižala za
7 %. Zvišale so se tudi terjatve do
kupcev, in sicer za 4 %, znižale pa so
se obveznosti kombinata, za 31 %.
Kljub temu pa je razlika med terjatva-
mi in obveznostmi 35 milijonov dinar-
jev (novih). Od ostanka dohodka, ki
se je dehl na zakonske in pogodbene
obveznosti, osebne dohodke in na
ostanek za sklade je bilo lani oddvo-
jenih za rezervne sklade podjetja
7 milijonov dinarjev (3,4 %), za poso-
jilo skupnih rezerv SRS in občine
Slovenske Konjice pa 4,9 %. Posojila
za nerazvita področja so znašala
20,3 %, za poslovni sklad in osnovna
sredstva podjetja je bilo oddvojenih
39,3 %. Tudi preostala sredstva so bila
izkoriščena v skladu s proizvodnim
načrtom podjetja. Poprečni osebni
dohodek je znašal 1.288,85 dinarjev,
skupna realizacija pa 222.409.661 di-
n^ev. Skratka, poslovni uspehi Kom-
binata so bili zadovoljivi in so prese-
gali proizvodni načrt.
Nekaj več težav in slabše proizvod-
ne uspehe pa so dosegli nekateri
dislocirani obrati, med katerimi je
tudi Zaščita iz Majšperka, ki je lan-
skoletni proizvodni načrt dosegla sa-
mo z 86,9 %, kar pa je vzrok pred-
vsem zaradi zvišanja cen surovinam in
zaradi vehkega angažiranja, oziroma
prekoračitve obratnih sredstev. Reali-
zacija proizvodnje pri kombinatu zna-
šala 140,5 pri obratu Zaščita pa
samo 105 %. Zaradi zvišanja cen
osnovnim surovinam in pa devalvacije
dinarja so pri Zaščiti izgubili
89.00 dinarjev. To pa so sredstva, ki
v takem obratu pomenijo precej.
Manjše finančne uspehe pa so v
obratu dosegh tudi zato, ker je precej
surovin ostalo v polproizvodnji, kajti
v lanskem letu se obrat ni pojavljal na
tujih tržiščih. V sklopu kombinata
deluje več obratov, od katerih so tisti,
ki izdelujejo predvsem zimske artikle,
pri delitvi skupnega dohodka zelo
prizadeti, ker ne dosežejo zadovoljivih
proizvodnih rezultatov. Med take ob-
rate spada tudi majšperška Zaščita, ki
ima za letošnje leto celo manjši
proizvodni načrt, kot ga je imela v
preteklih letih.
Zanimalo nas je, kako je z mož-
nostjo zaposlovanja novih delavcev v
tem obratu. Janko Kovačič pa je
dejal, da se število zaposlenih v obratu
iz leta v leto manjša in da od 1967.
leta niso sprejeli niti enega novega
delavca. Ob ustanovitvi obrata (1965.
leta) je bilo zaposlenih 150 delavcev,
predlanskim jih je bilo samo še 75,
lani 67 in letos jih je ostalo samo 64.
Pričakujejo, da se bo število zaposle-
nih še zmanjšalo. V sanacijskem na-
črtu obrata imajo sicer nabavo neka-
terih novih strojev, vendar zaradi
pomanjkanja sredstev do realizacije
tega načrta ni prišlo. Zaradi tega pa ni
bilo možnosti za zaposlovanje nove
delovne sile. Omeniti velja tudi, da so
kapacitete prostorov mnogo večje, saj
bi lahko bilo v dveh izmenah zaposle-
nih kar 200 ljudi, to pa je za te
pasivne predele Haloz precej. Težave
pa so tudi z zastarelim strojnim
parkom, saj je 18 strojev popolnoma
zastarelih in so obratu samo v breme.
V	kombinatu imajo poseben sklad
za individualno gradnjo stanovanj,
katerega sredstva pa se delijo vsakemu
obratu po številu zaposlenih in tako je
Zaščita dobila za letošnje leto samo
43.000 dinarjev, ki jih je razdelila
osmim potrošnikom po 6.000 in
5.000 dinarjev. Tudi za sodelovanje
pri gradnji stanovanjskega bloka, ki ga
bo pričela letos graditi TVl, niso
pristopili, ker seje pojavilo pomanjka-
nje finančnih sredstev.
V	majšperški Zaščiti trenutno torej
šepa, posledica tega pa je lanski
negativen rezultat poslovanja, saj so
proizvodno leto končah z 89.486 di-
narji izgube, medtem ko so v prete-
klem letu dosegh 156.458 dinarjev
dobička.	.mn-
Naše mamice
so praznovale
Mladi člani RK OŠ Makole smo
pripravili našim mamicam ob njiho-
vem prazniku proslavo in jih pogostili.
Proslava je bila v nedeljo. Pripravili
smo jo pod vodstvom tovarišice Sonje
Plaznik. Matere so se odzvale našemu
vabilu in dvorana je bila polna. Nasto-
pili so recitatorji, pevski zbor in
tamburaši, ki jih vodi tovariš Svagan.
Najmlajši pa so zaigrah igrico Mojca in
živali. Po proslavi smo mame še
skromno pogostili. Pogostitev smo
pripravljah ob pomoči tovarišice Mari-
je Lončarič. Zahvaljujemo se vsem
društvom in organizacijam, ki so v ta
namen prispevale denar, posebej še
občinskemu odboru ZB iz Slov. Bi-
strice, da smo pogostitev sploh lahko
izvedh.
Spomnih smo se tudi tistih žena, ki
se naše proslave niso mogle udeležiti
in samevajo v svojih hišah, raztresenih
po hribih ali pa jih je že prikovala na
posteljo bolezen. Takih žena je v
našem kraju veliko. 8. marca smo jim
ponesli darila, ki jih je pripravila
tovarišica Marija. Socialno ogrožene
pa so dobile p^ete. Denar zanje smo
zbrali po vaseh z bloki za ostarele in
tako smo lahko osrečili okrog petin-
sedemdeset žena. Marsikateri so se
orosile oči, ko smo ji stisnih roko in ji
v imenu podmladkarjev čestitah.
Bilo nam je toplo pri srcu, saj smo
razveselih žene, ki se jih mogoče celo
leto nihče ne spomni.
Janica Roj s
Mladina želi konkretnih akcij
Pod predsedstom Ludvika Turinaje
bila v petek, 17. marca 1.1. prva seja
komisije za vprašanja mladih, ki delu-
je pri komiteju občinske konference
ZKS Ptuj. Osnovna naloga komisije je,
da usposablja mlade komuniste za
širše družbeno in politično delo ter
usmerja dejavnost vse mladine v ob-
čini.
Na seji so se dogovorili, da bodo v
prvi polovici aprila skhcali skupni
posvet vseh mladih komunistov, kijih
je v ptujski občini nad 200 in se z
njimi pogovorili o nadaljnjem delu po
interesnih področjih. S splošno poli-
tično akcijo želijo spodbuditi delo
mladih ljudi na vseh področjih gospo-
darskega in družbenega življenje. Le
ob konkretnem delu, tako ob uveljav-
ljanju ustavnih amandmajev v delov-
nih organizacijah, kot pri razvijanju
krajevne samouprave in na drugih
področjih, se bodo mladi tudi uspo-
sabljah za prevzemanje odgovornih
družbenih dolžnosti. Povezano s tem
želijo mladi tudi ustrezno zastopstvo
v občinski skupščini in v drugih
družbenih forumih v občini. Zato se
bodo že sedaj začeli kadrovsko pri-
pravljati na skupščinske volitve, ki
bodo prihodnje leto.
Ena od konkretnih nalog, ki jih
bodo obravnavali mladi komunisti na
svojem skupnem posvetu, je akcijski
program komiteja za uresničevanje
stališč III. konference ZKS o social-
nem razlikovanju. Mladi ugotavljajo,
da je bilo o problemih socialne dife-
renciacije v ptujski občini doslej pove-
danih že precej, tudi ostrih besed,
toda konkretno napravljenega pa je
bilo še zelo malo. Prav mladina s svojo
revolucionarnostjo in moralno ne-
oporečnostjo, v marsikaterem prime-
ru pa tudi z neposredno prizadetostjo,
je v prvi vrsti pokhcana, da dosledno
pomaga pri odpravljanju neupraviče-
nih socialnih razhk. To bo tudi ena od
konkretnih akcij, kjer se bo mladina
polno angažirala.
F. Fideršek
„Kako imenujemo mnogoženstvo z
drugo besedo? "
„Poligamijo, gospod profesor."
„Dobro! In kako zakon z eno
ženo? "
„Monotonijo."
Martin, aU mi hočeš narediti uslu-
go? Danes popoldne imam sestanek z
Minko, veš, prvi sestanek. Ali ne bi
hotel iti z menoj? "
„Ali si nor? Saj vama bom vendar
odveč!"
„Nasprotno! Ko bo tebe videla,
bom jaz imel več uspeha pri njej."
DVA REPUBLIŠKA PRVAKA ZOPET IZ
IMPOLA
Minulo nedeljo je v organizaciji
judo podzveze Maribor bilo v Maribo-
ru republiško prvenstvo za člane v
judu. Prvenstva se je udeležilo 82
tekmovalcev iz 1 5 klubov. Med njimi
seveda lepo število tudi iz Judo kluba
Impol iz Slov. Bistrice. Kljub najmoč-
nejši udeležbi, ki jo ta športna panoga
zmore, pa so presenetljivo vsa prva
mesta ostala" v vzhodni Sloveniji. Od
petih republiških naslovov sta šla dva
v Slov. Bistrico, dva v Maribor in eden
v Velenje. Preden preidemo na rezul-
tate moramo pojasniti, da večkratni
republiški in državni prvak v lahki
kategoriji Stanko Topolenik ni nasto-
pal v ,,svoji" lahki kategoriji, temveč
v polsrednji. Kot državni prvak ima
namreč pravico sodelovanja na držav-
nem prvenstvu v lahki kategoriji in je
zato raje prepustil mesto klubskemu
tovarišu Vidmajerju. Znano je, da ima
Impol ravno v lahki kategoriji največ
tekmovalcev. To se je pokazalo tudi
na tokratnem prvenstvu, saj so Bistri-
čani osvojili v lahki kategoriji prvo,
tretje in četrto mesto ter v polsrednji
prvo. S temi uspehi so še povečali
naskok v tekmovanju za slovenski
pokal, saj že vodijo s 111 točkami.
drugouvrščena Olimpija iz Ljubljane
pa jih ima 64.
Rezultati: Lahka kategorija, pol-
finale: Vidmajer (Impol): Sorsak (Im-
pol) 10:0; Franjič (Olimpija):Firer
(Impol) 10:0. Finale: Vidmajer
(I):Franjič (O) 3:0.^ Vrstni red: 1.
Vidmajer, 2. Franjič, 3. Soršak, 4.
Firer.
Polsrednja: Polfinale: Topole nik
(I):Tanšek (Velenje) 10:0; Jereb (AI-
pina):Kralj (Maribor) 3:0. Finale: To-
polčnik:Jereb 3:0. Vrstni red: 1.
Topolčnik, 2. Jereb, 3. Tanšek, 4.
Kralj.
Srednja: Polfinale: Mithans (M):Ar-
tač (O) 10:0; Raner:Bevk (oba Bra-
nik) 10:0. Finale: Mithans:Raner
0:10. Vrstni red: 1. Raner, 2. Mit-
hans, 3. Bevk, 4. Artač.
Poltežka: Zaplotnik (Tri-
glav):Ocvirk (O) 3:0; Blažič (M):Saj-
ko (M) 10:0. Finale: Blažič:Zaplotnik
10:0. Vrstni red: 1. Blažič, 2. Zaplot-
nik, 3. Sajko, 4. Ocvirk.
Težka: Pugelj (Velenje) :Padavac
(Alpina) 10:0; Mihelic (Nagao-
ka):Stanojevič (Šiška) 10:0. Finale:
Mihelič: Pugelj 0:7. Vrstni red: 1.
Pugelj, 2. Mihelič, 3. Padavac, 4.
Stanojevič.	ff
zelena luc za
rekonstrukcijo
steklarne
slov. bistrica
Odborniki Skupščine občine sogla-
šajo z izdajo dovoljenja za rekonstruk-
cijo peči v Steklarni BORIS KIDRiC
v Slov. Bistrici, če bodo v projektu in
dokumentaciji peči izpolnjene vse
zakonske zahteve. Ta sicer upravna
zadeva je prišla na dnevni red Skup-
ščine, ker sedaj STEKLARNA „za-
struplja" bližnjo okoUco s fluorom.
Zato je bilo že več pritožb občanov,
ki v bližini stanujejo, precej razprav
pa je bilo zaradi tega tudi že na
skupščini občine. Odborniki podpira-
jo težnje po razvoju Steklarne, izbolj-
šanju delovnih pogojev zaposlenih in
odpiranju novih delovnih mest, ven-
dar pa mora biti zagotovljeno, da se
zrak ne bo še bolj onesnaževal. Stro-
kovnjaki zagotavljajo, da bo z zame-
njavo peči na električne stanje izbolj-
šano (indeks proti sedanjemu stanju
100:1), odborniki pa so obljubam
verjeli. Upajmo, da niso bili zapeljani.
tf
Dve mladi Američanki, ki sta po-
tovali po Franciji, sta se za nekaj dni
ustavili v gradiču iz 18. stoletja, ki je
bil urejen kot hotel. Lastnik, starejši
markiz, ju je zabaval z zgodbicami iz
svoje rnladosti. Povedal jima je tudi,
da je nekoč svojega očeta t^o raz-
jezil, da za kazen vse leto ni smel
stopiti iz gradu.
„Kaj pa ste vendar tako strašnega
storili? " je vprašala vsa preplašena
ena izmed deklet. ,,Ste koga ubili? "
Markiz pa jo je hudomušno preme-
ril in se nasmehnil: „Prav nasprotno,
gospodična."
tednik — četrtek, 23. marca 197?
STRAN 7
Prodana parcela seneških
gasilcev
■ Poseči moram dvajset let nazaj.
' Ljudje, ki se danes približujemo pet-
desetim letom, smo bili takrat mladi,
polni zanosa in poleta. Povojna leta so
bila leta neutrudnega dela in ustvar-
janja. Prva leta po vojni smo se
udeleževali prostovoljnih akcij po vsej
domovini, pozneje smo pričeh delati
doma. Tudi gasilska društva so takrat
na novo zaživela. V Senešcih, ki se s
sosednjimi vasmi razprostirajo po zelo
obširnem hribovitem terenu, ni bilo
gasilskega društva, čeprav je le-to
vsekakor zelo potrebno. Zbrah smo se
torej in odločiU, da tudi mi ustanovi-
mo gasilsko društvo. Čeprav nismo
imeh ničesar razen dobre volje, smo
se pogumno lotih dela. Najprej smo
morah imelj parcelo, ki bi na njej
zgradih gasilski dom. Prav v središču
vasi je bila primerna parcela, ki je
imela šest skupnih lastnikov, ki so bili
knjiženi tudi v zemljiški knjigi. Tudi
med temi lastniki so bili naši sousta-
novitelji, ki se niso prav nič branili
dati parcelo gasilskemu društvu. Na
najlepšem ravnem terenu ob cesti so
imeli lastniki grede, ki so jih imenova-
li glavatišče, kajti prostor je bil
primeren za obdelavo zgodaj spomladi
in so tam ženske posejale najzgodnej-
šo zelenjavo. Prav ta prostor je bil
najbolj primeren za gasilski dom. Brez
pomišljanja so ljudje opustih grede.
Na takratnem krajevnem odboru v
Podgorcih so vsi lastniki podpisali
pogodbo št. 301/1-52, s katero odsto-
pajo parcelo Gasilskemu društvu Se-
nešci.
S kakšnim zanosom je mladina pa
tudi starejši takrat prijela za delo, je
danes težko povedati. Nedelje smo
preživeh na lednah, kot smo prostor
imenovali. Vozih smo zemljo od vseh
mogočih strani in zasipavah velike
jame, skopali globok jarek, da se
voda, kije pritekla s hriba, ni razlivala
po trati in končno zasadih v ozadju
parcele hpe, ob cesti pa topole.
Kmalu je stal na njej tudi gasilski
dom, ki je med najlepšimi v bližnji
okohci. Pričeh smo s prostovoljnimi
akcijami, delah neumorno in kmalu je
bilo naše društvo eno najaktivnejših.
Gasilci so se udeleževali akcij in
prireditev in na tekmovanjih nekaj-
krat dosegh vidne uspehe.
Tako je bilo vse v redu nekako do
leta 1968, ko je katasterski uslužbe-
nec ugotovil, da je parcela, ki na njej
stoji gasilski dom, postala last skupne-
ga ljudskega premoženja. Pozanimali
so se na več krajih in svetovali so jim,
naj napravijo vlogo na občino, da jim
dodeh parcelo, ki jo že več kot 15 let
koristijo. 20. januarja 1969 so na
Skupščino občine Ormož napravili
vlogo, ki v njej med drugim navajajo:
Prostovoljno gasilsko društvo prosi
naslov za določitev imetnika pravice
do lastnine in uporabe nepremičnin
družbene lastnine za zemljiško parce-
lo št. 578 k. o. Senešci. Prošnjo
utemeljujemo s sledečim . . .
Dne 3. julija 1969 so prejeh od
občine odgovor št. 465-11/69.
