DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anas.ta,sio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško, uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 9
Trst-Gorica, 1. marca 1957
Izhaja vsak petek
jfestai in hud j<r- Graditev Združene Evrope
24.. februarja je minilo eno leto, odkar dam. 4. novembra so Budimpešto napad-
24. februarja je minilo eno leto, odkar je Hruščev na XX. kongresu sovjetske KP prebral svoje porazno poročilo o Stalinu. V kremeljskih krogih so sicer že takoj po Stalinovi smrti začeli šušljati o napakah preminulega diktatorja, vendar je Hruščev bil prvi vodilni komunist, ki je pri tem javno uporabil izraze, kot so »despotizem«, »množični uboji«, »mučenja« itd. Stalina je orisal kot duševno bolnega tirana — paranoika —, ki je Ur st>va,ril okrog sebe neverjeten kult osebnosti ter na osnovi navadnih neutemeljenih sumničenj poslal v smrt »na tisoče najboljših komunistov«, da ne štejemo milijonov drugih ljudi. Celo najožji so delavci so se morali ukloniti njegovi samovolji in izpolnjevati dobljene ukaze.
Pri vsem je bilo značilno, da je Stalina napadel prav Hruščev, ki je vendar bil eden njegovih najtesnejših sodelavcev in najzvestejših pomagačev. Hruščev je■ v Ukrajini izvedel čistko prctistalinskih e-lememitov. Se leta 1952 je proglasil Stalina za »genija, ki vodi Sovjetsko zvezo«. Nezadovoljstvo in pritisk, ki so ga začutili ablatstniki v sami Sovjetski zvezi, sta torej morala biti zelo močna, da sta jih pripravila do te velike odločitve, s katero so priznali najhujše napake preteklosti ter so poskusili zvrniti vso odgovornost na svojega preminulega — še danes se ne ve: umrlega ali ubitega — voditelja. Pokazalo se je pač, da se ne more vladati v nedogled samo s terorjem, tlačeč nezadovoljstvo delavskih množic z nasiljem.
Stalinovi nasledniki so torej takoj pripisali vso krivdo izključno Stalinovemu kultu osebnosti. Ta naj bi bil vzrok vseh nesreč. Ce se tega odpravi, potem bi — po njihovem — komunizem bil res takšen, kakor so ga- njegovi prvoboritelji slikali in obljubljali. Takšno je vsaj stalir{ šče Hruščeva in tovarišev, ker predobro vedo, da ne smejo zrušiti sistema, v *katerem edino nekaj pomenijo. Padec komunistične diktature bi vendar spravil na zatožno klop tudi nje same, saj so toliko let zvesto pomagali Stalinu pri izvrševanju vseh njegovih zločinstev.
Enkrat sprroženi plaz pa je šel svojo pot. Posebno itzven Sovjetske zveze so bile posledice porazne. Pristaši raznih komunističnih strank so naenkrat, videli, da sam glavni^tajntfč sovjetske 'R'P' potrjuje glede Stalina in njegovega režima vse tisto, kar so temu režimu že dolgo o-čitali razni demokrati in nemarksisti, to se pravi — kom.unistično gledano — reakcionarji. Od komunizma niso sicer še začeli odpadati razni pomembni partijski voditelji, toda to so tako in talko poslušni funkcionarji Moskve. Pač pa so začeli odpadati razni sopotniki in navadni člani. Tako je destalinizacija začela najedati partije pni njihovih temeljih, pni bazah, kakor se temu reče v progresivnem izrazoslovju.
A ne samo v tujini, tudi v Sovjetski zvezi je disciplina začela popuščali. Delavci v tovarnah so očitneje pokazali znake nezadovoljstva, študenti in izobraženci so načenjali vprašanja, ki so bila znak nemira in dvoma v komunistično ideologijo. Sklepanje je bilo- vendar enostavno: če se je zdaj izkazalo, da ni res in da je bilo napačno vse tisto, o čemer so nam pridigali 25 let, kdo nam jamči, da ni prrav tako napačno tudii to, o čemer nas hočejo naši voditelji prepričati zdaj?
Člani novega »kolektivnega vodstva« so kmalu uvideli, da morajo zavreti ta razvoj. Opozorili so svoje podložnike, da je reis zaželena neka liberalizacija, ki pa naj bo omejena, kajti svobode »meščanskega tip>a« (kaikor da bi svoboda ne bila ena in nedeljiva!) ne bodo trpeli. 30. junija 1956 je Centralni komitet sovjetske. KP izjavil, da Stalin, vkljub svojim »napakam«, ni mogel menjati in ni menjal bistva sovjetskega socialnega sistema. Kdor trdi kaj drugega in napada sistem, ta je »v nasprotju z dejstvi, z'marksizmom, svobodo in se utaplja v idealizmu«. Zgodovinska nujnost še vedno narekuje, da se človeška družba mora in se tudi bo razvijala v smeri komunizma.
S to tezo je Centralni komitet sovjetske KP zaključil proglas, s katerim je pribil nave resnice. Toda ni minilo nekaj mesecev in tudi resnice so bile postavljene na laž. Ovrgli so jih upori v sovjetskem kolonialnem imperiju, na Madžarskem in na Poljskem.