Glasi se dobesedno:
Slovenija vino, samostojni obrat ,,JE-
RUZALEM"
ORMOŽ
ZADEVA: Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Senešci — dodehtev zemljišča
Odstopamo vam vlogo prostovolj-
nega gasilskega društva Senešci, ki
prosi za dodehtev zemljišča - parcela
št. 578 travnik, pripisane vložku 101
k. o. Senešci, katere imetnik pravice
uporabe je vaša gospodarska organiza-
cija.
V vednost:
Prostovoljno gasilsko društvo Senešci
Načelnik
oddelka za gospodarstvo
FRANC KRIŽMANCIC
Po prejemu tega dopisa so si gasilci
oddahnili, saj so bih prepričani, da
Kombinat njihove vloge ne bo zavrgel.
Vendar so na rešitev čakah zaman.
Nasprotno; v januarju 1971. leta je
prišel k tajniku gasilcev bivši član
gasilskega društva Senešci in mu pove-
dal, da je parcelo kupil za 120
dinarjev, da gasilci nimajo na njej več
kaj iskati. Presenečeni tajnik sije vzel
dan dopusta in šel k direktorju kom-
binata. Le-ta je pregledal prošnjo
gasilcev in kopijo občinskega dopisa,
obljubil tajniku, da bodo takoj uredih
vse potrebno ter takoj v navzočnosti
tajnika telefoniral na katasterski urad,
naj pogodbo med Kombinatom in
Antonom Meškom iz Senešc ustavijo.
Ponovno je obljubil, da bodo v naj-
krajšem času uredih vse potrebno in
nemudoma obvestili o vsem društvo.
Gasilci so zopet čakali, k direktorju je
hodila ponovno tajnikova žena, pred-
sednik in mogoče še kdo in vsi so se
vračah z obljubami o ureditvi.
Četrtega septembra 1971 pa je
društvo prejelo dopis Kombinata, v
katerem piše med drugim: Večkrat so
bila postavljena vprašanja s strani
nekaterih vaših funkcionarjev članov
društva glede zemljišča, kjer stoji
gasilski dom in glede preostalega
zemljišča okrog doma . . .
Nato navajajo, da so društvu dodeli-
U parcelo št. 86, to je stavbišče, ki na
njej stoji gasilski dom. Meja gre
naravnost po zidu doma in gasilci ne
morejo storiti niti koraka okrog doma
po svojem. Prostor, ki so ga sami
uredih in je primeren za gasilske vaje,
prireditve in proslave, je last Antona
Meška, ki ga je društvo pred leti
izključilo in se je z nakupom parcele
hotel maščevati gasilcem. Da je tako,
je razvidno iz tega, ker prostora ne
more uporabljati za drugo kot pašnik,
le-ta pa ni najnujnejši za njegovo
življenjsko raven. Mislimo, da bi An-
ton Meško kot seneški vaščan le
moral imeti nekoliko več razumevanja
do gasilskega društva, ki je ena najhu-
manejših organizacij.
Kombinat v svojem dopisu navaja,
da je po intervenciji funkcionarjev
gasilcev dal knjižiti gasilcem služnost-
ne pravice na sporni parceli, vendar v
zemljiškoknjižnem izpisku piše dobe-
sedno: Bremen ni!
Kombinat trdi, da nobenega dopisa
od občine ni nikoh prejel in ga ni, v
spisu na občini pa imajo kopijo in
odpravek dopisa dne 2. julija 1969.
Seneški gasilci sprašujemo, če je res,
da kljub temu, da smo dvakrat pravo-
časno intervenirali, ni nobene rešitve
in bomo na tistem, kar so nam z
dobro voljo odstopili in pomagah
urediti seneški vaščani, morah mole-
dovati za milost nekoga, ki že vnaprej
pravi, da na svoji zemlji dela kar sam
hoče in bo najprej posekal naše
drevje?
česen proti malariji
Česen je prastaro sredstvo, ki ga
povsod po svetu uporabljajo ljudski
zdravniki. Narodi na Balkanskem po-
lotoku ga na primer uporabljajo kot
zdravilo proti „vampirjem". Dva
znanstvenika s kalifornijske univerze
pa sta ugotovila, da rastopina česna v
vodi od sile uspešno uničuje hčinke
ce ce muhe in nekaterih komarjev, ki
prinašajo malarijo.
S česnovo raztopino sta v laborato-
rijih uničila nad desettisoče ličink
nevarnih žuželk. Poskuse sta nadalje-
vala tudi na prostem, kjer sta spuščala
v vodo česnov ekstrakt. Bili so zlasti
uspešni v obsežnih močvirjih s stoječo
vodo. Ekstrakt česna se je zelo hitro
mešal z vodo in je raztopina prekrila
velike površine. Oba ameriška znan-
stvenika nameravata proizvajati če-
snov ekstrakt tudi industrijsko ter ga
prodajati. Sodita, da je sredstvo sto-
odstotno uspešno, še zlasti, ker se je
mrčes že precej navadil na standardne
insekticide, s katerimi ga skušajo
iztrebiti.
Pri vsem tem pa je nekaj nerodnega:
potrebno bi bilo najti tudi sredstvo, s
katerim bi mogh odstraniti tudi nepri-
jeten vonj novega preparata. Eden od
obeh znanstvenikov se mora ves čas
od začetka poskusov s česnom ob
vrnitvi domov preoblačiti v garaži in
biti vsaj dve ure pred srečanjem z
družino na vrtu pred hišo. Ce pa vleče
veter v smeri stanovanja, si mora
poiskati kakšen drug prost6r za „zra-
čenje".
klub ozn na ptujski
gimnaziji ob dogodkih
na koroškem
Odnos Avstrije do slovenske manj-
šine na Koroškem je predmet mnogih
polemik in časopisnih člankov. V
zadnjih mesecih je ta problem postal
še bolj pereč, svoj vrh pa je dosegel s
sodnim procesom proti slovenskemu
mladincu Marjanu Borutu Sturmu.
Neupravičene obsodbe so vzbudile val
protestov v vsej Sloveniji. Pridružili so
se jim tudi naši gimnazijci s protestni-
ma pismoma, ki sta bili poslani
avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in
zveznemu sekretariatu za zunanje za-
deve v Beogradu, v katerih so zbrani
podpisi vseh dijakov ptujske gimnazi-
je, ki so s to gesto dokazah, da jim
nikakor ni vseeno, kaj se dogaja z
našimi rojaki onstran Karavank. Od-
nos avstrijske vlade do naših zamejcev
vsekakor ni takšen, kot bi moral biti
in naša dolžnost je, da skušamo z
vsemi močmi vplivati na avstrijsko
vlado, da izpolni svoje obveznosti do
naše manjšine in ji zagotovi nemoten
razvoj.
Zvezdana Veber
Staro in novo (osn. iola Pohorski odred) ob mestnem parku v
Slovenski Bistrici. Pričakovati je, da bosta še dolgo prijatelja, tako zatrjujejo
tudi v Zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru.
Viktor Horvat
8 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
Z OBČNEGA ZBORA KO ZZB SL. BISTRICA
V preteklem tednu je krajevna
organizacija ZZB in vojaških vojnih
invalidov Slov. Bistrica pregledala svo-
jo preteklo dejavnost. Največ pozor-
nosti so v tem obdobju posvetili
idejnosti v organizaciji in skrbi za
vsakega posameznega člana, za njiho-
vo zdravstveno in materialno stanje v
okvirih danih možnosti. Posebno skrb
so posvečah tudi materam padlih in
njihovim otrokom kakor tudi reševa-
nju stanovanjske problematike član-
stva. Socialno šibkim so dajali enkrat-
no pomoč.
Krajevna organizacija ZZB in
vojaških vojnih invahdov Slov. Bistri-
ca šteje danes 243 članov, od tega 98
bivših aktivnih borcev in 11 članov -
vojaških vojnih invalidov. Od skupne-
ga števila je 27 družinskih invalidskih
upokojencev.
Materialno stanje precejšnjega števi-
la članov je zelo skromno. 51 udele-
žencev NOB, ki so danes v pokoju,
sprejema pokojnine, ki so precej nižje
od poprečja ostalih upokojencev. Prav
ti pa danes v največji meri bolehajo za
raznimi boleznimi, ki so posledica
preteklosti.
Ne samo v okviru občine, ampak
tudi v republiki bo potrebno reševanje
problematike vojašKih vojnih invali-
dov, predvsem na področju zdravstve-
nega stanja in stanovanjske problema-
tike. Po analizah zdravstvenega di-
spanzerja bolehajo člani ZZB pred-
vsem na prebavihh, živcih in sladkorni
bolezni. Borci, ki niso vojni invalidi
pa le z težavo uspejo uveljaviti kopal-
no-klimatsko zdravljenje, kar bi bilo
za nje zelo potrebno.
■ Nič manj pomembno vprašanje ni v
zadnjem času stanovanjska problema-
tika. Organizacija ZZB namerava v
prihodnje z zbranimi sredstvi pospe-
šiti predvsem družbeno gradnjo bor-
čevskih stanovanj, predvsem za social-
no šibke borce, ki ne morejo z
lastnimi sredstvi rešiti tega problema.
Zbor je opozoril tudi na primere
nepravilnega odvzema priznavalnin.
Mnenja so bili, da je komisija za borce
in invahde pri občinski skupščini
odvzela priznavalnine nekaterim čla-
nom tudi neupravičeno.
Na skupščini so razpravljah tudi o
premestitvi spomenika NOB iz sredi-
šča mesta Slov. Bistrice, vsled preure-
ditve prometnega toka v tem delu, na
kraj, primeren za ta spomenik v
mestu.
VH
Južnoafriško vinarstvo
Nadprodukcija vina in nenavadni
padec cen južnoafriškim vinom za
časa prve svetovne vojne, ki ob
takratnih pogojih niso mogla biti
eksportirana, je prisilila JUŽNO-
AFRIŠKE VINOGRADNIKE ustano-
viti lastno centralno organizacijo za
prodajo in izvoz vina, ki se je od tedaj
pa do sedaj razvila v svetovno znano
izvozno organizacijo ,,K. W. V.", s
polnim imenom »Kooperative Wijn-
bouvers Vereinigung van Zuit-Afri-
ka."
Ta je na vse le možne načine
spodbujala v njej združene vinograd-
nike pred vsem na zboljšanje kvalitete
vin. V ta namen je stavljala K. W, V.
svojim članom na razpolago pri njej
uslužbene strokovnjake vinogradnike
in enologe.
Vinogradniški strokovnjaki tega
združenja še dandanes izbirajo in
prevzemajo pri vinogradnikih za izvoz
sposobna vina ter ta vina na podlagi
preizkušenj v najmoderneje urejenih
vinarskih laboratorijih v kleteh zdru-
ženja negujejo in piipravljajo za izvoz.
Tako se je tekom let doseglo, da gre
90 % južnoafriških vin v izvoz prek in
iz kleti „K. W. V.".
Vrenje ah fermentacija vinskega
moštva v tankih, ki jih je uvedlo prvo
kletarstvo Zvezne republiške Nemčije
in to pod pritiskom, je sedaj nekako
ustaljena oblika predelave vinskega
mošta v vino v Južnoafriški republiki.
V splošnem so temperature v južno-
afriških kleteh, tudi tistih pod zemljo,
previsoke, pa morajo zaradi tega kleti
redno ohlajevati. Zaradi tega dozoreva
večina belih kakor rdečih vin v
nadzemnih kleteh, kakor na primer
pri nas na jugu, v Italiji, Franciji in
severni Afriki. V nadzemnograjenih
kleteh potom ventilacije, dobre izola-
cije in z umetnim ohlajevanjem drže
vse leto temperaturo na primerni,
vedno enaki višini.
Seveda je klet^enje v nadzemnih
kleteh priporočljivo in možno le za
vina južnega tipa, ne pa za vina
severnega tipa, kakor na primer za
vina iz severovzhodne Slovenije, Av-
strije, Nemčije, Švice in severne Fran-
cije.
Ker so južnoafriška vina pri trans-
portu v Evropo ali pa tudi v severno
Ameriko izpostavljena ekstremnemu
nihanju temperature, je južnoafriška
organizacija za izvoz vina „K. W. V."
uredila na njenem sedežu v Paarl-u
moderno vinsko klet z najsodobnej-
šimi hladilnimi napravami.
V kleteh K. W. V. se vina stabilizi-
rajo in pripravljajo tako dolgo, daje
vino sposobno za prevoz in zaščiteno
pred vsemi možnimi kvalitetnimi
okvarami za časa prevoza, upoštevaje
ari tem pravilo, da morajo vina po
cončanem ,,šolanju" ohraniti svoj
prvotni značaj.
K. W. V. ima tačas petero velikih
kleti s skupno kapaciteto
2,270.000 hI torej za več kot polovi-
co letne proizvodnje vseh južnoafri-
ških vinogorij. Samo njihova moderna
klet v Paarlu-u ima kapaciteto
1,360.000 hI.
Po poročilu Dr. G. F. Berset-a iz
Montet-a v Franciji, ki pa ga pisec
tega sestavka ni mogel preveriti, je v
kleti v Paarl-u petero hrastovih sodov,
katerih vsak drži 95.000 hI ali 950
vagonov po 100 hI vina.
Te zares velikanske sode so na kraju
samem naredili in sestavili iz hrasto-
vega lesa portugalski sodarji. J. Z.
NESKLEPČNI KRAJEVNI POLITIČNI
AKTIV SL. BISTRICE
Pretekh teden se je v Slov. Bistrici
sestal krajevni pohtični aktiv. Kljub
nekaterim opravičenim izostankom
pa je bilo več neupravičenih. Od 30
vabljenih se je udeležilo samo 10
članov, kar pa je toliko bolj neodgo-
vorno, ker je dnevni red obsegal
priprave na zbore volivcev in krajevno
konferenco SZDL Slov. Bistrica. Ka-
ko si je ob takšni zainteresiranosti
nekaterih izvoljenih predstavnikov
mogoče zamišljati odgovore, ki jih
bodo morah dajati na zborih-volivcev
občanom in članom krajevne konfe-
rence SZDL, si je težko zamisliti. Ob
tem ni prazna tudi trditev, da se bo
zaupanje v končne rezultate zborov
volivcev med občani precej omajalo,
še posebno, ker mnogi sklepi in
predlogi, sprejeti na zborih v preteklih
letih, še danes niso uresničeni in jih
bodo morah ponovno postavljati na
dnevne rede. Ali ni ob tem upraviče-
no poklicati na odgovornost tudi
tistih, ki niso, kot izvoljeni predstav-
niki občanov, opravičili njihovega
zaupanja, vsled svoje neaktivnosti?
Kljub nesklepčnosti pa so udeležen-
ci obširneje razpravljali o nekaterih
vprašanjih, o katerih bodo morali
seznaniti tudi volivce na občnili zbo-
rih. Posebno pozornost so ob tem
posvetili pretekh dejavnosti KS in
njenim bodočim nalogam. Bili so
mnenja, da mnogih sprejetih nalog s
preteklih občnih zborov niso uspeli
uresničiti predvsem vsled pomanj-
kanja finančnih sredstev in kadrov.
Velik del sredstev (okoh 7 milijonov)
je še sedaj, v obliki neporavnanih
obveznih denarnih prispevkov pri ob-
čanih, ki tudi nosijo del krivde za
neizpolnjene programe KS Slov. Bi-
strica.
V 1972 letu je KS Slov. Bistrica
sprejela dve pomembnejši nalogi. Na
prvem mestu je ureditev ceste I. reda
skozi Slov. Bistrico in istočasno ure-
ditev kanalizacije ob njej ter Ljubljan-
ske ulice v celoti. Predvidevajo, da bo
ta investicija veljala nad 100 milijo-
nov. Medtem ko bodo obnovo ceste
skozi mesto izvršili s sredstvi republi-
škega cestnega sklada pa bo morala
KS Slov. Bistrica zagotoviti sredstva
za ureditev kanalizacije in pločnikov.
V drugem planu pa bodo v okviru
finančnih sposobnosti urediH tudi
nekatere mestne uhce (pri blokih,
Stadionska, Prečna, Borisa Vinterja,
Izseljeniška in parkirni prostor ob
Ljubljanski cesti) ter sodelovali v
obnovi mestnega kopališča v Slov.
Bistrici. Za uresničitev teh nalog bo
potrebovala prek 3,520.000 din, za
vzdrževanje komunalnih objektov pa
še nadaljnjih 385.000 ND. Obnove so
potrebne tudi mestne zelenice. Za
uspešno izvajanje sprejetega programa
bo potrebno omogočiti potrebna fi-
nančna sredstva in izpopolniti kadrov-
sko strukturo v KS. O tem bodo
razpravljah tudi na zborih volivcev, ki
bodo v Slov. Bistrici 23. in 24. tm.
VIKTOR HORVAT
občinska prvenstva
košarka
TVD PARTIZAN-HAJDINA
PRVAK
Odigrano je bilo zadnje kolo občin-
skega prvenstva za društva TVD—Par-
tizan in so bili doseženi naslednji
rezultati:	Kidričevo :Rogoz niča
35:28, Prvenci:Markovci 20:0 b.b. v
predzadnjem kolu pa so bili rezultati
naslednji: Markovci:Kidričevo 16:58,
Rogoznica:Hajdina 40:63
Končna uvrstitev je naslednja:
Hajdina	4	4 0	339:154 8
Kidričevo	4	3	1	171:143 6
Prvenci	4	2	2	161:135 4
Rogoznica	4	1	3	118:203 2
Markovci	4	0 4	84:238 O
Na srednješolskem tekmovanju v
košarki je bila odigrana odločilna
tekma za naslov prvaka in je zmagala
ekipa ESŠ nad svojimi sovrstniki iz
gimnazije. Rezultat je bil 60:42, kar
je nedvomno presenečenje, obenem
pa lep uspeh dijakov ESŠ, ki so letos
skupaj z dekleti osvojili oba naslova.
NAMIZNI TENIS
Prejšnjo nedeljo je bilo v domu JLA
Ptuj odigrano finalno tekmovanje
ekip, ki so dosegle naslednje rezulta-
te: Partizan-Rogoznica:ZMS Ptuj 4:5,
Stojnci:ZMS Ptuj 0:5, Hajdina:Ro-
goznica 1:5, Rogoznica:Stojnci 5:1,
Hajdina:ZMS Ptuj 1:5, Stojnci:Hajdi-
na 1:5.
Končna uvrstitev je naslednja:
ZMS Ptuj	3	3 O	15:5	6
Rogoznica	3	2 1	14:7	4
Hajdina	3	12 7:11	2
Stojnci	3	0 3 2:15	O
Naslov prvaka občine je osvojila
ponovno ekipa ZMS Ptuj, ki je s tem
ze drugič zapored^ potrdila, da je
najboljša ekipa v občini.
anc
„Včeraj bi bila morala sprejeti v
službo novo pomočnico."
„In je nisi? "
,,Ne, ker je prevehka za našo mo-
derno kuhinjo."
Zapuščena domači}a
Kot mnoge višinske predele v Sloveniji, tudi na območju
bistriškega Pohorja pričakuje podobna usoda. Že nekaj let nazaj
odhajajo prebivalci iz hribovskih naselij v industrijske centre,
zahtevnejši pa celo v tujino. Takšni premiki pa puščajo za sabo tudi
nekatera nerešena vprašanja, med katerimi so najobčutnejša skrb za
ostarele kmete in onemogle, ki si s svojim delom ne morejo več
zagotoviti potrebnega standarda. Niso redki primeri, da otroci ali
sorodniki, katerim so sedaj že ostareh občani s svojimi žulji in
celodnevnim garanjem na njivah ali gozdovih omogočili lepšo
bodočnost, sedaj na nje radi pozabljajo. Takšna neodgovornost
postavlja pred družbo naloge in ne malokrat tudi socialne probleme,
katere pa ublažijo, nikakor pa jih ne bodo uspeli odpraviti v celoti.
Opuščene domačije postajajo tako vse pogostejša podoba
današnjega časa. V nasprotju s tem pa je opaziti hitro naraščanje
števila prebivalstva v centrih. Fotografija in tekst: Viktor Horvat
-fEDNIK — ČETRTEK, 23. marca 1972
STRAN 9
jirko Šoštarič:
zleti v ptujsko
}kolico in preteklost
(Nadaljevanje)
Vse je le še trpek spomin na
nekdanjega zavzetega slovenjegoriške-
ga mecena slovenske kulture, sousta-
novitelja Slovenskega gospodarja, kije
brezplačno delil in razvažal po Slo-
venskih goricah knjige Slovenske
matice, iz rodoljubja gostil vse goste v
dvorani v prvem nadstropju, ki je
danes brez šip in že propada - sam
Colnik pa je umrl pozabljen in
zapuščen pri Treh kraljih. V bližini
spominja na leto 1618 kužno zna-
menje s tremi imeni.
V bhžnjem Benediktu je gotska
cerkev, ena najstarejših v Slovenskih
goricah, vendar je letnica 833 hudo
pretirana; kužno znamenje spominja
na leto 1532 in Turke. Tudi v tem
kraju so skakači iz Radehove imeh
okoh leta 1600 svoje pristaše in
postojanko. V bližini vasi so gomile in
sledovi zpadb iz rimske dobe; tudi v
Drvanji in Ihovi so najdeni sledovi
rimskih zgradb. Te zgradbe in sledovi
v Sp. Senarski napeljujejo na misel, da
je tod mimo potekala rimska cesta in
morda še tudi jantarska pot, vendar
dokazov za to še ni. V bhžnjem
Ženjaku so v gozdu južno od današnje
ceste, ki se tu prevali čez greben,
izkopah pred 150 leti slovite „negov-
ske čelade", ki nosijo prvi znani
germanski napis (novejše raziskave
datirajo te čelade v čas velikega upora
Panoncev - 9. 1. pred n. št. do 15. po
n. št.) Zanimiva je baročna zgradba
benediškega župnišča iz 17. stoletja z
majhno galerijo portretov tamkajšnjih
župnikov. Tu je rojen tudi dr. Ploj,
skladatelj (1893).
Nad Beneditkom se na vrhu hriba
dviga mogočna zgradba trikraljevske
cerkve, edinstvene arhitekture v po-
znogotskem, že renesančno navdah-
njenem slogu, ki so jo zgradili do
1528 do 15S:i le'a. Posebno značilen
je „čokasti" zvoaik, s strmo pirami-
dasto streho ter s stopniščem v
majhnem mineratu shčnem prizidku
zvonika s 117 stopnicami iz oseškega
l^amna, ki se vijakasto vijejo okoh
osrednje osi. Iz zvonikovih lin se
odpira eden najlepših razgledov Slo-
venskih goric na Pohorje in Kozjak,
DOČ in Ivajnščico, Golco in Staden,
Negovski grad in Kapelo, Benedikt in
vrhove zvonikov v Gradišču. Čudoviti
so iz oseškega kamna izklesani cerkve-
ni portali, stebri, oporniki, svodno
rebrovje, prižnica, nabiralnik milošči-
ne m križa na strešnem slemenu,
'zredni so trije oltarji: gotski rezljani
"ilni oltar iz 16. st., kameniti oltar
Vnebovzetja in pred vojno iz delov po
navodilih dr. Steleta sestavljeni baroč-
ni oltar s Tremi kralji, oba iz 17. st.
•^er se je v 17. stoletju romanje
preusmerilo v novozgrajeno cerkev
Trojice v Gradišču, je trikraljevska
■^gubila dohodke in ni premogla sred-
stev za modernizacijo v baroku - to
^ejstvo pač lahko ocenimo kot srečno
naključje, ki nam je trikraljevsko
^rkev z opremo ohranilo v prvotnem
piju, kakršno se v slovenskih cer-
^^ah le redko vidi. Posebne pozor-
nosti vredna je tudi sosedna zgradba
^eznarije iz istega časa s poznogot-
kletnim portalom in okni, nič
znamenita pa ni izredno lepo
®^ena lipa pri presbiteriju, ki ima
°seg debla 575 m ter je druga naj-
■ v Slovenskih goricah. Ljudsko
močilo ve povedati, da je trikraljev-
ska cerkev nekoč bila postavljena na
štajersko-ogrski meji (res je v 1.
poL 12. stoletja in 1487-1490 Rad-
gona z Negovo bila ogrska!). Druga
legenda pripoveduje, da je v oseškem
kamnolomu nekoč zasulo tri kame-
naije pri delu; na mestu nesreče stoji
danes tristransko izklesan kamniti
križ, ki je po obliki precej shčen
kamnitima križema na slemenu trikra-
ljevske ladijske strehe in številke let-
nice na križu so presenetljivo podob-
ne onim nad glavnim portalom cerkve
- 1558, ki pričajo, kdaj je glavna
cerkvena ladja bila prekrita; takrat bi
bil utegnil biti postavljen tudi kamniti
križ v gozdu ob kamnolomih (letnica
1358 na križu je verjetno poznejša
napačna, pravilna je gotovo 1558!)
Od Benedikta pridemo v poldrugi
uri mimo Treh kraljev, šestdesetih
gomil v Trotkovi čez Ločjak k Negov-
skemu gradu. Grad je bil nekoč važna
obmejna utrdba proti ogrskim vpa-
dom in kaže mnoge poznogotske
arhitektonske detalje (kapela s porta-
loma in še neodkritimi renesančnimi
freskami, gotske kletne line) ter rene-
sančna okna v nadstropju in grajska
portala iz let 1612-1613. V lepem
arkadnem hodniku v notranjem dvori-
šču z renesančnimi stebri je vzidana
kamnita glava, ki po ljudskem izročilu
predstavlja glavo tistega Turka, ki je
edini od oblegovalcev vdrl v notra-
njost gradu in so ga branilci „za
nagrado" obglavili.. .
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ivan Cimerman:
Tri pesmi
,ranjeni jelen
Pošiljaš mi
tanka bela pisma
na vrtu
češnje cvetijo.
Od drznih sunkov.vetra
je pajkova mreža odvisna
vert': tvoje dlani
v drugih drhtijo.
Pošiljaš mi
tanka bela pisma
a mene vse bolj žeja po svetu
mečeš mi drobce sonca
od let neodvisno
kot vržejo kost steklemu psetu.
diamantni nož
Delo klubov OZN In OK K OZN Ptuj
Na skoraj vseh osnovnih šolah v
Ptuju in okoUci, srednjih in poklicnih,
delujejo klubi OZN. Ti so se v zadnjih
nekaj letih zelo razširih. Njihovo
članstvo iz leta v leto narašča. Vedno
več je mladih, ki aktivno sodelujejo v
njih, razpravljajo o pohtičnih dogaja-
njih doma in v svetu, pripravljajo
predavanja o aktualnih dogodkih, se
poglabljajo v razhčne družbene poja-
ve, obhkujejo svoje mišljenje ter po-
glede na svet. Vendar pa njihovo delo
nikakor ne poteka brez težav. Po-
manjkanje literature za predavanja,
slikovni material in filmi, priložnostne
razstave in proslave je problem, ki iz
dneva v dan ostaja nerešen.
OK-K-QZN sicer skviša to stanje iz-
boljšati predvsem tako, da bi povezale
klube med seboj in nabavila material
za njihove sestanke. Ker pa je njena
naloga tudi organizacija predavanj za
širše občinstvo, priprava seminaijev in
podobno, je jasno, da bi pri svojem
delu potrebovala pomoč drugih so-
rodnih interesnih organizacij. Le-te pa
do sedaj še niso pokazale posebnega
zanimanja za to sodelovanje. Tudi
kadrovski problemi niso ravno maj-
hni, vendar lahko rečemo, da se bo
letos stanje izboljšalo. S ponovno
ustanovitvijo mladinskega kluba, kjer
bodo imele prostor vse specializirane
organizacije in profesionalec, ki bo
urejeval delo specialnih organizacij, se
bo položaj bistveno spremenil. Ta
izboljšava bo vsekakor vphvala tudi na
delo v osnovnih enotah, klubih OZN,
ki se bodo med seboj povezali in si
pomagah pri svojem delu.
Zvezdana Veber
Bodoča tašča: „No, kako vam je
teknila večerja? "
Bodoči zet: »Izvrstno! Priznati mo-
ram, da še nikdar nisfem tako imenit-
no večerjal."
Najmlajši brat zaročenke: „Mi tudi
ne!"
Upnik: „Lepo vas prosim, saj ven-
dar ne morem vsak dan sem hoditi in
vas opominjati!"
Dolžnik: „To je res. Pa pridite
odslej vsako sredo, če vam je prav!"
Prispevki m ptujsko bolnišnico
Za izgradnjo bolnišnice so darovali na	žiro račun ši
524-7651-13 finančna sredstva naslednji dairovalci:
. 1. Dom dr. Marjana Barštnarja, Dornava	1.500 din
2.	Mestni kino. Ptuj	200 din
3.	§ola Zetale	200 din
4.	Delavska univerza Ptuj	200 din
5.	Gradbeno podjetje Drava, Ptuj	3.500 din
6.	Občinski komite"ZKS Ptuj	600 din
?. Kolektiv Postaje Ptuj	' 600 din
8.	Rozalija Kopfer, Gresovčak. Ljutomer	10 din
9.	SP Opekairna Zabjak	100 din
10.	Občinski sindikalni svet Ptuj	500 din
11.	Šolski center za kovinsko stroko, Ptuj	1.500 din
Namesto praznovanja 8. marca so darovali:
12.	GP Drava Ptuj	6.000 din
13.	Kreditna banka Ptuj	1.000 din
14.	Otroški vrtec Ptuj	1.000 din
Člani delovne skupnosti bolnišnice so darovali finančna
sredstva v višini 10.780,00 din
Vsem darovalcem iskrena hvala!
DIREKTOR
prim. dr. Mitja Mrgole
Prstni odtisi na steklu in mož
vajen steklene obrti,
ena je ploskev, a najtrši nož
zdvoji jo, zreže do smrti.
Dvoje zrcal do hotela - v svoj grob;
zvenko po temi hodnikov iskre,
svetel in lep je ta dvojni pokop,
naj tišje mish se zdaj poslove.
Prstni odtisi in kriki in kri,
roka, ki nosi leskeč diamant,
ploskev zdrobljena rezko hrešči,
v grlu dekleta drobec - njen fant.
stara devica
Ugasnjena od znotraj.
Težka svila poljubov
Brokat drhtenja
Nylonske solze
Je ne morejo več obiskati.
Njene oči kot dva sarkofaga
Dlani zapuščeno bojišče
Veter ji zapira in odpira vrata v srce
Nikoh ni iskala čmrljev v raztrganih
cvetih marjetic.
Noči pokončnega smeha
Jutra s škijančki in medom
Dnevi zrehh plodov in vonjev
Je več ne iščejo.
Ugasnjena od znotraj
Si poje brezbarvne psalme
In breze behjo njene krike.
drobni nasveti
-	LESNI pepel potrosimo pozimi
po gredah, kjer bomo pozneje posejali
grah ali čebulo. Pepel uniči tudi razne
vrtne škodljivce.
-	OCVIRKE hranimo kot mast.
Ako so presuhi, vlijemo nanje neko-
hko ohlajene masti, drugače postane-
jo radi žarki in plesnivi. Važno je
namreč, da so vse praznine dobro
zadelane. Mast nalijemo, ko so ocvirki
že popolnoma mrzh. Tako zrak ne
more v notranjost.
-	V KOZARCIH ZA PRANJE
ZOB se zelo rada nabira nesnaga. Zato
jih moramo vsaj enkrat tedensko
oprati z vodo, ki smo ji dodali soh.
Pustite, naj slana voda stoji nekaj ur v
kozarcih in šele potem jih operite.
-	SIR dobi finejši okus, če p
zavijemo v prtiček, ki smo ga namoči-
li v vinu irv trdo oželi.
-	JAJCNIK je okusnejši, če ga
malo pokapUamo z limoninim sokom,
preden ga ponudimo.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
tvd partizan
kidričevo, prvak
ObZTK Ptuj je razpisala občinsk
prvenstvo osnovnih šol v gimnastiki,
ki je bilo v izvedbi šolskega športnega
društva Kidričevo in so pri pionirjih
postali prvaki Kidričevo pred F. Osoj-
nik, Ptuj in Markovcj, pri pionirkah
pa Kidričevo pred T. Žnidarič, Ptuj in
Cirkulanami.
Nastopilo je 54 tekmovalcev, žal pa
se tekmovanja niso udeležile vse tiste
osnovne šole, ki imajo pogoje, da bi
ekipe pripravile.
Organizacija tekmovanja je bila od-
lična. Zmagovalci so prejeli pokale in
diplome.
občinsko prvenstvo
osnovnih šol v šahu
v soboto je v organizaciji Občinske
zveze prijateljev mladine bilo v domu
JLA^ Ptuj občinsko prvenstvo osnov-
nih sol v šahu, na katerem je nastopilo
7 ekip ml. pionirk, 14 ekip ml.
pionirjev, 7 ekip st. pionirk in 14 ekip
st. pionirjev.
Tako je nastopilo 42 ekip z 206
šahisti iz 17 osnovnih šol in je
tekmovanje trajalo nad 6 ur ter so po
zagrizenih in težkih borbah v predtek-
movanju postali finalisti naslednji:
mlajši pionirji — 1. Spolenjak:Le-
sk \«c 1:3, 1. Spolenjak:T. Žnidarič
2:2, Leskovec:T. Žnidarič 2:2.
Prvak je postala šola Lesk mbc,
sledijo T. Žnidarič in I. Spolenjak.
Občinski prvak — posame_zniki je
postal Jernej Šoemen — T. Žnidarič
Ptuj; mlajše pionirke - Gorišnica:
Grajena 1:3, Majšperk:T. Žnidarič
3,5:0,5.
Prvak je postala šola Grajena pred
Gorišnico in Majšperkom. Občinska
prvakinja je postala Vida Alič — 1.
Spolenjak Ptuj; starejši pionirji — T.
Žnidarič:1. Spolenjak 1:3, T. Žnida-
rič-Dornava 2,5:1,5, 1. Spolenjak:
Dornava 2:2; občinski prvak je 1.
Spolenjak, sledijo T. Žnidarič in
Dornava.
Občinski prvak je postal Marjan
Šilak — Dornava.
Starejše pionirke so igrale v eni
skupini in je vrstni red naslednji: obč.
prvak F. Osojnik, Majšperk, Cirkovce,
Kidričevo, I. Sjjolenjak, Podlehnik, T.
Žnidarič. Občinska prvakinja Milka
Dolšak — Majšperk.
Občinski prvaki ekipno in posa-
mezniki bodo nastopili 8. in 9. aprila
na področnem tekmovanju v Maribo-
ru in na Pohorju.