Upori so bili v določeni zvezi s priznanjem jugoslovanskega režima in posebne jugoslovamske proti v socializem. Ce že Jugoslovani hodijo svojo pot, zakaj ne bi smele hoditi svoje poti tudi druge komunistične stranke in države? Avtoriteta sovjetske KP v očeh satelitskih sester je začela bledeti. Sovjetski voditelji so sicer jeseni 1956 razposlali okrožnico, s katero so razne komunistične stranke posvarili, naj nikar ne posnemajo Tita, vendar je bilo že prepozno. V drugi polovici oktobra so se dvignili poljski in madžarski delavci, poljski in madžarski izobraženci, ulice je preplavila mladina, ki sicer ne pjoZna preteklosti, a je vsekakor nezadovoljna s komunističnim totalitarizmom. .
Pratistalinska kampanja in vrenje sta v tistih dneh dosegla svoj višek. In kaij je naprravila Moskva? Cez noč je izprre-mentla srnjo politično linijo ter se je zatekla k najbolj čistim stalinskim meto-
dam. 4. novembra so Budimpešto napele sovjetske čete ter so v krvi zadušile madžarski klic po večji svobodi. Gomulki so bile določene točne meje, do katerih sme iti. Sprrožena je bila nova kampanja proti Titu. Zopet se vrstijo stalinski,procesi, na katerih žrtve »prostovoljno« priznavajo vse mogoče krivde. Z Vzhodno Nemčijo, Romunijo in Češkoslovaško je M.oskva sklenila nove pogodbe, ki naj u-trdijo disciplino v. vzhodnem taboru.; z Bolgarijo in Albanijo tega ni bilo treba, ker so tam tako na oblasti najzvestejši kremeljski oprode. Tudi v Sovjetski zvezi so se začeli množiti znaki, da gre z »liberalizacijo« prroti kancu. Vedno več je pozivov za »komunistično disciplino«, »komunistično čuječnost« in proti »kapitalističnim« ter »reakcionarnim« vplivom. Videti je celo, da bo začel rtov val protiverske propagande.
Danes je še težko reči, ali se bo Sovjetska zveza zares in za stalno vrnila k stalinski politiki in sistemom. V tem prri-meru bo pač obveljalo, da destalinizacija ni trajala niti eno leto. Vendar je verjetneje, da se kremeljskim pxMtikom ta manever ne bo posrečil. Antistalimiska kam-panja, poročilo Hruščeva in vse, kar jq sledilo, je spražilo sile, ki jih ne bodo mogli kar tako zavreti in umiriti.
Odkar obstoja komunistični nauk, -rti njegovih pristašev prretresla tako huda kriza prrepničonja in vesti. Nikdar ni še toliko in tako vplivnih ljudi zapmstilo komunističnih vrst. Enkrat vzbujeni uporniški duh v Vzhodni Evropi ni zamrl. Pripravlja se na noče podvige. Tudi v Sovjetski zvezi se med izobraženci in študenti še vedno šivi nemir, ki dobiva vse jasnejše obrise. Komuniste prevzemata razočaranje in zagrenjenost.
Vse to nas utrjuje v prepričanju, da so še hujše in neizogibne krize šele prred durmi. Eni destalinizaciji bo nujno sledila druga, pxi čeprav bi morala biti izsiljena z novimi žrtvami in trpljenjem.
Postopno uresničevanje načrtov - Evropa kot gospodarska velesila
Države Zahodne Evrope, katerim pravijo tudi '»Mala Evropa«, so že nekaj let povezane s sledečimi organ!zaCIJStot*--
Zahodna unija (UO), ustanovljena leta 1948 v Bruxellesu. V njej so Francija, Velika Britanija, Luksemburg in Holandija. Cilj: vsklajevanje gospodarske politike in zavarbvanje pred obnovo nemške napadalnosti.
Evropska skupnost za premog in jeklo (CECA). Članice: Francija, Zah. Nemčija, Belgija, Holandija, Luksemburg in Italija. Cilj: vsklajevanje proizvodnje in cen na skupnem tržišču.
Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECE). V njej je včlanjenih 18 evropskih držav, ima pa bolj splošen značaj.
Novi koraki
Evropski svet s sedežem v ‘Strassbur-gu. Članice: iste kot v OECE, razen Avstrije, Švice in Portugalske. Cilj: politično sodelovanje, pripravljanje politične združitve' Evrope. Glavni organ so sestanki zunanjih ministrov včlanjenih držav, obstoja pa tudi nekakšna skupščina, sestavljena iz delegacij parlamentov posa-, meznih držav.
Zahodnoevropska unija (UEO), ki je nastala kot nadomestek za neuresničeno Evropsko obrambno skupnost. Članice: Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg In* Holandija. Cilj: predvsem vojaško, pa tudi gospodarsko sodelovanje.
Ce bodo zdaj parlamenti Francije, .Zahodne Nemčije, Italije, Belgi-je, Luksemburga in Holandske v bližnji bodočnosti odobrili še pogodbi o Skupnem tržišču in. Evratomu, o katerih so se 20. februarja v Parizu sporazumeli .zunanji ministri njihovih vlad, bo s tem napravljen, v pri-
merjavi z dosedanjimi, najodločnejši korak k uresničenju Združene Evrope. Ta bo sicer zaenkrat omejena samo na tako imenovano »Malo Evropo« in na gospodarsko enotnost, vendar bo tu že otipljiv, začetek.