V nedeljo je bilo v Kidričevem
odigrano zadnje kolo občinskega
prvenstva v šahu za društva Partizan
ter so bili doseženi naslednji rezultati:
Kidričevo:Videm 3,5:1,5, o dvoboju
Dornava:Majšperk (rezultat 3,5:1,5)
pa bo morala komisija za tekmovanje
opraviti svoje delo, ker je ekipa
Dornave nastopila z neregistriranim
igralcem. Tako ne moremo danes
Poročati, kdo je postal prvak občine
tuj za 1972 do končne odločitve
komisije.
slovenščina -
moj najljubši
predmet
Hodim v 8. razred osnovne šole
,,Bratje Reš" Desternik. Učim se dveh
jezikov: slovenščine in nemščine. Naj-
ljubša mi je slovenščina. Poučuje me
dobra učiteljica Elza Galun.
Naša prva vzgojiteljica in učiteljica
slovenskega jezika je mati. Povzela ga
je^ od svojih staršev. Nas otroke je
učila izgovarjati prve besede v sloven-
skem jeziku. Pripovedovala nam je
lepe slovenske pravljice. Moja druga
vzgojiteljica in učiteljica je bila dobra,
še predobra tovarišica Marica, kateri
sem globoko hvaležna za vse, kar me
je naučila. Obe tovarišici sta nas učili
tudi o slovenskih pisateljih, katerih
knjige učenci radi prebiramo.
Vsak zaveden Slovenec rad govori
svoj jezik in ga nikoli ne zataji. Tudi
pozabi ga ne, čeprav odide v tujino in
dolgo ostane tam.
MARIJA POLANEC,
8. raz. OŠ DESTERNIK
mamici
Mati, ^ velikokrat prva in zadnja
beseda človeških ust. Vendar pišemo
o materah le ob njihovem prazniku ali
če kateri ugasne luč življenja. Eno
izmed dobrih bitij, si ti, moja mamica.
Podarila si mi življenje, ki ga imam
tako rada. Hvala ti zanj!
Poskrbela si za moje brezskrbno
otroštvo, ki ga sama nisi imela. Koli-
kokrat si vstajala ponoči, da bi me
odela, ko sem v sanjah premagovala
zlo. Trepetala, si za moje življenje in
prihodnost. Čim starejša postajam,
tembolj se zavedam, kaj si storila in
kaj še delaš zame. Vsak dan te imam
rajši.
Oprosti mi zaradi nesoglasij^ do
katerih pride med nama, saj ves, da
sem mlada in da bi rada imela vse
boljše, kot je. Nisem še okusila vsega,
kar si ti in ne morem vedeti, kaj je
prav in kaj ni. Neznana sila me vodi v
življenje in vem, da bom naletela na
mnoge težave.
Prosim te, pomagaj mi, da bom
hodila po pravi poti, saj že uvidim, da
je prav tisto, kar mi pripoveduješ.
Vem, da zahteva tvoj poklic od tebe
vse tvoje sile in da si po delu
izmučena in potrebna počitka. Vča-
sih mislim, da bi bilo bolje, če ne bi
hodila v službo, ker bi imela potem
več časa. Morda bi si bili takrat bližji
in bi ti lahko zaupala in potožila vse,
kar mi leži na srcu.
Tako pa te po delu čaka doma še
tisoč drobnih opravkov in te skoraj ne
upam prositi, da bi mi pomagala
reševati moje_ probleme, ker si preveč
utrujena.^ Včasih je res težko biti
hčerka učiteljice, ki mora razen svojih
reševati še probleme tolikih drugih
otrok.
Koliko vsega bi ti še lahko napisala,
da bi izrazila vsa svoja čustva! Vendar
ti naj teh nekaj vrstic pove vse, kar
čutim do tebe!
JOŽICA JEZA,
OŠ PODLEHNIK
Rajši kot kakršenkoli zaklad, si želim
tebe imeti vse svoje življenje.
Dokler te bom imela, bom najsreč*
nejša, če pa te ne bo več, bom
izgubljena ovčica sredi planjave.
MAJDA ROŠKAR, 5. raz.
OŠ TRNOVSKA VAS
HVALA ZA POZDRAVE, LE PO-
GUM V NAPREJ! UREDNIK.
pri nas doma
Naša hiša leži na majhnem hribu, s
katerega je lep razgled po bližnjih
krajih.
Smo številna družina, zato pri nas
ni nikdar dolgočasno. Pozimi smo v
kuhinji, kjer si pripovedujemo pravlji-
ce in šaljivke. Dvakrat ali trikrat
tedensko gremo^ v trgovino kakšne
4 km daleč. Nihče se rad ne ^ravi na
tako dolgo pot, posebej še, ce zavija
veter in nosi sneg v obraz.
Sedaj pa po dolgih zimskih mesecih
prihaja počasi pomlad, letni čas, ki se
ga vsi veselimo. Ker imamo nekaj
zemlje, se bo tudi za nas začelo delo
na polju. Tam čez leto trdo delamo,
da bi si pridelali vsaj del potrebnega
za življenje. Zjutraj nas na delo
pospremi^ jutranja zarja, zvečer^ pa
tišina večernega mraka in kresničke,
ki nam razsvetljujejo pot.
Imam tri sestrice in štiri bratce in
skoraj vsi so mlajši od mene, zato
moram popaziti nanje, če mame ni
doma. Oče je kovinostrugar v TGA,
mama pa gospodinja. Lepo skrbita za
nas, zato ju imamo vsi radi.
Doma se_počutim dobro kakor tudi
vsi ostali. Želimo si, da bi nam vedno
ostalo tako lepo.
MARIJA MESAREC,
OŠ VELIKA NEDELJA.
ŠE ENA POGUMNA DEKLICA,
SAMO ENA S ŠOLE V VELIKI NE-
DELJI?
topli žarki srca
ogrevajo,
zbujajo hrepenenje
Sedim v sobi in se poskušam učiti
zgodovino. Imena vladarjev,- letnice,
stoletja in meje se brez reda kopičijo
druga na drugo. Ne morem se zbrati.
Skozi okno me topel žarek vabi v
naravo. Takrat pozabim na kup zmeš-
njav, ki sem se prej ubadala z njim.
Hitro odidem ven.
Kakor v sanjah hodim po travnikih.
Lahkotno poskakujem. Ko se po
dolgem sprehodu utrudim, sedem na
podrto deblo in se zazrem v potok.
Njegov živahni tek zbuja v meni
zadržanost. Vem, da imava oba vsak
svoj cilj, toda on ve, da ga bo dosegel.
Ve, da se bo na koncu zlil v obliki
velike reke v širno morje. Toda
jaz . . .? Vidim se v vlogi raziskovalca,
ki iznajde zdravilo, poleti na luno in
ves svet ga slavi. Toda pot je dolga,
polna ovinkov, brzic in vrtincev. Bom
dosegla svoj cilj? Srce mi napolni
upanje. Začne mi razbijati od strahu
in pričakovanja. Z menoj ugiba in se
veseli. Ugiba. To je najhujše! Ko bi le
lahko odločilo: da ali ne! A noče! Ne
more! Ne zna?
In na koncu, ko je moje hrepenenje
na višku, upanje že dejanje, topli žarki
nenadoma ugasnejo . . .
Tako sem spet navadna deklica, ki
sedi na podrtem deblu ob potoku.
Lahko bi zopet začela svoje misli, a
žarkov upanja in hrepenenja ni
več . . .
direndaj
Mojca shrambo je pustila
kar odprto na stežaj,
mucka noter je pritekla
in nastal je direndaj.
Skledo z mlekom je razbila,
tekla je po vseh policah,
vse razbila in polila,
zmešnjavo strašno naredila.
Mojca je mamo poklicala
mama skoraj skup ja padla.
Mojca pa je zajokala
bilo je konec direndaja.
IVICA PUČNIK, 6. raz
OŠ SLOV. BISTRICA
hudo mi je bilo
Spominjam se dogodka, ki ga ne
bom nikoli pozabila. ,,V mesto mo-
ram, sem še v snu zaslišala mamin
glas. Pa da bo doma vse v redu, dj
bosta z Jasno vse lepo pospravili."
(Jasna je moja sestricna). Komaj j{
mamica to izgovorila, so se oči zopet
zaprle. Mamica nama je bila že prej.
šnji dan obljubila, da nama bo prine
sla novi obleki. Takrat sem si želela
takšno obleko, kot jo je imela sosedo-
va Nevenka. Dolgo sem ležala v
postelji in si predstavljala, kakšna
bom v novi, lepi obleki. Sonce je bilo
že precej visoko, ko sem se prebudila
iz sanjarjenja. Prebudila sem tudi
sestrično Jasno. To pa ji ni bilo všeč
in tako sem dobila prvo klofuto.
Seveda sem ji takoj vrnila in tako sva
se začeli premetavati, najprej po po-
stelji, potem po tleh in sva razmetali
vse, kar nama je prišlo v roke. Soba se
je spremenila v pravi Teksas. Vse je
bilo prevrnjeno in razmetano. Toda,
joj! Ko sem hotela blazino zagnati v
Jasno, sem z njo oplazila lestenec.
Počilo je in steklo se je razletelo na
vse strani. Na mah sva se vrnili v
resničnost. Spomnila sem se maminih
besed, ki so se v lepem zaporedju
vrstile v moji glavi: „Da bosta pridni!
Da bo vse v redu!" Stopila sem skozi
vrata in glej: pred menoj je stala
mamica. V roki je držala zavitek. „Sta
bili pridni? Oblekci sem vama prine-
sla." Ničesar nisem odgovorila, le v
glavi se mi je zvrtelo. Kaj bo zdaj?
Razmetana soba, razbit lestenec. Ma-
mica me je gledala: ,,Kaj nisi vesela
nove obleke? Da nisi bolna? Jasna je
bo gotovo vesela. Kje pa je? Je ni
tukaj? " Nobene nisem vec^ spravila
ven. Kako sem le mogla pričakovati,
da mi bo mamica izpolnila največjo
željo, ko pa ji jaz nisem izpolnila niti
najmanjše. Kako žalostna je bila ma-
mica, ko je videla vse to najino
razdejanje. Takrat me je zbodlo na
dnu srca. Nisem mogla pogledati
zavitka, ki je ležal na mizi nedotak-
njen. Morala bi reči: ,,Oprosti ma-
mica! Obljubim ti, da bom odslej bolj
ubogljiva."
Toda beseda mi ni in mi ni šla iz
ust. Šla sem v sobo in z Jasno sva vse
pospravili, mamica pa je pripravila
kosilo. Sobo sva nekoliko uredili, U
na stropu še sedaj visi lestenec brez
stekla^ ki me vedno spominja na ta
nesrečni dan. Še sedaj ne vem, kam je
izginil tisti zavoj. Nikoli več ga nisem
videla.
VLASTA KMETIČ^ 6. a raz.
OŠ T. ŽNIDARICA, PTUJ
moja pot po zvončke
Zvončki so se prebudili, zazvonili
pomladi in že nas je obiskala.
zemlje so prikukale tudi trobentice in
drugo pomladno cvetje. Sonce jim j«
dalo moč, nam pa veselje.
Nekega dne smo se vaški otroci
dogovorili in se odpravili po spomla;
dansko cvetje. Pot nas je vodila skozi
gozd, kjer so se že oglašale ptic«
pevke. Na griču smo se nasmejali,
je bil ves posut s snežno belima
zvončki, tudi trobentic ni manjkalo
Toda nenadoma so se prikazali
nebu črni oblaki. Prve deževne kaplJ'
so že padale j)o cvetju. Prestrašili sm<
se približajoce se nevihte, zato srnoi
šopki v rokah odhiteli domov, kamo'
smo prišli čisto premočeni.
Naslednje jutro pa je bilo vse '
belem. Toda namesto cvetja nas J'
zopet obiskala zima. Vesel sem, k'
gledam skozi okno, kako padajo belj
snežinke, v vazi pa le imam šope'
spomladanskega cvetja.
JANI DOLENC, 3.'
OŠ LOVRENC NA DR.f
nevarna krotkost . . .
teorija in praksa
K razpravam o neupravičenem bo-
gatenju, ki jih je te dni organiziral
sindikat, je treba dodati še eno infor-
macijo: na pred nedavnim organizi-
ranem simpoziju o značaju in vlogi
sindikata, katerega je organiziral tudi
sindikat, so pisci referatov dobili za
svoje delo tudi do 500 starih tisoča-
kov honorarjev. Dodatno vsoto za iste
referate, napisane na dvajsetih tipka-
nih straneh, bodo dobili naknadno,
ko bodo objavljeni v posebni brošuri.
Dober zaslužek, ni kaj reči . . . Upra-
vičen ali neupravičen?
rada te imam, mama!
Moja ljubezen do tebe, mama, je
neskončna. Bolj te imam rada, kot
karkoli drugo na svetu.
Ko sem bila še majhna, sploh nisem
vedela, kaj je ljubezen do mame. Ko
pa sedaj odraščam, se vsak dan bolj
zavedam samega sebe in — tebe,
mama. Vem, da si mnogo noči bedela
ob moji postelji, me s pesmijo uspa-
vala ali trepetala za moje zdravje.
Kako bi živela brez tebe? Bila bi kot
izgubljena ovčka sredi planin. Pri tebi
pa se počutim na varnem in sem
najbolj srečna deklica na svetu. Tvoje
žuljave in hrapave roke so povsem
mehke in nežne, ko se me dotaknejo,
skratka, ti si moj največji zaklad.
-fEDNIK — ČETRTEK, 23. marca 1972
STRAN 11
RODILE SO:
Marija Kaisersberger, Kidričevo 83
^ Jožico; Katarina Cafuta, Jabiovec
49 - deklico; Zorica Podojsteršek,
Mežica - Aljoša; Marta Golob, Tibol-
ci 19 - Mileno; Kristina Krajnc,
Hrastovec 53 - dečka; Terezija Hed-
PRODAM MOPED za 1.000 din, ku-
hinjsko kredenco za 500, šivalni stroj
singer za 500 in kombinirani štedilnik
elektro-premog za 250 din. Ptuj,
čučkova 4.
PRODAM večjo količino sena. Zabov-
ci 7, p. Markovci
PRODAM HIŠO, gospodarsko poslop-
je in 67 arov zemlje. Janez Turk,
Majšperk 19.
MLADE PLEMENSKE, vozne vole -
simentalce prodam. Purg, Dravinjski
vrh, Videm.
PRODAM vinograd s hišo ob trasi
ceste Zagreb-Ptuj. Naslov v upravi.
STAREJŠO HIŠO v Ptuju ali okolici,
tudi s preužitkom, kupim. Naslov v
upravi.
PREKLIC
Podpisani Franc C a j n k a r , Ptuj,
Reševa 15, obžalujem in preklicujem
žaljivke, izrečene napram Ladislavu
Erjavcu, Ptuj, Reševa 11 ter se
mu zahvaljujem, da je odstopil od
obtožbe.
Franc Cajnkar
PODPISANI IVAN SEREC mL, dim-
nikar, Pušenci 37, p. Ormož, preklicu-
jem kot neresnične vse svoje trditve,
izrečene v navzočnosti tretjih oseb v
javnem lokalu v Pušencih Petru Ivanu-
sa, posestniku, Pušenci 30, p. Ormož,
ter se mu zahvaljujem, da je odstopil
od kazenskega pregona.
Ivan Serec ml.
žet. Vinski vrh 42 - dečka; Jožica
Kokol, Kolodvorska 6, Ormož -
dečka; Maijetka Vrtič, Dravinjski vrh
3 - Gabrijelo; Terezija Vidovič, Skor-
ba n. h. - Metko; Anica Skrbinšek,
Cank^eva 2 - Tončeka; Ana Sne-
dec, Župečja vas 39 - Jožico; Silva
Satler, Stojnci 82 - Klavdijo; Marija
Arnuga, Ločič 2 - Jožico; Ana
Plajnšek, Ciril-Met. dr. 16 — Damjana;
Marija Zamuda, Borovci 9 - Mileno;
Marija Vlašič, Senešci 29 - Jožeta;
Rozalija Toplak, Grbinci 21 - dečka;
Marija Krajnc, Dragovič 34 - Branka;
Marija Kociper, Vel. Nedelja 8 -
Emila; Zdenka Prejac, Strezetina 4 -
dekhco; Ivanka Korpar, Župečja vas
59 - dekhco; Angela Holc, Janški vrh
57 - Marjana; Cecilija Muhič, Mo-
škanjci 14 - dečka; Gizela Marin,
Mošicanjci 120 - dečka; Alojzija
Jamnik, Cufarjeva 7 — Petro; Eliza-
beta Golerač, Goričak 32 - Jožeta;
Ljudmila Petrovič, Vareja 45 - deč-
ka; Katarina Babič, Ciril-Metodov dr.
15 - deklico; Elizabeta Meglič, Za-
bovci 106 - dekhco; Rozalija Bezjak,
Zamušani 63 - dečka; Frančiška
Kokol, Rogoznica 64 - Sabino; Mari-
ja Dolinar, Vitomarci 5 - Srečka;
Matilda Ranfl, Borovci 9/a - dekhco;
Angela Horvat, Njiverce 35 - dekhco;
Ana Krajnc, Bučkovci 69 - dečka;
Nada Rob, Pavlovci 2 - Jožeta.
POROKE:
Stanislav Pulko, Gorca 39 in Kristi-
na Repec, Gorca 27.
UMRLI SO:.