Vrhovni organ Skupnega tržišča bo »Ministrski svet« šestih članic. O glavnih vprašanjih bodo sklepali 'Soglasno, o manj. važnih pa z navadno večino glasov. Poleg tega bo delovala tudi nekakšna »Evropska komisija«, .»Splošna skupščina« in »Sodni svet«. Države- bodo seveda ohranile svojo popolno suverenost in našteti organi bodo morali to upoštevati, če prrav se dejansko teži za tem, da bi se ustva-. rilo nekakšno naddržavno avtoriteto. 'Poseben organ bo »Evropska, banka za investicije«, v katero bo vsaka država prispevala svojo kvoto. Z zbranim kapitalom bo banka pospeševala gospodarski razvoj manj razvitih p>odročij v Evropi (n. pr. Južne (Italije) ter bo skrbela za poravna-, vo škode in preusmerjevanje onih podjetij in gospodarskih delavnosti ,-ki bi trj pela zaradi znižanja in končne odprave medsebojnih carinskih mej. Banka bo i-mela eno milijardo lir kapitala. Poleg tega je ustanovljen poseben fond 81 milijonov dolarjev, s katerim bo skupnost prispevala k razvoju holandskih, belgijskih in francoskih kolon'alnih ozemelj, ki so tudi pridružena k skupnemu tržišču,
Nova gospodarska velesila
.Tudi če ne štejemo teh koonialnih o-zemelj, ki razširjajo posebno surovinsko in s tem splošno gospodarsko bazo skupnega tržišča, šteje že samo prebivalstvo šestih evropskih držav 161 milijonov, torej skoro toliko kot Združene države. 'Področje producira skupno 55 milijonov ton jekla, 350 milijonov 'ton premoga, in
Zamenjava Sepilova z Gromikom
Andrej Gromiko bo bolje skrbel za utrditev sovjetskega komunističnega imperija
(Imenovanje Gromika za sovjetskega zunanjega ministra je vzbudilo veliko u-gibanj, čeprav so si vsi na jasnem, da položaj zunanjega ministra ne igra v Sovjetski .zvezi tako važne vloge kakor v drugih državah. Za Litvinov, ki je bil drugi sovjetski (zunanji mjnister, je ob neki priložnosti potožil: »To imenovanje pomeni zame presneto malo. Prav dobro vem, da bo itak o vsem odločal Koba (vzdevek ,za Stalina). Jaz niti ne vem, kakšno smer naj zavzamem v razgovorih.« Se. 'bolj točno pa je opredelil funkcijo .sovjetskega zunanjega ministra Radek, ko ie dejal, da je ta '»samo pismonoša Politbiroja«.
Vkljub tem omejitvam dejanskega pomena- funkcije zunanjega ministra v sovjetski vladi, je pa vendar značilno, da so v Kremlju vedno menjali zunanjega, ministra, kadarkoli so hoteli s tem tudi zunanjemu svetu pokazati, da so izpreme-nili politično linijo. Ko je marca 1939 bil odstranjen Litvinov in ga je nasledil Molotov, je to odprlo pot kasnejšemu sporazumu s Hitlerjem. Nekaj' podobnega ja tudi zdaj, čeprav novo imenovanje ne, predstavlja začetek, temveč daje samo zunanji pečat na- novo 'zunanjo poltiko, ki
jo je Sovjetska zveza začela izvajati že pred meseci.
51-letnega Dimitrija Sepilova, člana Hruščevega sekretariata in nekdanjega urednika glavnega partijskega glasila »»Pravde«, je na položaju zunanjega- ministra zamenjal 48-letni Andrej Gromiko, poklicni diplomat (Stalinove in Molotovo-ve šole, dolgoletni ambasador v Veliki Britaniji, Združenih državah in sovjetski delegat pri Organizaciji Združenih naro-dov. Politično opredeljenega, in sicer Hruščevega prijatelja je torej, nadomestil v notranjih kremeljskih trenjih veliko manj prizadeti Gromiko, ki velja kvečjemu lahko za prijatelja Molotova, torej trše struje, tiste, ki nikdar ni bila naklonjena sporazumu s Titom, priznavanju nacionalnih komunizmov, večji svobodi satelitov in sploh mehkemu postopanju v zunanji politiki.
Se iz časov, ko je bil sovjetski delegat pri Organizaciji -združenih narodov, je Gromiko 'zaradi številnih vetov in atah nega nasprotovanja vsem zahodnim predlogom in pobudam dobil naziv »Mr.Nje,t«, t. j. »gospod Ne!«. Zato se splošno pričakuje, da pomeni imenovanje Gromika1 poostritev tiste smeri sovjetske politike, ki
Za Djilasom še Dedijer?
Dne 7. februarja je milanski »Corriere de Ha Sera« objavil .zanimiv razgovor svojega -beogiajiskega dopisnika s Titovim biografom in Djilasovim prijateljem Dedijerjem. Razgovor je v toliko zanimive/j-ši, ker se je vršil potem, ko je Vrhovno sodišče Ljudske republike Srbije potrdilo obsodbo, ki jo je ■>d Djilasom izreklo beograjsko Okrožno sodišče. »Corrier^ della Sera« je že 14. decembra javil, da skupina jugoslovanskih komunistov sestavlja posebno poslanico na maršala Tita. V poslanici naj bi zahtevala večjo svobodo v okviru partije. Skupino vodi Vladimir Dedijer, v njej pa maj bi med drugimi bili: Marjan Stlinovič, bivši izdajatelj glasila KPJ »Borbe«, -Dušan Diminič, urednik bivšega zagrebškega lista »Na-prijed«, in komunistični pisatelj Bora •Drenovec. Tej vesti je torej zdaj sledil še razgovor z Dedijerjem.
Dedijer je izjavil dopisniku »Corriere delila Sera«, da se razmerje med Bogra-dom in Moskvo ohlaja. Spor med Titom in Kremljem je tak, da se ga ne da po-, ravnati. Vostalem pa je Dedijer dejal, da Sovjetska zvez«, zanj sploh nikdar nt nehala biti stalinistična. Dvajseti kongres sovjetske KP je samo za trenutek zakril stvarne sovjetske metode;, ki so pa kasne-, je toliko očitneje izstopile v madžarskem primeru. 'Dedijer smatra, da bi zedinjenje italijanskih socialistov (Nennijevih im
Sa-ragatovih) lahko bistveno prispevalo k( demokratizaciji Jugoslavije. Glede Poljske je Dedijer dejal ,da bo Gomulka moral biti zelo oprezen, sicer ga 'bodo stalinski elementi nekega -dne neprijetno presenetili.
Dopisnik »Corriere della Sera« pravi, da je danes Dedijerjev dom postal pravo zbirališče zahodnih 'Socialistov, ki jih pot zanese v Beograd. Tako je Dedijer nekako prevzel vlogo, ki jo je glede tega prej imel Djilas. V zadnjem času je Dedijerja obiskala tudi Bevanova žena. Razgovor soproge voditelja levega krila britanske laburistične stranke z Dedijerjem je trajal nič manj kot 6 ur.
Dedijer je pravkar končal svojo knjigo o vojni v Jugoslaviji, katero bo objavilo neko britansko založništvo. Vabijo ga tudi v Veliko Britanijo in v 'Združene države, kjer naj bi imel vrsto predavanj. Dedijer je prepričan ;da mu bodo jugoslovanske oblasti tokrat brez nadaljnjega izdale potni list.
Vsaj kar se slednjega tiče so pa vsi, ki poznajo jugoslovanske razmere in titovske metode, precej skeptični. Pravijo, da- se je treiba vprašati, ali ni Dedijer pravzaprav že na Djilasov.i poti, ki končuje v zaporu. Vendar je treba upoštevati, da je Tito danes zopet v hudih škripcih in zato so možna tudi presenečenj«,. Vsaj tako meni »Hrvatska Zora«.
je 'prišla že do izraza pri nastopih na Madžarskem, v obnovitvi ofenzive proti 'Titu, povečanju nadzorstva nad sateliti in precejšnjih dvomov polnem obnašanju do Gcmulkove Poljske. Z drugimi besedami, napoveduje se, da bo Gromiko bolj skrbel -za utrditev iže obstoječega sovjetskega imperija, v katerem .so se začele kazati nevarne razpoke, medtem ko bo na drugi strani veliko treznejši in oprezne j-,ši glede novih podvigov, ki naj bi ta imperij še razširili. Pri tem naj bi prihajalo v poštev posebno sovjetsko zadržanje do Arabcev, katerim je prav Sepilov obljubljal veliko pomoč in jih je spravil tako daleč, da- se je Sovjetska zveza znašla-na- samem robu oboroženega spopada, ki ga v današnjih okoliščinah ne želi in ne more tvegati.
Madžarski begunci g Jugoslaviji
Po izjavah jugoslovanskega državnega tajnika- za notranje zadeve, S. Stefanoviča, dne 16. t, m. je število madžarskih beguncev, ki so se zatekli v Jugoslavijo, do 1. februarja narastlo na 15.321 oseb. Nastanitev in prehrana tolikšnega števila je seveda nelahka -naloga in zahteva, precejšnje izdatke. Število beguncev pa še vedno narašča-. 16. februarja jih je bilo tže 17.254.
Od januarja je v Jugoslaviji tudi predstavnik Visokega 'komisarja -Organizacije združenih narodov .za begunce, in Jugoslavija rešuje vprašanje madžarskih beguncev v soglasju n sodelovanju s to mednarodno ustanovo. Visoki komisar 'OZN za begunce je dodelil. Jugoslaviji doslej pomoč 50.000 dolarjev, razne mednarodne in nacionalne dobrodelne ustanove pa so doslej poslale Jugoslaviji razne- pošiljke v skupni vrednosti 70 milijonov din. Ker pa stanejo madžarski begunci Jugoslavijo dnevno 16 milijonov -din, so seveda ti mednarodni prispevki krili le drobec izdatkov.