Stanislav Žiher, Mezgovci 43, roj.
1950, umrl 12. 3. 1972.; Franc Kuko-
vec, Moravci 70, roj. 1894, umrl
12. 3. 1972.; Marija Voljč, Chil-Meto-
dov drevored 19, roj. 1897, umrla
14. 3. 1972.; Ana Prime, Potrčeva 55,
roj. 1896, umrla 15. 3. 1972.; Štefani-
ja Švaljek, Rodoboj, roj. 1904, umrla
17. 3. 1972.
Koncert slovenskih umetnikov v Ptuju
v dvorani glasbene šole Ptuj bo
dne, 27. marca 1972 ob 19.30 kon-
cert priznanih umetnikov solistov iz
Ljubljane.
Program bodo izvajali: Ileana Bra-
tuž-Kacjanova, sopran; Jože Stabej,
bas; Rok Klopčič, violina; Igor Dekle-
va, klavir.
Izvajah bodo dela: Beethovna,
Schuberta, Ipavca, Chopina, Dvoraka
in drugih.
Koncert ljubljanskih solistov je prvi
v letošnji sezoni. Omogočila ga je
deloma Kulturna skupnost Ptuj, delo-
ma pa Društvo glasbenih umetnikov
Slovenije.
Vsem ljubiteljem koncertov sporo-
čamo, da bosta temu koncertu sledila
še dva in sicer: Trio Lorenz v aprilu in
Ljubljanski godalni kvartet s sohstom
pevcem v maju.
Vstopnice za koncert bodo v proda-
ji v pisarni glasbene šole v petek, dne
24. marca od 1.6.-17. ure in v pone-
deljek dne, 27. 3. 1972 dve uri pred
koncertom.
Obiskovalci si sedeže lahko tudi
rezervirajo za naslednja dva koncerta.
Svetloba
v stanovanju
kupujmo še neprozomih vzorčastih in
pisanih zaves. Take zavese učinkujejo
težko, okno uokvirijo in ga čisto
ločijo od ostalega prostora. To pa ni
namen zaves. Zato tudi v primeru, da
take zavese rabimo, kupimo raje umir-
jene vzorce. Ni nujno, da z zaveso
prekrijemo samo okensko odprtino.
Kjer do kota ne manjka dosti, poteg-
nemo zaveso do kota in s tem dobimo
mehko steno iz tkanine, ki da prosto-
ru domačnost in tophno.
Ce imamo pod oknom radiator ali
nizko omarico, prekrijemo okno samo
do parapeta ah malo čez.
Zaveso lahko pritrdimo na lahko
leseno ali kovinsko karniso. Prednja
letvica naj bo samo toliko široka, da
zakrije vodilo, na katero je pritijena
tkanina. Zadostuje širina 6 do 7
centimetrov.
V nizkih prostorih obesimo zaveso
tik pod strop. S tem prostor optično
zvišamo. V izredno visokih prostorih,
kot so-v večini starejših hiš, pa zavese
obesimo niže in s tem prostor optično
znižamo.
Drug izvor svetlobe v stanovanju so
luči. Luči dajejo lahko direktno ah
indirektno svetlobo. Prostor najbolje
osvetUmo z mehko indirektno svetlo-
bo. To dosežemo tako, da luč na
kakršenkoli način zasenčimo, jo obr-
nemo v strop ali steno. V tem primeru
so senčniki kovinski, leseni ali celo iz
mavca. So razhčnih oblik in name-
ščeni pod stropom, na zgornjem robu
stene ali na steni. Ta svetloba osveth
samo prostor, ne osvetli pa zadostno
delovnega mesta. Zato kupimo za
delovno mesto primerno močno luč s
svetlobo samo na delovni prostor. Te
svetilke so spet lahko obešene pod
strop, gibljivo pritrjene na steno ali
delovno ploskev, lahko pa stojijo
prosto v sobi. Možnosti je res veliko,
treba je le pravilno izbrati.
Spomladanske težave z želodcem
Precej bolnikov se zateče spomladi k zdravniku zaradi želodčnih
težav, še več pa je takih, ki raje počakajo doma, da se bolezen bolj
razvije in šele potem iščejo zdravniško pomoč. Mislijo si pač: „Bo že
nehalo boleti!" Ce gre za pokvarjen želodec zaradi kakšnega
prekrška v hrani aH zaradi manjše količine delno pokvaijene hrane,
zaradi prehlada, mrzle pijače in podobnega, potem bolečine po
krajšem postu ponavadi res prenejajo. Ce gre za kaj bolj resnega,
potem pa jih zlepa ni konec, še močnejše postajajo._
Spomladi in jeseni želodec posebno rad nagaja. Ce je bil nekdo že
prej na želodcu bolan, pa je bolezen precej pozdravil, mu rada
vzplamti spomladi in jeseni nanovo, posebno še, če ni bil dovolj
discipliniran v prehrani, navadah in zdravljenju.
Svetlobo nam v stanovanju dajejo
okenske odprtine in svetlobna telesa.
Okna, ki nam dovajajo svetlobo in
zrak v stanovanjski prostor, dostikrat
zastremo z zavesami. Radi imamo
lepe zavese in te tudi spadajo v
prostor, ker ga z drugo opremo
zaokrožijo v celoto. Pred nakupom
zaves pa moramo marsikaj vedeti, ker
se morajo zavese ujemati s pohištvom.
Pri svetlem, modernem pohištvu so
lahko zavese grobe, pri temnem pohi-
štvu pa naj bodo nežne, prosojne. Ne
kupujmo blaga, ki se sveti, ker učin-
kuje mrzlo. Za toplo domačnost bodo
bolj pravšne mehke gube blaga brez
sijaja. Nežno, prosojno blago bomo
nabraU v bogate gube, grobo, mreža-
sto in močno zvorčasto blago pa v
redkejše gube, da nam zavese ne
zastro preveč svetlobe. Pri čisto tan-
kem blagu vzmamemo zato trikratno
širino, pri debelih čipkastih zavesah
pa še manj.
Ce ni nujno, da zvečer zastremo
okno pred radovednimi pogledi, ne
. POVEŠEN ŽELODEC pri nekaterih
ljudeh, ki imajo slabe živce, povzroča
neugodno napetost, če so se preveč
najedli. To velja posebno za tiste, ki
hitro shujšajo ah pa so zelo suhi. Taki
ljudje navadno trpijo tudi zaradi za-
Prtja. Bolnik s povešenim želodcem
N je čim bolj kalorično in obenem
lahko prebavljivo hrano, da se bo
?redil. Maščoba v trebuhu mu bo
želodec dvignila in težav ne bo. Je naj
Večkrat in nikdar do sitega, tudi pijač
ne preveč. Šele ko se bo zredil, lahko
Je in pije normalno.
, KRONICNO VNETJE ŽELODCA-
Je Zelo pogostna bolezen. Kriva je
^lalna slaba hrana, kajenje, alkoholne
Pijače, prevroča hrana, preveč zači-
■^Jena hrana in slabo prežvečena hra-
"a. Bolečine so v žlički, trebuh je
napet, da tišči pas in obleka, včasih
postane bolniku slabo. Včasih se bol-
niku riga, peče ga zgaga, tudi bruha,
posebno zjutraj. Apetit je slab, na
blato gre neredno, včasih prepogosto.
Iz ust mu smrdi. Ce je vzrok bolezni
kakšno gnojno žarišče v telesu, npr.
gnili zobje, je potrebno najprej to
urediti. Kajenje je treba zmanjšati,
pitje alkoholnih pijač opustiti, upo-
rabljati čim manj začimb, prav tako
pa tudi opustiti težko prebavljive in
premastne jedi. Hrano moramo dobro
prežvečiti, ne sme pa biti prehladna in
ne prevroča.
RANA NA ŽELODCU ALI DVA-
NAJSTERNIKU nastane tedaj, če je v
želodcu preveč želodčne kishne. Da
pa je kishne preveč, so navadno krive
cigarete, alkoholne pijače, prava kava
in stalna duševna ter živčna napetost.
Bolnik ima občutek pritiska, tope
bolečine ah pa grizenja v želodcu.
Bolečine so na tešče in pri praznem
želodcu, po jedi izginejo. Spomladi so
bolečine še bolj močne kot običajno,
pa tudi v jeseni niso majhne. Bolnika
peče zgaga, ker ima preveč kisline,
zaprt je in večkrat bruha. Za točno
ugotovitev bolezni je potreben rent-
genski pregled želodca ah pa rentgen-
sko slikanje želodca, ugotovitev kisli-
ne v laboratoriju in včasih še kakšna
dodatna preiskava. Rana je nevarna,
če poči, gre takrat za življenje. Zdrav-
ljenje bolnika, ki ima rano na želodcu
ah dvanajsterniku, ni težko, če bolnik
upošteva navodila. Potrebna je stroga
dieta. Prepovedane so vse močne za-
čimbe, kisline, kajenje, alkoholne pi-
jače, prava kava, svinina, svež kruh in
vse vrste suhega mesa. Jesti je treba
večkrat pomalem. Razen tega so po-
trebna zdravila, pitje slatine in pri-
merno delo brez posebne živčne nape-
tosti. Včasih, posebno po 45 letu
starosti ali pa če se rana predre, ne gre
brez kirurškega noža. Z operacijo
želodca seveda rano odstranimo.
Vse te bolezni bi bile dokaj hitro
ozdravljene, če bi bolniki ne grešili
posebno s kajenjem in pitjem alkohol-
nih pijač. Tako pa se težave večkrat
brez potrebe vlečejo leta in leta ah pa
se obdobno povečujejo, kar ni v prid
niti bolniku niti družbi.
jugoslavija Četrta
Po podatkih mednarodnega mone-
tarnega fonda gibanje maloprodajnih
cen raste po vsem svetu. Razlika je le
v hitrosti. Tako so v času oktober
1971-1972 rekordno porasle cene: v
Argentini za 35,7 odstotkov, v Turčiji
25,3 odstotke, Braziliji 21 odstotkov,
Jugoslaviji 17 odstotkov, na Portupl-
skem za 15,5 odstotkov, v Angliji za
9,2 odstotka, Holandiji za 8,3 odstot-
ke itd. Jugoslavija je v tej tekmi
zasedla torej četrto mesto.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
Pravočasno
mislimo na darila
Lepa navada je darovati, zato ne
pozabimo nanjo. Z obdarovanjem bo-
mo razveselili svoje najbližje. To ni
tako majhna stvar; razveseliti drugega
pa je že prava umetnost.
Res je težko zadeti, vendar pa spet
ni tako hudo, če obdarovanca dobro
poznamo. To so navadno družinski
člani in med letom smo prav gotovo
shšali marsikatero njihovo željo.
Rekli smo že, da mora darilo
razveseljevati. Zato ne bomo otrokom
podarjali nove jopice ali čevlje, kijih
sicer potrebuje, vendar ga ne bodo
razveselih, ker je prepričan, da jih bo
moral tudi sicer dobiti - torej ne kot
darilo ob praznikih. Otrok ima najraje
igračo ah knjigo. Malo večji otrok se
bo razveselil smuči ali sani. Otroci
petih, šestih let, ki so že spretni, se
bodo z veseljem igrali s sestavljenkami
raznih vrst. Za otjoke je izbira igrač
kar velika, vedno pa imejmo pred
očmi, kaj bo otrok z igračo lahko
počenjal. Ce se ne bo mogel igrati
zato, ker je za določeno vrsto igrače
še premajhen, ali ker se na primer z
nagačenim kužkom ne bo igral več
kot pet mw ut, potem smo ga pri
nakupu pač polomili.
Za odrasle je izbira daril prav tako
težka. Vendar pa odrash - v razliko
od otrok - z veseljem sprejmejo
darila, ki si jih lahko poveznejo na
glavo, obujejo na noge ali ovijejo
okoli vratu. Izbiramo lahko med šali,
med toplimi volnenimi nogavicami,
smučarsko kapo za smučarja in po-
dobno. Skratka, oblačilnih predmetov
skoraj ne zmanjka, poiščemo morda
le malo originalnejše, če je darilo
namenjeno mladim, in klasično, če je
za starejše.
Tudi za prijatelje, ki jih obiščemo
ob praznikih, pripravimo nekaj ma-
lega. Tukaj pride prav morda kakšna
bonboniera ali steklenica boljše pi-
jače.
Navadno skrbi pri hiši za vsa darila
samo žena, nanjo pa se nihče ne
spomni. Zadnji trenutek mogoče
mož, ki ji stisne v roko nekaj denarja,
češ, da bo sama najbolje vedela
kupiti. Ah ne bi bilo bolje, če bi
enkrat hčerka izbrala za mamo pri-
merno darilo?
Najbolj važno pa je, da pravočasno
mislimo na to, da bo treba oskrbeti
darila. Ne samo zato, ker je zdaj izbira
še mnogo večja, marveč tudi zaradi
tega, ker v zadnjem trenutku ne bo
več časa, da bi temu opravku posvetili
dovolj pozornosti.
in še kuma:iski nasvet
palačinke tako
in d-^ugače
Za palačinke potrebujemo jajca,
moko in tekočino. Pripravljene z
mlekom so palačinke mehke, zato
uporabimo mleko za zvite palačinke.
Pripravljeno z vodo, mlekom ali pi-
vom, je cvrtje krhko in hrusta. Za
zvite palačinke napravimo redko te-
sto, gosto testo pa pripravimo za
palačinke, ki jih polnimo s sočnim
sadjem. V ponev damo po okusu
mast, presno maslo, rastlinsko mast
ali olje. Palačinke se najbolj posrečijo,
če počiva testo vsaj uro, preden jih
začnemo peči.
PALAČINKE S SLANINO
Dodatki: 100 gr moke, 1/4 litra
vode, 4 jajca, ščepec soh, sesekljan
drobnjak ah peteršilj - 100 gr preka-
jene slanine, 1 velika čebula, 4 kruh-
ki.
Priprava: Na masti segrejemo na
kocke narezano slanino, dodamo se-
sekljano čebulo, nato pa drobno
narezane kruhke in vse skupaj opra-
žimo zlatorumeno. Za vsako palačin-
ko damo nekaj te mešanice v ponev s
segreto mastjo in vlijemo nanjo tenko
plast testa ter opečemo z obeh strani.
Priloga: presna solata.
PALAČINKE Z BANANAMI
Dodatki: 150 gr moke, 1/8 1 mleka,
4 jajca, sol, ščepec soli, mast. Nadev:
4 banane, limonin sok, sladkor, čoko-
lada, konjak ali žganj«. Priprava: Iz
tekočega testa spečemo majhne, tan-
ke palačinke. Za nadev zmečkamo
banane z vilicami in jim primešamo
limonin sok in po okusu sladkor.
Palačinke namažemo z nadevom, jih
zavijemo ter pokapamo z zmehčano
čokolado in žganjem.
PALAČINKE S SNEGOM
Dodatki: 200 gr moke, 1/2 litra
vode ali mleka, 2 jajci in 4 rumenjake,
sol, mast, marmelada, 250 gr sladkor-
ja in sneg iz 4 beljakov. Priprava:
Pripravimo testo, spečemo palačinke,
jih tenko namažemo z marmelado,
zvijemo in drugo na drugo položimo
na z maščobo namazan pekač. Nare-
dimo trd sneg iz 4 beljakov, dodamo
tretjino sladkorja in krepko stepemo,
da se sladkor dobro zmeša s snegom.
Preostali sladkor z žlico rahlo prime-
šamo snegu. Zdaj premažemo palačin-
ke s snegom in jih zlatorumeno
spečemo v zmerno toph pečici.
Krvodajalci
TRNOVSKA VAS 2. marca 1972:
Zdenka Pšajd, Crmlja; Angela Po-
trč, Bišečki vrh; Feliks Zorko, Trnov-
ski vrh; Rudolf Samprl, Crmlja; Janez
Fuks, Biš; Franc Požegar, Bišečki vrh;
Matilda Svarc, Crmlja; Anica Potrč,
Ločič; Ivana Horvat, Trnovska vas;
Marija Mohorič, Trnovska vas; Barbi-
ka Murko, Bišečki vrh; Ana Korada,
Trnovska vas; Roza Horvat, Trnovska
vas; Ehzabeta Lovrenčič, Trnovska
vas; Ivanka Šalamun, Trnovska vas;
Alojzija Frčeč, Biš; Marija Tašner,
Trnovska vas; Franc Kramberger, Biš.
KIDRIČEVO - teren - 7. marca
1972:
Lucija Vernik, Kidričevo; Inge Ho-
jak, Kidričevo; Stanko Crepinko, Nji-
verce; Marija Stres, Trub. naselje; An-
ton Vernik, Kidričevo; Alojz Mlakar,
Kidričevo; Ferdo Pleteršek, Kidriče-
vo; Zvonko Mohorko, Kidričevo.
GORISNICA, 9. MARCA 1972:
Pavla Vinko, Gorišnica; Albin Daj-
čar, Moškanjci; Vih Žnidarič, Gorišni-
ca; Franc Sisinger, Formin; Franc
Kelenc, Formin; Ela Feguš, st. Goriš-
nica; Marija Zamuda, Gorišnica; Tere-
zija Roškar, Gorišnica; Terezija Vese-
lič, Gorišnica; Marija Belšak, Gorišni-
ca; Angela Roškar, Gorišnica; Ivana
Dajčar, Moškanjci; Martin Jurgec, Mo-
škanjci; Franc Rihtarič, Zamušani;
Anton Belšak, Gorišnica; Marija Kola-
rič, Mala vas; Marija Polatnik, Gorišni-
ca; Cilika Horvat, Moškanjci; Marija
Firbas, Moškanjci; Lizika Petek, Ti-
bolci; Marija Petek, Tibolci; Janez
Kolarič, Mala vas; Marija Jurgec,
Moškanjci; Jože Krisl, Zamušani; Mi-
hca Petek, Moškanjci, Marinka Bru-
men, Zamušani; Marjetka Feguš, Go-
rišnica; Marija Vidovič, Moškanjci;
Kristina Petrovič, Zamušani; Jožica
Vesehč, Mala vas; Katica Žaucer,
Gorišnica; Angela Skripač, Gorišnica;
Marija Bratušek, Muretinci; Marija
Sisinger, Formin; Marija Krabonja,
Gorišnica; Marija Karo, Mala vas;
Franc Vesenjak, Placarovci; Jožica
Vojsk, Placarovci; Liza Fištravec, Pla-
carovci, Hilda Mulej, Gorišnica; Marija
Levanič, Moškanjci; Marija Kolarič,
Formin; Jožica Valenko, Moškanjci;
Marjetka Kolenko, Mala vas; Anton
Veselič, Mala vas; Janez Muhič, Mala
vas; Stanko Petek, Gorišnica; Alojz
Belšak, Muretinci; Stanko Šuman,
Gorišnica; Franc Vahč, Gorišnica;
Jože Muhič, Mala vas; Marija Veršič,
Placarovci; Terezija Veldin, Gorišnica.
ORMOŽ - občinski odbor združenja
vojaških starešin; 11. in 12. marec
Janko Kukol, Tomaž; Jože Hebar,
Rakovci; Franc Makrab, Rakovci;
Alojz Žinko, Lahonci; Alojz Skuhala,
Koračice; Alojz Horvat, Pršetinci;
Franc Lah, Ormož; Franc Lovrenčič,
Ormož; Martin Kramar, Ormož; Mir-
ko Novak, Runeč; Mirko Ozmec,
Ormož; Edi Pajek, Središče; Jože
Kosi, Vehčane; Franc Kociper, Šardi-
nje; Janko Sever, Loperšice; Alojzija
Mikložič, Mali Brebrovnik; Veronika
Vogrinec, Mihalovci; Janez Pihler,
Ivanjkovci; Ivan Grašič, Vehčane; Jo-
že Novak, Libanja; Stanko Perko,
Libanja; Friderik Meško, Vel. Nedelja;
Jože Rajh, Lahonci; Pavla Kline,
Veličane; Jože Rakuša, Obrež; Boris
Vrbančič, Ivanjkovci; Franc Krajnc,
Mihalovci; Franc Trstenjak, Frankov-
ci; Alojz Nardin, Ormož; Milan Pukla-
vec, .Ormož; Rudi Stuhec, Ormož;
Stanko Hodžar, Ormož; Danilo Dajč-
bauer, Ormož; Franc Praprotnik, Pu-
šenci; Matija Kolarič, Ormož; Konrad
Prejac, Podgorci; Alojz Kolarič, Pav-
lovski vrh; Mirko' Luknjar, Ormož;
Ludvik Cigler, Ormož; Ivan Skrinjar
Veličane; Ivan Šavora, Salovci; Bran-
ko Bogša, Koračice; Viktor Ivanuša,
Loperšice; Ivan Zadravec, Ormož; Pe!
ter Kavčič, Mihalovci; Zvonko Bur-
gar, Mihalovci; Alojz Kline, Vehčane;
Jože Lah, Pavlovski vrh; Ivan Bezjak|
Salovci; Franc Žabota, Ormož; Bran-
ko Golob, Mihovci; Silvo Bedrač,
Podgorci; Franc Rižnar, Bresnica;
Franc Mar, Bresnica; Jože Horvat,
Trgovišče; Ivan Kolar, Podgorci;
Franc Krabonja, Vel. Nedelja; Ivan
Moravec, Trgovišče; Slavko Stampar,
Vuzmetinci; Branko Trstenjak, Miha-
lovci; Irma Vrbančič, Ivanjkovci;
Franc Kosič, Kajžar; Janez Habjanič,
Kajžar; Alojz Slavinec, Miklavž; Franc
Kralj, Vuzmetinci; Stanko Rizman,
Miklavž; Mirko Zabavnik, Vuzmetin-
ci; Vinko Piberčnik, Kajžar; Janko
Janežič, Miklavž; Anton Škrjanec,
Vinski vrh; Stanko Piberčnik, Vuzme-
tinci; Janez Strucl, Kajžar; Maks An-
tolič, Hermanci; Jože Košič, Vuzme-
tinci; Branko Žibrat, Hermanci; An-
ton Žunec, Hardek; Franc Šestan,
Obrež; Jože Pučko, Hermanci; Marija
Šterman, Vuzmetinci; Jože Kociper,
Lešnica; Ivan Bogša, Litmerk; Franc
Kelemina, Grabe; Ciril Meško, Lahon-
ci.
Krvodajalci z Desternika, dne 16,
marca 1972:
, Anton Horvat, Janežovski vrh;
Srečko Pšajd, Drstelja; Ivan Meško,
Placar; Franc Polič, Zasadi; Franc
Meško, Placar; Janez Potočnik, Pla-
car; Simon Vojsk, Janežovci; Franc
Pohč, Zasadi; Marija Knez, Drstela;
Marija Koren, Strmec; Terezija Koled-
nik, Janežovski vrh; Marija Fladung,
Desternik; Jera Pohč, Zasadi; Marija
Kolarič, Gomila; Kristina Kramber-
ger, Crmljenšak; Jožefa Muršec, Cr-
nenšek; Terezija Potrč, Janežovski
vrh; Terezija Polanec, Cernejšak; Ani-
ca Fras, Ločki vrh; Alojzija Satler,
Trnovski vrh; Katarina Cuntoš, Ločki
vrh; Elizabeta Fuks, Jiršovci; Ana
Muršec, Ločki vrh; Anica Rajšp, De-
sternik; Ivana Pernat, Placar; Marija
Pukšič, Ločki vrh; Terezija Arnuš,
Ločki vrh; Ana Horvat, Desternik;
Jožefa Murko, Desternik; Ana Fras,
Ločki vrh; Jože Zelenik, Vintarovci.
Krvodajalci iz Podlehnika, dne 18.
marca 1972:
Albin Hlupič, Podlehnik; Ivan Dre-
venšek, Sedlašek; Janez Cafuta, Gor-
ca; Janko Gajšek, Podlehnik; Alojz
Gajšek, Podlehnik; Janko Gajšek ml.,
Podlehnik; Milan Rozinger, Gruškov-
je; Janez Feguš, Sedlašek; Anton
Cafuta, Sedlašek; Janko Rozinger,
Gruškovje; Janez Kurež, Podlehnik;
Amalija Sakelšek, Sedlašek; Antonija
Cafuta, Sedlašek; Jožefa Lozinšek,
Gorca; Milan Svenšek, Gorca; Rozina
Vražič, Gorca; Angela Rep, Gorca;
Marija Svenšek, Gruškovje; Terezija
Habjanič, Jablovec; Zofija Svenšek,
Gorca; Simon Zajšek, Podlehnik; Ne-
ža Mlakar, Podlehnik; Franc Lozin-
šek, Gorica; Fric Vražič, Gorca; Ru-
dolf Horvat, Kozminci; Liza Podgor-
šek, Ložina; Marija Hren, Gorca;
Anastazija Podgoršek, Sedlašek, Mari-
ja Kozel, Ložina; Janko Šlehta, Pod-
lehnik; Matjaž Hren, Gorca; Jože
Slehta, Podlehnik; Olga Uratnik, Pod-
lehnik; Terezija Svenšek, Dežno; Liza
Hernec, Sedlašek; Gcrčka Mere, Gor-
ca; Marija Svenšek, Ložina; Ivana
Vavpotič, Gorca; Elizabeta Slehta.
Podlehnik; Slavko Fric, Podlehnik;
Ivan Tušek, Hajdina; Rudi Vodušek,
Podlehnik; Jože Perko, Podlehnik;
Božo Slehta, Podlehnik.
V imenu bolnikov za darovano kn
najiskreneje hvala!
Splošna bolnišnica PtuJ
in obč. odbor Rdečega križa PtuJ
Po 33. in 34. členu Statuta zavoda razpisuje
POČITNIŠKI DOM OBČINE PTUJ,
Biograd n/in prosto delovno mesto (ireelekcija)
UPRAVNIKA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
Imeti mora:
1.	Končano srednjo šolo:
2.	organizacijsko sposobnost za vodstvo- zavoda in smisel
za delo z ljudmi:
3.	vsaj 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih
mesiih.
Rok Zii prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Prijavi> z ustreznimi dokazili je treba nasloviti na upravo
zavoda \ Ptuju. Prešernova 29.
-fEDNIK — ČETRTEK, 23. marca 1972
STRAN 13
Deset nasvetov
za vzgojo
mladoletnikov
Kadar otroci dorastejo, zrastejo
staršem skrbi čez glavo. Švedski
zdravnik in psiholog dr. Goesta Har-
dung daje naslednjih 10 nasvetov za
vzgojo mladoletnikov.
1.	Zgled je najboljša vzgoja. Starši
ne bi smeli preveč pogosto in prehitro
izgubiti živcev. Njihovi otroci se po-
tem tudi ne znajo obvladati.
2.	Učite jih izbhati in določati.
Mladoletniki večinoma nihajo v svojih
odločitvah. Naiobe bi bilo postavljati
jim določila. Nasvet je bolj koristen
za samostojnost.
3.	Ljubezen je pomembnejša od
kritike. Mladoletniku je najpomemb-
nejši on sam in njegovi problemi. Pri
kritiki se še bolj zapre vase.
4.	Domače zabave in plesi so
dovoljeni. Dovohte otrokom zabavo
doma, toda ostanite doma tudi sami.
5.	Ljubezen je nekaj lepega. K
spolni vzgoji ne sodi samo poznavanje
zaščitnih sredstev. Govorite o veliki
sreči, ki jo prinaša ljubezen, o mate-
rinstvu, o družinskem veselju.
6.	Nobenih moralnih pridig. Raje
dopovejte vašim sinovom in hčerkam:
na določene stvari se splača počakati.
7.	Ljudje, ki čezmerno pijejo in
kadijo, so slabi zgledi.
8.	Pomoč pri polepšanju. Ce se hči
prvič pojavi z „make upom",^nima to
nobene zveze s spolnimi željami.
Namesto graje ji raje pomagajte k
decentnemu , make upu".
9.	Nič priganjanja. Mladostniki so
pogosto počasni. Pustite jim dovolj
časa. Prirojenega življenjskega ritma
ne morete s silo spremeniti.
10.	Ničesar ne vsiljujte. Mladi ljudje
se ne bodo nikoh naučih samostoj-
nosti, če bodo predolgo živeli doma.
Skopuh povabi znanca na kosilo,
ker ga je skušal pri neki tožbi pridobi-
ti zase. Jedla sta le zelenjavo, juho in
sir. Ko sta poobedovala, je skopuh
vzdihnil:
»Prijatelj, zelo me je veselUo, da
sem bil z vami! Kdaj bova spet skupaj
kosila? "
„Ce je le mogoče, takoj," odgovori
lačni gost.
ZLATA POROKA ROZE IN KARLA PRINCL
Na domu na Mestnem vrhu št. 6 je bila v soboto, 18. marca zlata poroka
Karla Princla (1896) in Rozalije roj. Strelec (1892), doma iz Zabovc, ki sta se
poročila 30. jan. 1922 v Gorišnici. Sedaj sta jima bila za pričo Martin Šimenko
in Franc Horvat.
Tokrat je bil izjemoma zlatoporočni obred na domu pri sorodnikih
zlatoporočencev na njihovo željo, zaradi bolezni.	»
Slovesnost sta opravila odbornik SO Ptuj Franc Tomanič in matičarka
Anica Kunčnik. Ob navzočnosti mnogih sorodnikov sta zlatoporočencema
podarila šopek in poročno darilo.
Želje vseh in čestitka je bila, naj jima bo življenje naklonjeno v krogu
svojih še mnogo let.
Tekst in foto: Petra Langerholc
iwma
GORIŠNICA
26. marca angleški film NA TEBI
JE VRSTA ZA UMRETI;
UUTOMER
23. marca slovenski film POSLED-
NJA POSTAJA; 24. marca film MO-
JA NORA GLAVA; 25. in 26. marca
ameriški film PADALCI PRIHAJAJO;
29. marca ameriški film ZA HEROJE
JE PREPOZNO;
PTUJ
23. marca ameriški film MOŽ,
IMENOVAN KONJ; 24. marca špan-
ski film LJUBEZEN ČAROVNIC; 25.
in 26. marca ameriški film MODRI
VOJAK; 28. marca angleški film RE-
BUS; 29. marca angl.-jap. film TAJ-
NA SLUŽBA;
SLOVENSKA BISTRICA
23. marca film SKUŠNJAVA MLA-
DEGA CASANOVA; 25. in 26. marca
ameriški fUm KAKTUSOV CVET;
29. marca francoski film SRECNI
DOBITNIK.
Ce je stanovanje
vlažno, postavite v vsak prostor
posodo z negašenim apnom, ki vpija
vlago iz zraka, in jo pustite tam,
dokler apno ne razpade. Razen tega
prostore večkrat dnevno temeljito
prezračite. Brž ko nastopi toplejše
vreme, naj bodo okna čimveč odprta,
po možnosti ves dan.
Ce je vlaga prodrla v omare, sešijte
majhne vrečice iz frotknega blaga in
položite vanje nekaj koščkov kafre. V
vsako omaro obesite po eno vrečko;
če je vlaga zelo močna, po dve. Kafra
bo pritegnila vso vlago v vrečke, kijih
morate večkrat zamenjati s suhimi.
V vlažnih prostorih se cesto pojav-
lja tudi duh po plesni, ki je vse prej
kakor prijeten. Le-ta bo povsem iz-
ginil, če boste dodale vodi, s katero
pomivate tla, okna in vrata ali po-
hištvo, nekaj terpentina, salmiaka ali
lizola (na eno vedro vode veliko žlico
enega teh sredstev). Plesen z zidov
odstranite tako, da jih obrišete s krpo,
ki ste jo namočile v raztopini enega
dela sahcilne kisline in petih delov
špirita. Plesen bo takoj izginila^ in se
na očiščenih zidovih ne bo več tako
kmalu pojavila.
karel capek:
ČIdvelc in psi
Povsod po svetu prevladuje prepri-
Sanje, da ima mačka ženski značaj,
medtem ko je pasja natura bližja
moški. Velika večina mačk, s katerimi
imamo opravka, je namreč ženskega
spola, medtem ko so pri psih v večini
moški. Maček je le redkokdaj obdar-
jen z moškimi značilnostmi. Sicer sem
pa opazil podobne lastnosti tudi pri
i^ečini svojih prijateljev.
Ce je res, kar se že od nekdaj trdi,
namreč da je mačka skoz in skoz
izumetničeno bitje, pa po drugi strani
tudi maček le redkokdaj zaostaja za
pravim pravcatim moškim.
Le kam sem zašel, saj sem se vendar
namenil govoriti o psih. Pri njih ceni
človek predvsem pasmo ah pa se vsaj
pretvarja, da se na to razume.
„Poglejte ga, kako pravilne šape
ima," bo rekel tak poznavalec, „med-
tem ko so njegova ušesa čisto nemo-
goča."
„Ah, kaj ušesa!" bo dejal drugi.
„Prav ušesa ima perfektna. Samo
poglejte njegov desni uhelj, kako lepo
je oblikovan. Lepšega še nisem videl."
Odnos moškega do psa ima pred-
vsem kinološki karakter, kar je verjet-
no atavističen pojav, podedovan po
naših pradavnih prednikih lovcih.
Ženska pa ceni pri psu predvsem
lastnost, da se rad dobrika.
„Sultan me tako obožuje!" vzhiče-
no zatrjuje ter se pri tem niti ne
zaveda, da ga pretirano ljubkuje in s
tem kvari. Postaja nestanoviten ob-
čutljiv in neubogljiv, kot so pač vsa
razvajena bitja.
Naj mi samo kdo reče, daje ženska
zmožna vzgojiti psa! Nimajo niti
pojma o filozofskem sistemu, ki je za
vzgojo psa potreben.
Psa predvsem cenimo zaradi njegove
visoko razvite intelipnce.
„Edino ne govori!" se včasih pohva-
limo, pri tem pa pozabljamo, da imajo
tudi psi svojo govorico, pasjo seveda.
Nisem samo enkrat slišal psa, ki je
razločno mrmral:
„Ah, te preklete bolhe!" Včasih
tudi sikne: ,,Pojdi k hudiču!" ah kaj
podobnega. Da, psi tudi kolnejo.
Včasih premišljujem: če bi znali psi
govoriti po človeško, bi bila ta govo-
rica najbrž dokaj osorna. Verjetno bi
dajal prednost vulgarnim in nedostoj-
nim izrazom, ki bi se jih naučil od
ljudi na cesti. Govoreči psi bi bili v
družbi naravnost neznosni, ker imajo
preprost in odkrit značaj. So sicer
dobrodušni, niso pa gentlemani.
Kadar govorimo psu, strmi v nas,
kot da nas resnično razume. Celo
čeljusti mu včasih drhte od same
pozornosti.