Podobno kot avstrijske, tako so tudi jugoslovanske oblasti zaskrbljene, kaj bo s temi begunci. Tuje, države jih namreč ne prevzemajo tako hitro, niti ne v takem številu, kot bi -to bilo želeti. Doslej se je odločilo za vrnitev domov kakih ti-( soč beguncev, nad 12 tisoč pa. se jih je izreklo za emigracijo v prekomorske dežele, največ za v Združene države, Kuna-, do in Avstralijo.
S.	Stefanovič je izjavil, da -bo Jugoslavija zadržala in omogočila vključitev v jugoslovansko -življenje vsem tistim beguncem, ki bi radi ostali v Jugoslaviji-. Doslej je izrazilo to željo 384 Madžarov: pričakujejo pa, da bo to število še naraslo. Prav tako pa Jugoslavija tudi upa., da bodo storile svojo dolžnost tudi drug« države, za katere bi ne -bilo lepo, ko bi o pravici azila samo -govorile, ne da bi ga -tudi nudile.
250 milijard kw električne energije. Sest evropskih držav izvozi vsako leto za 15 milijard 800 milijonov dolarjev blaga. (ZDA 15,300), uvozi ga pa za 16 milijard 600 milijonov dolarjev (ZDA 11,600). Tako po izvozu, še toliko bolj po uvozu bi novo Skupno tržišče bilo še važnejši či-nitelj mednarodne trgovine kot so Združene države. 'Podana- je torej, stvarna- o-snova, -da se Evropa razvije v gospodarski blok, če rečemo po stvarnem, velesilo, ki se bo uspešno postavila ob bok Združenim državam in sovjetskemu imperiju, kar je obenem tudi pogoj za evropsko rešitev.
Tako je Evropa po neprestanih trenjih in vse preveč očitnih sebičnostih ter -tudi po nemajhni zaslugi sovjetske nestrpnosti končno našla sama sebe prav ob dvanajsti uri.
Združeni narodi ne priznavajo Kadarja
Glavna skupščina Združenih narodov je pretekli ponedeljek s 60 glasovi proti enemu vzdržanemu odklonila overovitev polnomočij madžarskega zastopstva. Komunistične država piri tem glasovanju niso bile prisotne. S tem sklepom so Združeni narodi odrekli Kadarjevi vladi legitimacijo, da ibi zastopala- Madžarsko pri tej- mednarodni organizaciji.
Utemeljitev je enostavna: Kadarjeva vlada -ne predstavlja madžarskega ljudstva. Do istega- zaključka je prišel tudi preiskovalni odbor Združenih narodov, ki je dobil nalogo, da preišče oktobrske in -novembrske dogodke na Madžarskem. Odbor, v katerem .so zastopniki Avstrije, Ceylona, Tunisa in Urugvaja je objavil svoje prvo poročilo. S sklicevanjem na izjave samih članov Kadarjeve vlade je odbor ugotovil, da -ta- ne uživa zaslombe pri večini madžarskega ljudstva. To je Sicer splošno znano, toda važno je, da je to ugotovil tudi preiskovalni odbor -te velike, sicer h -kompromisom naklonjene mednarodne organizacije. Odborov« sodba je'o5ira:'*prSvi,'da Je Kadar le' a^Snt tuje države, ki bi- ga razjarjeno madžarsko ljudstvo -takoj odstavilo, če bi ga ne branilo sovjetsko vojaštvo.
Na osnovi številnih pričevanj je odbor -posebej razčlenil vzroke -upora in vlogo, ki jo je pri degod-kih igrala Sovjetska zveza. (Poročilo ugotavlja, da upor ni i-mel značaja protirevolucije. -Uporniki niso mislili na obnovo Hortyjevega režima. Upor je bil izbruh nezadovoljstva, ki se je v desetih letih nabralo v vseh slojih prebivalstva. Izobraženci so zahtevali svobodo, delavci boljše življenjske pogoje, ves narod pa si jei vnovič želel- priboriti narodno neodvisnost. Upor je bil spontan. Madžari se na revolucijo niso pripravili, in ko so se enkrat uprli, se nišo menili za posledice, ki bi utegnile nastati. Madžarska revolucija je propadla prav zaradi tega, ker ni bila organizirana in ker v 'Budimpešti ni bilo sposobnega državnika, ki bi znal pravilno usmeriti nevihto, ki se je sprostila.
-Odbor Združenih narodov bo nadaljeval s svojim delom v Ženevi ter bo izrekel jasno sodbo zgodovine o dogodkih, ki jih skušajo Sovjeti in njihovi zavezniki, posebno pa še Kadarjeva vlada zdaj potvoriti, da bi tako opravičili svoje zločinsko -ravnanje, pobijanje in preganjanje madžarskih rodoljubov, ki niso hoteli drugega kot malo več svobode in boljše življenje.
Uhanu-primn pametne politiki
Preden se je britanska vlada odločila za podelitev polne neodvisnosti zahodno-afriški koloniji na Zlati obali v okviru 'britanske državne skupnosti, je bilo potrebno premostiti številne težkoče. V trenutku, ko se je izkazalo, da Britanci resno -mislijo prepustiti upravo dežele domačinom, so se med prebivalstvom oglasile skupine, ki so zahtevale jamstva, da sedanja vlada, ki je na krmilu države od 1. 1951 in ki jo sestavlja stranka »Con-ven-tions People’s Party«, ne bo izrabljala o-blasti.
Opozicija so sestavljale skupine raznih domačinskih poglavarjev, ki so se zbali okrnjenja svojih tradicionalnih pravic.
Končno pa je kolonialnemu ministru Lenno* - Boydu -uspelo pomiriti Obe strani in izdelati ustavni osnutek, v katerem so vsebovana določila jamstva-, ki jih je zahtevala opozicija. Ta jamstva so zajam-čenje samoupravnih ozemelj, neodvisnost uredništva in sodišč. Država bo razdeljena v več samoupravnih področij z -lastnimi parlamentarnimi -zastopstvi.
Tako bodo 6. marca proglasili neodvisnost dosedanje britanske kolonije Zlata obala - Ghana, kar pomeni za -Afriko in tudi za Veliko Britanijo zgodovinski dan. 'Taki primeri pretvarjanja kplonij v neodvisne državne skupnosti človeštvu samo koristijo, ker obenem preprečujejo komunistične vstaje in preobrate, s katerimi domačini prihajajo samo z dežja pod kap.
«
VESTI z GORIŠKEGA
Za spoštovanje ustave!
Dohuni med begunci
V	zvezi z vprašanjem deželne avtonomije, ki se zahteva, naj končno stopi v veljavo, slišimo in beremo neverjetne -go-rostasnosti od strani raznih italijanskih krogov itn posameznikov, ki se protivijo zaščiti nas slovensko govorečih italijanskih državljanov in trdijo, da smo Slovenci v Italiji že dejanski popolnoma zaščiteni ter da se nam tu godi 'naravnost vzorno!
/V prenašanju seveda najbolj prednjači »Piccolo«, ki je objavil tudi članek dr. Laganelle, južnja-ka, ki je baje albanskega pokolenja. Dr. Laganella mirno izpoveduje, da je leta1 1947 on načeloval odposlanstvu vseh goriških italijanskih strank in organizacij, ki so šle v Rim zahtevati, da se takojšnja uveljavitev posebne deželne avtonomije spričo slovenske nevarnosti prekliče.
Zaradi tora šovinističnega, nam državljanom slovenskega jezika sovražnega nastopa, je ustavna zbornica izglasovala X. točko končn.h in prehodnih ustavnih določil, ki dejansko uveljavitev posebne avtonomije začasno odgoduje, -toda z izrecnim poudarkom, da ostane v veljavi .zaščita jezikovnih manjšin, kot jo 6. člen ustave predpisuje.
Iz tega izvaja dr. Laganella trditev, da deželni statut nima predpisovati nobene zaščite slovenske jezikovne manjšine.
Zdi se nam, da je t-udi dr. Laganella-, kot mnogi dru-gi -nasprotniki Slovencev, v dejanski popolni zmoti, kajti X. točka prehodnih in končnih določil ustave ravno potrjuje pravico Slovencev, da jih prav deželni statut ščiti j kajti ta X. toč-v ka pravi, da se bo Furlanija - J-ulijska1 krajina začasno (provvisoriame-nte) u-pravljala kot navadna dežela brez posebnega statuta. S poudarkom, da zaščita jezikovnih -manjšin ostane klju-b temu po
6.	členu ustave v veljavi, pa je tista X. točka priznala, da se jezikovne manjšine morajo ščititi, in sicer prav z deželnim statutom, zlasti ko m še nobenega drugega zakona, ki bi jih že ščitil.
Od Slovencev zahtevajo, da smo lojalni in pošteni ter državi vdani državljani. Zahteva kot taka je na mestu. Toda istočasno morata i država po njeni vladi i ves italijanski narod biti napram nam Slovencem lojalni in pošteni ter nam nuditi vse to, kar nam -kot ljudem, posameznikom in skupini, po naravnem zakonu in px> italijanski ustavi pritiče.
Po 6. členu iste nam pritiče zaščita. To zaščito predpisuje tudi 116. člen, kajti -gori omenjena X. točka prehodnih in konč--niih ustavnih določil to našo trditev potrjuje.
.Zaščita Slovencev v Italiji pa mora biti odkritosrčna, popolna in stvarna, tako kot določuje 2. člen ustave, ki pravi, da »Republiko priznava in jamči nekrš-ljive pravice človeka1 kot posameznika in skupine.« In tako, kot pravi 3. člen ustave,
NA NJIVI — Ob sedanjem času bomo potrosili pšenici zadnji obrok dušika, in sicer v obliki apnenega nitra-ta; potrosimo ga po 6 - 8 kig na 1.000 kv. metrov. Zlasti moramo potrositi apneni nitrat, če je pšenica bleda, rumenkaste barve, -kar se največkrat dogaja .tam, kjer leži voda. Seveda pa moramo poskrbeti, da bo vo-, da odtekala, ker bi sicer gnojenje z dušikom le malo ali nič zaleglo. To velja za vse rastline: kjer leži voda, tam rastline ne morejo dobro uspevati! Nadalje, pripravimo vse px>trebno za saditev -krompirja in za setev koruze. Zemljo ob suhem vremenu globoko preorjemo, če -tega nismo že pred mrazom opravili. Kjer mislimo gnojiti s hlevskim -gnojem, ga- pred oranjem potrosimo povrhu in nato podor-jemo. Za krompir pride ob sedanjem času v poštev samo dobro -u-delan gnoj, ker -bi svež, neudelan gnoj le malo -zalegel ali pa krompirju celo škodoval.