Ko sem nekoč v gozdu nabiral
gobe, sem zašel. Po dolgem tavanju
sem le naletel na stezo, ki me je
pripeljala do manjše osamljene prista-
ve na robu gozda. Približal sem se
poslopju, kar se pred menoj pojavi
bcmardinec, gromozanska mrha, ma-
lone večja od mene.
Grozeče mi je kazal zobe in začel
lajati. V eni roki sem držal velikega
jurčka, v drugi pa kup lisičk in sem
bil tak brez vsake obrambe.
Potem sem psa nagovoril in mu lepo
razložil, kdo sem, odkod sem in kako
sem prišel tja. Pes pa je kar naprej
lajal vame, skratka psoval me je, ne da
bi pri tem izbiral besede.
Potem sem se spomnil, da morda ne
zna češko, pa sem mu skušal dopove-
dati v nekaterih drugih jezikih. Pr-
iznati moram, da že zlepa nisem s
kom tako lepo govoril, kot sem s
tistim bernardincem. Ponudil sem mu
mir. Bil sem poln dobrih namenov in
sem se skhceval na zdrav razum. Ko
sem se že dodobra nagovoril, sem
opazil, da naju opazujejo stanovalci s
posestva. Brž ko jih je pes zagledal, se
je umiril.
To je bil moj največji govorniški
uspeh v življenju.
So ljudje, ki so užaljeni, če jih
oblaja pes. Mahajo proti njemu s
palico ah pa mu grozijo s kamnom. Le
malo je takih, ki ohranijo prisotnost
duha, pa čeprav jih napade tudi čisto
majhno ščene.
?4enim, da se za človeka vehko bolj
spodobi, da se tudi z najnavadnejšim
pasjim štirinožcem poskuša mirno
pogovoriti. Moč besede in razuma
delujeta tako prepričevalno, da konč-
no tudi tak pasji kosmatinec spozna,
da ne more človeka prelajati.
Ce pa bi psi znali govoriti po
človeško, bi se z njimi prav tako
težko sporazumeli, kot se ljudje med
seboj!
Sodnik: „Ali imate tehtne dokaze o
nezvestobi svojega moža? "
Urška: „Tehtne! Prosim, saj je
priznal, da ni oče mojega sina."
Gostinsko podjetje »»Haloški biser-
grad Bori« Ptuj,
prireja v mesecu aprilu t. 1. brezplačen tečaj za
priučitev natakarskega i>oklica.
Po tečaju lahko kandidati vstopijo v redno delovno
razmerje za določen čas.
Pogoji:
—	končana osemletka
—	starost najmanj 16 let
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov G. P. »Ha-
loški biser — grad Bori« Ptuj, Osojnikova cesta 5,
do 31. 3. 1972.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
DR. FRAN BRUMEN:
Bolezni jeter
Sledeči sestavek je namenjen naj-
važnejšemu organu človeškega telesa.
Jetra ležijo v zgornjem delu desne
polovice trebušne votline in segajo
navzgor nekako do višine četrtega
rebra, navzdol do spodnjega rebernega
loka, na levo stran pa nekaj čez
sredino. Konsistenca odgovarja pri-
bližno trdoti sveže slanine. Jetra so
sestavljena 80 % iz parenhimatoznih,
specifičnih jetrnih celic. Radi take
sestave in malo vezivnega tkiva so
krhka in tudi že po topih udarcih
ranljiva. Po svoji funkciji so glavna
biokemična tovarna za ustvarjanje
nekaterih snovi. Vse beljakovinske
komponente, ki so sestavina sokrvice
(razen gamaglobuUnske) lahko ustvar-
jajo jetrne celice. Jetra vršijo zelo
važno razstrupljevalno funkcijo škod-
ljivih snovi, ki pridejo v telo. Notranja
presnova ogljikovih vodikov je med
najvažnejšimi njihovimi nalogami. Je-
tra so nadalje tudi važno skladišče za
glikogen (posebna obhka ogljikovih
vodikov, raznih sladkojjev in škroba)
maščobe in vitamine. Poleg tega pa
imajo jetra še važno neke vrste fizikal-
no mehanično funkcijo. So vehk
rezervoar za kri, ki pri trenutnem
opešanju srca prestreže tisti del krvi,
katerega srce ne zmore potisniti na
pravo mesto in tako prepreči akutno
nastajanje pljučnega edema - oteka-
nja v pljučih. Jetra delujejo tudi kot
filter, ki je vgrajen med obsežno
poviije velikih dovodnic iz prebavnega
trakta.
To so samo nekatere naloge jeter.
Poznamo jih še mnogo več in subtil-
nejših. Napisal sem nekoliko več o
funkcijah jeter zato, da bi tako podprl
higiensko dietična navodila, ki bodo
sledila na koncu sestavka. Se najbolj
vroča pa je želja odpreti oči tistim
nesrečnikom, ki preveč posegajo po
alkoholu in z njim ugonabljajo svoja
jetra ter uničujejo srečo v svoji
družini.
Zanimivejša obolenja jeter bodo
razdeljena v več poglavij.
Nalezljiva ali kužna zlatenica (virus-
ni ali epidemični hepatitis, akutno
vnetje jeter). Bolezen povzroča speci-
fični virus. (Virusi so dosedaj naj-
manjše znane obhke bolezenskih ka-
li). Veijetno obstojata dve vrsti tega
virusa A in B. Prvi povzroča kužno
zlatenico, drugi pa takoimenovano
serumsko (sokrvično) zlatenico. Prak-
tično najpomembnejša lastnost tega
virusa je, da ga je mogoče s segreva-
njem prek 100 stopinj uničiti. To
dejstvo je zelo važno za RAZKUŽE-
VANJE PITNE VODE. Virus A se
nahaja v blatu, seču, krvi in slini
okuženega človeka in torej tudi v
grezničnih vsebinah. Prenašanje te
bolezni od človeka na človeka na-
stopa po okuženih snoveh, ki jih
človek zavžije (voda, različna presna,
neprekuhana hraniva, predvsem sadje
in zelenjava), ali pa virus kako druga-
če zanesemo v usta (z nečistimi
rokami, ali drugimi predmeti).
Inkubacijska doba (čas, ki poteče
od vstopa bolezenske kaU v telo, pa
do izbruha bolezni) traja navadno
2-9 dni, redkeje se zavleče dalje, tja
do 42 dni. Predikterična doba torej
traja nekako 2-5 tednov, nakar na-
stopi v večini primerov tudi na zunaj
vidna zlatenica (ikterus). NAJBOLJ
KUŽNO JE BLATO BOLNIKA V
PREDZLATENICNI DOBI, KAR JE
POSEBNO VAŽNO ZA PRENAŠA-
NJE IN RAZŠIRJANJE TE BOLEZ-
NI.	Nadaljevanje prihodnjič
NEDELJA, 26. marec
9.15 Glasbena oddaja; 9.35 Prvo
svetovno prvenstvo v smučarskih po-
letih; 12.30 Otroška matineja; 13.20
Šola smučanja; 13.25 Mestece Pey-
ton; 14.15 TV kažipot; 16.30 Košar-
ka Partizan:Jugoplastika; 18.00 Šest
žena Henrika VIII.; 19.30 Risanka;
19.45 Cik-cak; 20.00 T V dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 Vaščani Luga;
21.20 Zabavno glasbena oddaja;
21.35 Prvo svetovno prvenstvo v
smučarskih poletih; 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 27. marec
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v
šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle-
ščina; 11.00 Osnove splošne izobraz-
be; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina;
15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina;
16.45 Madžarski TV pregled; 17.45
O. VVilde: Srečni princ; 18.15 Obzor-
nik; 18.30 V avtobusu; 18.55 Mozaik;
19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek
film; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnev-
nik; 20.25 3-2-1; 20.35 V ogledalu
časa; 21.45 Diagonale; 22.35 Poroči-
la.
TOREK, 28. marec
9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina;
11.00 Osnove splošne izobrazbe;
14.45 TV v šoli; 15.50 Ruščina;
16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.45 F. Bevk: Pestrna;
18.00 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Nepozabne melodije; 19.00
Mozaik; 19.05 Revolucija računalni-
kov; 19.30 Mikroekonomika; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Zadeva Paradine;
22.25 Poročila; 22.30 Hokej Jugosla-
vija: Francija.
SREDA, 29. marec
8.20 T V v šoli; 16.45 Madžarski tv
pregled; 17.35 Don Kihot; 18.00
Obzornik; 18.15 Košarka Jugoplasti-
ka:Crvena zvezda; 19.50 Cik-cak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.35 TV konferenca; 21.35 Nogo-
met Maždarska:ZRN; 23.05 Poročila.
ČETRTEK, 30. marec
9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina;
10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina;
14.45 TV v ^šoli; 15.40 Nemščina;
15.55 Angleščina; 16.10 Bukarešta:
svetovno prvenstvo v hokeju; 18.30
Obzornik; 18.35 Čarni svet živali;
18.55 Mozaik; 19.00 L. Bernstein
predstavlja; 19.50 Cik-cak; 20.0p TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Četrt-
kovi razgledi; 21.35 G. Boccaccio: O
neapeljskem rubinu; 22.15 Jazz na
ekranu; 22.45 Poročila.
PETEK, 31. marec
9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina;
14.45 TV v šoli; 16.10 Osnove sploš-
ne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.35 Tat; 18.15 Obzornik;
18.30 Rezerviran čas; 18.45 Gospo-
dinjski pripomočki; 18.55 Ekonom-
ska terminologija; 19.00 Mestece Pey-
ton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnev-
nik; 20.25 3-2-1; 20.30 Kviz 72;
21.40 Italija, kakor je ne poznamo;
2 3.15 Poročila.
SOBOTA, 1. april
9.35 T V v šoU; 15.10 Veslaška
regata; 15.30 Bukarešta: svetovno
prvenstvo v hokeju; 16.30 Košarka
Jugoplastika:Beograd; 18.00 Obzor-
nik; 18.15 Zlata sirena; 19.15 Humo-
ristična oddaja; 19.45 Kratek film;
19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik;
' 20.25 3-2-1; 20.35 Glasbena križan-
ka; 21.35 Na poti k zvezdam; 22.00
Tekmeca; 22.50 TV kažipot; 23.10
Poročila.
VEČ VITAMINSKE HRANE
Na prehodu iz zime v pomlad je
človeško telo najmanj odporno proti
utrujenosti, lažjim in celo težjim
obolenjem, ker je - kot pravimo -
porabilo zimske rezerve. Zato je treba
prav zdaj izkoristiti vse razpoložljive
izvore vitaminov.
Med trenutno dosegljivimi vrstami
zelenjave je špinača najbogatejša z
vitaminom C; prekaša jo samo zelen
peteršilj, po vsebnosti karotina (ki se
v človeškem organizmu presnavlja v
vitamin A) pa poleg tega še korenček.
Nadalje se odlikuje po visoki vsebno-
sti vitaminov BI, B2 in B6. Tudi glede
na vsebnost rudninskih snovi jo pre-
kaša le zelen peteršilj.
Pri nas tudi premalo cenimo gomo-
Ijasto zeleno kot solato. OdUkuje jo
visoka vsebnost plodnostnega vitami-
na E, ki je enaka kot pri korenčku;
tudi vsebnosti vitaminov B ne gre
podcenjevati, čeprav je manjša kot pri
špinači. Glede vsebnosti rudninskih
snovi je med vrstami zelenjave na
tretjem mestu, poleg tega pa je edina
sedaj dosegljiva zelenjava, ki vsebuje
jod.
Motovileč je dokaj bogat z vitamini
C, po vsebnosti rudninskih snovi je
dokaj blizu gomoljasti zeleni, medtem
ko ga po vsebnosti kalija prekaša
samo zelen peteršilj.
Por je po vsebnosti vitaminov B
zelo blizu špinači, glede vitamina E pa
praktično enakovreden korenčku in
gomoljasti zeleni, tohko bolj, če upo-
števamo, da ga je laže skladiščiti kot,
prejšnji dve vrsti. Glede vsebnosti
rudninskih snovi ne zaostaja mnogo
za motovilcem in korenčkom.
Zelen peteršilj prekaša vse v tem
letnem času dosegljive vrste zelenjave,
kar se tiče vsebnosti rudninskih soli;
posebej je treba ugotoviti, da vsebuje
največ kalija. Je na prvem mestu po
vsebnosti vitamina B in poleg korenč-
ka in špinače v tem letnem času edini
pomembni izvor karotina.
Namenoma nismo obravnavali ko-
renčka in čebule, ker sta v tem
letnem času manj pomembna zaradi
ostarelosti, sicer pa sta še najbolj
cenjena izvora vitaminske zelenjave.
Binček presunljivo dviguje roko.
„Kaj pa je? " ga vpraša učiteljica.
„Moral bi iti ven."
„To boš opravil v odmoru, sedaj pa
raje poslušaj."
Cez nekaj časa se oglasi Borči.
„Ali smem odpreti okno, prosim? "
„Smeš".
Borči odpira okno in reče:
„Binčeta bi pa prej veijetno le
lahko spustil ven."
-fEDNIK — ČETRTEK, 23. marca 1972
STRAN 15
Dober dan, no bote lepo pozdrov-
leni!
No ja, zaj pa smo se te le fčakali
prove pomlodi. Jas toto spremembo
najbolj čutin v ten, saj mi je Mica prvi
spomladanski den diktirala no zapove-
dala, da si morem duge unterhoze doj
sleči no se kak kača preleviti v mini
gate. Ja, ja, maksi modo de zaj po tak
sunce pofrdamalo. Jas sen se to ovi
den na Ptuj voza pa sen že vida, kak si
mlode dikline gor prek krez kolena
bedrice sunčijo no kožejo, kak jin
popki cvetejo. Drogi brolci, pa vi
sploh vete, gdo je ženska v najlepšen
cveti? Ha, ha, žmetna uganka. Jelte?
Naj van jas pomogan: ,,Ženska nikol
ne cvete, saj ma skos pojjek. Glih tak
je seveda tudi z moškimi s toto
razliko, da moški te cvetemo, gdo
mamo na riti hlače raztrgane . . ."
Smejte se malo. Nafsezodjo pa je to
že stori štos, ki sen ga jas malo v novi
zaflikani gvant preobleka . . .
To pred por dnevi sen doba pismo
iz Dojclanda. Napisa mi ga je Lujzek,
duma iz Holoz, ki pa je s trebuhom za
icruhom v Hildesheni. Poglednite, kaj
mi je napisa:
Spoštovani Lojzek!
Gnes se ti tudi jas malo oglošan in
fse Lujzeke, posebno pa še tebe lepo
pozdrovlan. Najpret bi te rad pita, ge
boš §i letos (vejkonočna) jajca pofor-
ba. Ce maš kokšno dobro punkto, mi
piši, da se je še jas poslužin . . .
Zdaj pa ti naj še poven, kakšno
pismo je to pred por dnevi en moj
kolega doba od svoje žene:
„Drogi no lubi mož!
Koruza ga je, krompira ga nega, no
mi zato takoj gnare pošli. Za vejko
noč te ne treba domu, saj mi to mlodi
sosid pridno pomaga pri virstvi no
fseh drugih zadevah . . ."
Kaj proviš, Lujs, na toto pismo?
Jas bi pje takoj kufer spoka no odiša
domu, da bi se na lostne oči prepriča,
kak mi ta mlodi sosid z mojo ta bojšo
polovico no z gruntom virti . . .
Zaj pa bi te rad še neke druga pita.
Loni so nan tan gor od Borla enih por
kilometrov ceste ansfaltirali, dale na-
prej pa so tokšni bregi no grabe, ke si
koleno odješ, če na breg masiraš. Veš,
jas sen si misla afto kupiti pa se mi
sploh ne sploča, saj bi ga te moga v
pabi razmontirati no po štiklih v
nalošken koši na breg nositi. Zato pa
sen rajši kar pri pecikli osta. Na breg
8a na rami nesen, v grabo pa son
leti...
Veš kaj Lujs, vidin, ke si ti joko
tlelavni človik no te lepo prosin, ce se
"le usmiliš no mi duma moje gorice
8or skopleš. Pločan dobro, v markah
seveda, v jesen pa še te na en flaškon
Vina povobin.
Drogi Lujzek, fse Haložane, brolce
lednika, najboj pa seveda tebe lepo
pozdrovlan no ti želin, da bi še nan
?"go v Tedniki tokšne no podobne
"Ose iz našega pregrešnega življeja
opisova.
Tvoj zvesti Lujzek
^dravo Lujzek!
Resen sen se joko razvesela tvojega
Pisma. Yeš jas sen Prlek pa sen joko
eseli, če se v mojem rezerviranen
kokšni sotrpin iz Holoz pojovi.
J^l veš, da smo si Prleki no Haložani
^ od negi negda v žlohti po fseh
J"antrnijah, ki jih ne plečah prenoša-
jl Lujzek, nic mi nesi opisa, kak kaj
tan daleč v tujini. Saj ven, ke
luštno pa človik pač more
j^^FPeti. Zanimle me tudi, kokšne
žek'^^® moš no kon boš vloža zaslu-
, K. Vidin, ke še nesi pozoba svoje
IJP.iioce šprohe. Tak je praf. Naj te
Dok"® bo sron pred „dojčfrderberi"
Jjg ."slpšken ^učati. Zastopli te seveda
j^^o cista nic, ti pa boš le pokoza, da
Ij na materin jezik pozoba, tak
to žol že precik naših ludi
"motno naredlo. Veš, najboj me
boli, če pride kokšni ,,iri^ozemec" v
domačo gostilno te pa reče kelnarci:
,,Libe frojUn eine pirr bitte . . ." Na-
mesto, da bi reka;^ ,,Dober dan Ma-
rička, daj mi en glažek piva ..."