V VINOGRADU — Nadaljujemo -z obrezovanjem -trt, kar moramo opraviti na vsak način, predno dobijo trte sok in se nam pri obrezovanju solzijo. Kdor je trte že obrezal, jih bo okoličil i-n povezal. Z -upogibanjem pa je bolje počakati, da začnejo trte brsteti, ker nam sicer -nekatere vrste trt ne poženejo iz vseh popkov, kakor na primer briška rebula in Cabernet. Ko bomo trte povezali, bomo tudi dru-gar če vinograd očistili. Pograbimo vse odpadke, -le-te pa -ne sežgemo, kakor imajo nekateri to slabo navado, temveč jih spravimo na kup, kjer s-egnijejo in nam dajo dober kompost. Kompost nam je prepotreben pri sajenju trt in sadnega drevja, če hočemo pri teh doseči močno raščo. Ko se zemlja posuši, .bomo okopavali ali orali vinograde. Pri tem še lahko gnojimo s hlevskim gnojem. Vsekakor pa je prav, da trtam pognojimo z umetnim gnojilom P.K.N., ki vsebuje vse za raščo potrebne hranilne snovi. Seveda- lahko uporabljamo tudi katero drugo enako gnojilo. Tega gnojila potrosimo po 60- 70 kg na tisoč kv. metrov površine.
V SADOVNJAKU — Skrajni čgs je. da sadno drevje poškropimo. O tem smo pred -kratkim bolj izčrpno pisali. Tudi sadovnjake -bomo ob suhem vremenu prekopali ali preorali. Pri tem bomo tudi sadnemu drevju pognojili lahko še -z dobrim hlevskim gnojem, sicer pa z umetni-
ki proglaša, da so vsi državljani, ne glede na njihov jezik, enake družabne dostojanstvenosti in enaki pred zakonom. Ne samo to, a-mpak ta 3. člen -ustave narekuje državi dolžnost, da odpravi vse ovire, ki dejanski omejujejo svobodo in, enakopravnost državljanov (ne glede na njihov jezik) ter preprečujejo polni razvoj človekove osebe.
Gospoda dr. Laganello in sploh vse go-| spode njegove vrste vabimo, naj se uče italijanske ustave, katero naj tudi, kaT se zaščite nas Slovencev -tiče, spoštujejo!
Uporaba slovenščine
na sodnijah Horošhe in BradiSčanshE
Kakor poročajo avstrijski listi, je avstrijsko Vrhovno sodišče sprejelo odlok, s katerim se je v načelu izreklo za uporabo slovenščine, oziroma hrvaščine pred sodišči Gradiščanske, Koroške in Štajerske v upravnih in sodnih- okrajih, v ka-tedih živi slovensko, oziroma hrvatsko ali mešano prebivalstvo.
Odlok, ki ga je sodišče sprejelo na pod-, lagi čl. 7 državne pogodbe, ki govori o manjšinskih pravicah prebivalstva omenjenih okrajev, ,px>udarja, da imajo avstrijski -državljani, ki pripadajo slovenski, oziroma' hrvatski narodnostni skupini, pravico, da govorijo pred sodiščem v svojem materinem jeziku, in to -brez tolmača.
V petek 22. februarja je goriški občinski svet nadaljeval svojo sejo i-n je v prosti razpravi sklenil imenovati iz svoje srede posebno komisijo zastopnikov vseh skupin občinskega sveta, ki naj pripravi osnutek posebnega deželnega statuta.
-Ista ali druga posebna komisija naj bi se bavila -tudi z vprašanjem zakona o podaljšanju veljavnosti prostega pasu (zona Iranca) z nekaterimi spremembami, ki naj zagotovijo določene ugodnosti.
Pri obeh vprašanjih je v imenu svoje skupine imel besedo -tudi dr. Sfiligoj.
V nadaljnjem je dr.’ Sfiligoj pri -točki o neki služnostni pravici prehoda -z -glavno cevjo vodovoda -z Oslavja in Sen-tma-vra prosil g. župana, naj bi se izraz:! o možnosti in o pogajanji-h za raztegnitev -tega vodovoda do Steverjana. Dr. Sfiligoj je predočil nujno potrebo -vodovoda v Steverjan-u, katerega pa si ta majhna kmečka občina, ki se ita-k že močno -bori s finančnimi težkočami, ne more sama zgraditi, naj bi ji goriška občina na kak način šla ne roko.
mi gnojili. Tudi za -to se priporoča predvsem celovito gnojilo P.K.N. ali kako drugo temu podobno. Sadnemu drevju gnojimo p>o višini pridelka, to se pravi, da na vsakih 20 k-g predvidenega pridelka pognojimo s pol do -tri četrt kg gnojila P. KiN.. Gnojilo potrosimo okoli -drevesa do širine kamor sega vejevje ali krona drevesa.