Tejko te naj bo za gnes. Lujzek, še
enkrat te lepo pozdrovlan no seveda
fse naše lidi, ki živijo v tujini.
Vaš Lujzek
kdor dela,
naj tudi kritizira
(Nadaljevanje s 4. strani)
vsako leto 11. aprila. Ta dan je postal
resničen prazničen dan za vse prebi-
valce krajevne skupnosti. Tudi kmet-
je, ki imajo v spomladanskih dneh
veliko dela, si za te svečanosti vzame-
jo čas.
Repubhški poslanec organizacijsko
pohtičnega zbora Franc Borko je
prisotnim spregovoril o skupščinskem
sistemu in poslanskem delu. Obširneje
pa je razložil tudi pomen sprejema,
zakona o pokojninskem zavarovanju
kmetov.
Ob koncu so izvolili še nov 15-član-
ski upravni in 5-članski nadzorni
odbor ter odbora sekcije za kmetij-
stvo in družbeno aktivnost žensk.
jr
zbori volilcev
v bistriški občini
(Nadaljevanje s 3. strani)
stev iz prispevka za uporabo mestnega
zemljišča.
Vse krajevne skupnosti bodo spre-
jele tudi programe dela, kjer bodo
upoštevani tudi predlogi občanov na
zborih.
Predvidevajo, da bodo zbori voliv-
cev končani do 26. 3. 72. V tem času
bo v vsej občini 40 zborov volivcev.
V. H.
koliko beljakovin
vsebuje mleko?
Znanstveniki zadnje čase mleko ne
raziskujejo le na odstotek masti in na
činitelje, ki tega večajo ali manjšajo,
marveč tudi na vplive, od katerih je
odvisen odstotek beljakovin v mleku.
Tozadevni poskusi v Nemčiji so
privedh do ugotovitve, daje odstotek
beljakovin v mleku v precejšnji meri
odvisen od pasme. Tako so ugotovili,
da ima mleko od pasme Jersey v
povprečju 4,1 odstotka beljakovin,
mleko od pincgavk pa 3,6 odstotka.
3ladi)ski program
NEDELJA, 26. MARCA
6.00-8.00 dobro jutro, vmes ob 6.05
Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetoval-
ce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; Radijski in
TV spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00
Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.5 5
EP; 10.00 Poročila; 10.05-13.30
Športna oddaja; vmes ob 11.00 Poro-
čila; 12.00 Poročila; 13.00 Poročila;
13^30 Poslušalci čestitajo; 15.00 Po-
ročila; 15.05 Športno popoldne;
17.00 Poročila; 17.05 Iz opernega
sveta; 17.30 Radijska igra; 18.30
Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otro-
ci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poro-
čila; 22.20 Godala; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
VSAKO JUTRO, RAZEN V NEDE-
LJO, JE NASLEDNJI SPORED:
4.30-8.00 dobro jutro, vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 (ob
ponedeljkih, sredah in petkih) Rekre-
acija; (ob torkih, četrtkih in sobotah)
Na današnji dan; 7.00 Poročila; Do-
bro jutro, otroci, 7.15 EP; 7.25
Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00
Poročila.
PONEDELJEK, 27. MARCA -
14.00 Poročila; 14.10 Zbori ruskih
skladateljev; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Dela Johanna Straussa; 16.00
Mleko simodolk ima 3,5 odstotka
beljakovin, mleko sivorjavk 3,4 od-
stotka, mleko čmopisanega nižinske-
ga goveda pa le 3,2 odstotka.
Glavni vpliv na odstotek beljakovin
v mleku ima vendar krma. Pri tem je
zanimivo, da po nemških ugotovitvah
na beljakovinah bogata krma ne vpliva
na odst. beljakovin v mleku tako, kot
na škrobnih vrednostih bogata krma,
ki odstotek beljakovin v mleku vidno
poveča. S krmo, ki je bogata na
beljakovinah na povišanje odstotka
beljakovin v mleku ni mogoče bistve-
nejše vphvati.
Na odstotek beljakovin v mleku
vpliva tudi temperatura, v kateri živah
živijo. Pozimi je odstotek beljakovin v
mleku večji, kot je v poletni vročini.
Odstotek beljakovin v mleku je tudi
večji ob koncu laktacije. Novo molz-
ne krave dajejo manj beljakovin v
mleku od krav, ki so pred osušitvijo.
Po tem pogledu so lastnosti in
okoliščine, ki vplivajo na odstotek
beljakovin v mleku, podoben tistim,
ki vplivajo na odstotek masti v njem.
Selekcija krav v smeri zvišanega od-
stotka beljakovin v mleku bi imela
tudi zvišanje odstotka masti za posle-
dico. Tako je torej zahteva po ceni
mleka na podlagi odstotka beljakovin
Vrtiljak; 16.40 Orkester Silverstrings;
17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno po-
poldne; 18.00 Poročila; 18.15 Lepe
melodije; 18.35 Interna; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Viški fantje; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Operni koncert; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nakturno; 23.15 Ples-
na glasba; 24.00 Poročila.
TOREK, 28. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30
Ansambel Atija Sossa; 14.40 Na poti s
kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital Alenke in Igorja Dekle-
ve; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Ray Anthony; 17.00 Poročila; 17.10
Popoldanski koncert; 18.00 Poročila;
18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Nara-
va in človek; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansam-
bel Maksa Kumra; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij; 20.30 Radijska igra; 21.3(
Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Romunska glasba; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Me-
lodije; 24.0 Poročila.
SREDA, 29. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Zamejski zbori pojo;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo;. 15.40 Ipavec —
Cipci: Možiček; 16.0 Vrtiljak; 16.40
Orkester William Gardner; 17.00 Po-
ročila; 17.10 Jezikovni pogovori;
17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Slovenske popevke; 18.30
Razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene raz-
glednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Simfonični orkester; v odmoru
Glasbena kronika; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
gla§ba; 24.00 Poročila.
^ ČETRTEK, 30. MARCA - Poro-
čila; 14.10 Pesem mladih; 14.30 An-
sambel Silva Štingla; 14.40 Enajsta
šola; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Virtuozna glasba; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Orkester EDDie Barclay;
17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslu-
šalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Klavir v
ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije;
18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Doma-
če pesmi; 21.00 Literarni večer;
21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poro-
čila; 22.15 Sodobna glasba; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 24.00
Poročila.
^ PETEK, 31. MARCA - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezo; 15.40 Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Werner Mue-
ller; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in
zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00
Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogle-
dalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Ludvika Lesjaka; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Slovenski
skladatelji; 20.30^ Top-pops; 21.15
Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poro-
čila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 1. APRILA - 14.00
Poročila; 14.10 Sobotno popoldne;
14.55 EP; 15.0 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Kitara v ritmu; 16.45 S knjiž-
nega trga; 17.00 Poročila; 17.10 Gre-
mo v kino; 17.50 Ansambel Mojmira
Šepeta; 18.00 Poročila; 18.15 Opere-
te; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Borisa Kovačiča;
19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Spoznavajmo svet in domovino;
21.00 Melodije; 22.00 Poročila; 22.15
Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila;
23.05-01.00 V novi teden, vmes ob
24.00 Poročila; 01.00 Poročila.
MESOKOMBINAT »PERUTNINA«,
PTUJ
razglaša
prosto delovno mesto
PRODAJALCA z nepopolnim delovnim časom - 5 ur na
dan.
Pogoj: Kvalificirani trgovec z 1-letno prakso.
Prijave je poslati v roku 8 dni od dneva objave.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 23. marca Ij^j
Pri »veselih Jazbecih((
DUSaK ŠIMONIC: Reztegujem
meh, sicer pa sem vajenec kovinske
stroke. Ker bi rad ostal zvest očeto-
vim željam, sem se vpisal v glasbeno
šolo in si skušam pridobiti osnove
glasbene teorije. V prostem času
vadim harmoniko, sicer pa se moram
pripravljati na zaključne izpite.
Danes bi zapisali nekaj o slovenjego-
riških fantih, veselih muzikantih. Po-
iskah smo jih v soteski, ki je stlačena
med svetinškim pobočjem in gomil-
skim klancem. Ob vznožju utrujene
ceste je zleknjena lepo urejena Simo-
ničeva domačija; po domače ji pravijo
pri Jazbečevih. Človeku se zdi, kot da
bi zaradi svoje bogate glasbene prete-
klosti bila nekam zamaknjena v svojo
preteklost. Vprašanja so iz fantov
izvrtala mnoge mislL
STANKO MURKO: igram klarinet.
Izučil sem se v kovinarski stroki.
Zaposlen sem v TAP v Ptuju. Obisku-
jem srednjo glasbeno šolo. Ansamblu
aranžiram posamezne skladbe, tu in
tam pa me prime, da bi kakšno svojo
zlil na notni papir. Moja želja je dobiti
v TAP ustrezno delovno mesto.
Vaša hiša ima bogato glasbeno
tradicijo. Lahko kaj zaupate na-
šim bravcem o glasbeni dejavno-
sti v preteklosti?
Otmar Simonič: Z godbo so se
začeli ukvaijati predniki okoh leta
1871; to je bil dedek Martin Simonič,
kolar po pokhcu. Dvajset let je sode-
loval v vojaški godbi, kjer je igral
krilovko. Pozneje je ustanovil prvo
slovenjegoriško godbo na pihala. Po
prvi svetovni vojni pa je poiskal v
Slovenskih goricah nekaj idealistov in
tako so vse do leta 1936 pihali v svoja
glasbila, da je odmevalo čez hrib in
dol. Toda Martin se je utrudil in
godbo je prevzel sin Franc. Vendar
mu godbe ni uspelo obdržati, zato se
je priključil Bračičevi godbi v Rogo-
znici. Po drugi svetovni vojni pa se je
z vso vnemo lotil ustanavljanja ansam-
bla, ki bi preganjal ljudem skrbi in
težave. V tem mu je pomagal sin
Otmar vse do leta 1952, ko se je oče
Franc poslovil od svojih sogodbeni-
kov. Otmar je vodil ansambel nek^
časa, vendar je pomanjkanje idealizma
in časa vphvalo na njegov razpad.
Sedaj je na vrsti, pravi oče Otmar, sin
Dušan. Sedanja generacija ima nepri-
merno boljše pogoje kot so bili
včasih, saj se lahko vsi izpopolnjujejo
v glasbeni šoh.
TONE MURKO: piham v B troben-
to. Izučil sem se za kovinarja. Delam
v TAP, kjer je zelo živahno. V
prostem času vadim prstne spretnosti,
sicer pa sem vedno na voljo kakšnemu
brhkemu dekletu.
Po vsem tem bi lahko rekli, da
prehaja plemenito poslanstvo iz
roda v rod. In kakšni so trenutni
problemi?
Osnovni problem je pomanjkanje
idealizma, časa. Težave so z glasbenim
materialom. Predvsem bi morah imeti
svoje skladbe in biti čimbolj izvirni.
Tudi s finančnimi težavami se često
FRANC MURKO: moje nohte utr-
jujem na strunah električne kitare.
Sem zidarski pomočnik, vendar se s
svojim brenkalom dobro razumem.
Vsekakor bolj kot s tisto punčaro, ki
samo na eno struno rezgeta.
OTMAR SIMONIC: jaz sem pravza-
prav iniciator ansambla. Z napotki
prispevam, seveda v okviru mojih
glasbenih sposobnosti. Vedno se zno-
va zatekam k svoji pozavni. Stara je
že, treba se bo posloviti od nje.
srečujemo, saj je glasbena dejavnost
neveijetno draga stvar.
Kaj menite o svojem novo-na-
st^ajočem ansamblu?
Od našega kvinteta si veliko obe-
tam, saj so možnosti, kot sem prej
omenil večje in bo delo prej ah slej
rodilo sadove. V naši klapi igrajo moji
trije nečaki, sin in jaz. Mlajši so
marsikdaj nestrpni, če ta ali ona
skladbica hitro ni osvojena; jaz se
pogasi prilagajam njihovim potrebam.
Ker smo že pri skladbah, go-
tovo imate kakšno svojo? ,
Iniamo le dve svoji skladbi: Pri
Mariniču (polka) in Pod Ojstrovcem
(valček).
In vaši dosedanji nastopi?
Naš prvi nastop je bil na oddaji:
Pokaži, kaj znaš! To je bilo leta 1964
in moji fantje so se vsi takrat vpisali v
glasbeno šolo. Obiskovali so istočasno
še osnovno šolo, pri čemer smo
marsikdaj čutili posledice. Naš ansam-
bel je sodeloval ob raznih kulturnih
prireditvah. Svoj delež smo tudi pri-
spevah k oddaji „V znanju je moč",
ki jo je organiziral radio Ptuj.
Kaj bi bilo po vašem mnenju
potrebno storiti v korist kvalite-
te?
Predvsem bi se morah tehnično
izpopolniti, to se pravi kupiti bi
morah nove instrumente. Moja pozav-
na se že pripravlja za muzej, kajti brez
ustreznega baritona ah vsaj tube res ni
barvitost posameznih akordov takšna,
kot bi morala biti. Potrebni bi bili
dobri aranžmani, ki so prepleteni z
ustreznimi figurami in estetskimi mo-
tivi.
In vaše želje?
Dobiti solidnega pevca oziroma pev-
ko. Nameravamo prirediti nekaj go-
stovanj; radi pa bi tudi prej ali slej
posneh kakšno skladbo.
Ivan Markež
Horoskop
OVEN: Ljubek obisk predrugači ne.
deljo. Znanka ima zaradi vas dostj
dela. Trenutno jih ljubite več, a vam
ne škodi. Znanec vam koristi.
BIK: Med sitnimi ljudmi boste doži-
veh doslej največji uspeh. Popihahjo
boste iz družbe, ker ste eni osebi
preveč simpatični. Potovanje.
DVOJCKA: v nedeljo boste potola-
žili želodec, srce in radovednost,
Precej denaija bo potrebno za privat!
no veselje. Napredovah boste kot
izvedenec.
RAK: Znanec poišče zvezo, ki takoj
užge. Rajsko se boste počutih v
lokalu, kjer bo slučajno simpatična
oseba. Pripravite se za preizkus.
LEV: Sukali se boste v prijetni družbi
nasprotnega spola, kjer vas bo zabaval
znanec. Redko veselje pride v toreic
popoldne. Sorodnici boste nekaj po-
pravili.
DEVICA: Vaše misli bodo na dveh
koncih. V nedeljo se prikaže obisk, ki
je toliko potreben, kot je smešen. V
eni uri se boste odločili za odhod.
TEHTNICA: Svojo ljubezen boste
zavarovah pred jeziki. Menih se boste
o prijetni prihodnosti in pri tem malo
pili. Urili boste telo, ker se nočete
rediti.
ŠKORPIJON: Pričakovana oseba pri-
de. Nekaj denaija boste izdah za
luksus. V službi ali pri dolžnosti bo
šlo gladko šele po torku. Darilo bo
stekle nics
STRELEC: Več boste od doma, bolj
boste prebrisani in zviti. Novica, ki
pride od zahoda, vas opozori na
dvoje. Lepa oseba zahteva vašo odlo-
čitev.
KOZOROG: Praktičnost vas prisili,
da skrajšate tratenje časa. Poiskali
boste bivšega prijatelja, ki vam bo
vrnil zaupanje vase. Crnolasa oseba
vas razburja.
VODNAR: Pred živo skušnjavo se
boste skrili. V soboto bo doma oboje.
Zmerno krokanje v nedeljo, v ponede-
ljek vas razveseh dobra novica.
RIBI: Pri luči boste prisegh ljubezen.
Zaradi malenkosti boste v soboto
hipoma boljše volje. Takoj, ko izpol-
nite naročilo, pride še večje, donos-
nejše.
SLABE ZAVORE
V Ormožu se je na cesti I. reda v
Novakovi ulici pripetila prometna ne-
sreča zaradi slabih zavor na avtomo-
bilu.
Voznik Mirko Notersberger iz Cvet-
kovec, skladiščni delavec pri Petoviji
Ptuj, je vozil gasilski avtomobil pod-
gorškega gasilskega društva iz Ptuja
proti Ormožu. Z njim so bili v
avtomobilu še trije sopotniki. Ko je
peljal po klancu Novakove ulice, je pri
zavirpju začelo vozilo zanašati. Po
nekaj metrih drsenja se je avtomobil
prekucnil v obcestni jarek ter končno
obstal na travniku.
Vsi potniki so dobili lažje telesne
poškodbe. Jožeta Petka so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
Pri pregledu vozila so ugotovili, da
nekaj ni bilo v redu z zavorami-
Voznik je bil trezen.
jr
Učiteljica: „Mihec, barometer je
padel. Kaj lahko sklepamo iz tega? "
Mihec: „Iz tega lahko sklepamo, da
žebelj, na katerem je barometer visel,
ni bil dobro zabit."
Mirko vpraša prijatelja, ki se ločuje
,,Kaj je po tvojem najpogostnejs
razlog za ločitev? " - „Ce me 2
vprašaš, po mojem je najpogostnej-
razlog za ločitev to, da si oženjen."
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek-
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.