NOVICE IZ SLOVENIJE
V	JUGOSLAVIJI POTREBUJEJO 257.000 NOVIH STANOVANJ Do konca leta 1955 so v Jugoslaviji ,po raznih mestih zgradili 119.000 novih stanovanj. Stanovanjska- stiska pa je še vedno celo velika, in da- bi -krizo ublažili, bi morali zgraditi v prihodnjih -letih- 257.000 novih stanovanj. Skupna vrednost v-seh sta-nova-nj bi prekašala 345 milijard din. Da bi krizo le deloma omilili bi bilo potrebno, da bi vsako leto zgradili nad 51 tisoč stanovanj.
POTROŠNJA ALKOHOLNIH PIJAČ
V	SLOVENIJI
V	prvi jrolovici preteklega leta so pxp v-sej Sloveniji- popili v gostilnah 10,503.000 litrov vina, 1,975..070 litrov piva, 864.829 litrov žganja in 464.363 -litrov drugih pijač. Za vse to pa so potrošili skoro 3 milijarde din.
-Po trgovinah pa so v istem obdobju prodali še 1,409.912 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 438 milijonov din. Poleg tega so po Sloveniji, v prvih šestih mesecih preteklega leta, še 585.000 brezalkoholnih pijač. Te so imele 108 milijonov din vrednosti.
Statistika pravi, da porabi vsaka slovenska družina v teku enega le-ta od 5 do 10 ods-totkov svojih dohodkov. Začeli so kampanjo, da bi znižali potrošnjo alkoholnih pijač.
PREBIVALSTVO V SLOVENIJI
Po podatkih Zavoda za; statistiko v Ljubljani je -bilo ob koncu leta v Sloveniji 1,544.659 prebivalcev. Rojstev je -bilo
v	celem letu 2227, smrtnih primerov pa 1347. Naravni prirastek -znaša torej 880 ljudi.
priznala slovenski narodnostni skupini v Avstriji pravico, za ka-tero se, vsaj doslej, še vedno zaman potegujejo tržaški, gori-ški in beneški Slovenci. -
Oo 31. marca prijava dohodkov
Tudi letos moramo do 31. marca prijaviti dohodke, ki smo jih imeli lansko -leto, da nam davčni urad odmeri davek, ki ga borna plačah začenši od avgus-ta t. -1. Prija-vo je treba prijaviti na- posebnem o-brazcu, ki -ga je dobiti pri davčnem uradu ali pa v tobaka-rna-h.
Prijave ne sfnejo opustiti niti tisti, ki so jo predložili lansko leto, ‘ker se le-tos sama po sebi ne obnovi.
Bra-H smo sicer, da bodo prijave zahtevali vsaki dve teti in ne od leta do leta. Toda v tem oziru ni še nič novega.
Ne odlašajmo- s prijavo na zadnje dni, da ne zamudimo in zapademo denarni globi!
Novi zakon o cestah
Komisija -za javna- dela pri poslanski zbornici -bo razpravljala o zakonskem o-snu-tku za ceste. Na podlagi tega osnutka-prevzamejo province- večji del do seda; krajevnih občinskih -cest, kar bo znatno olajšalo finančna bremena majhnih občin.
Da bi ta zakon le km-a-lu odobrili in ga uveljavili!
Na vprašanje je g. župan odgovoril, da se zaradi nekaterih -tehničnih preizkusov trenu-tno mora z mislijo raztegnitve vodovoda do Steverjana še nekaj časa počakati. iPotem pa se bo videlo, ali in kako bi se dalo potegniti vodovod vsaj do š-te-verjanske cerkve, kje-r naj bi .zgradili pr-
vi	in glavni vodnjak. Zupan je -tudi povedal, da so finančne težkoče š-teve-rjan-s-ke občine dobro znane.
Pri točki o obnovi dogovora za rabo goriškega gradu, ki stane občino dese-t tisoč -lir na leto, je dr. Sfiligoj .izrazil mnenje, da bi se moralo pristojbino -za obi-j skovanje in ogle4ovanje gradu odpraviti, to pa zato, ker mnoge goriške družine ne -zmorejo niti obstoječe predpisane pristojbine.
Zupan je bil nasprotnega mnenja, vendar ie dr. Sfiligojevo mnenje v-z-e-l na znanje in dejal, da bo odbor preučil možnost prostega vstopa- in ogledovanja gradu en dan v -tednu.
*	* *
V soboto 23. februarja se je vršila pa seja provincialnega sveta. Tudi provincialni svet se je uvodoma izrekel za. -nujno razpravljanje o deželnem statutu. Dr. Sfiligoj je predlaga-l -ustanovitev posebne -zadevne komisije, demokristjan g. Co-cian-ni pa je bil mnenja, da je treba- zadevo nujno razpravljati na kaki posebni za to sklicani seji provincialnega sveta. Tudi komunistični svetova-lci, ki so vprašanje sprožili, so se izrekli za nujno razpravljanje, in socialist g. Grassi se je strinjal z dr. -Sfiligojem za imenovanje posebne komisije. Ker pa je svetovalec Cocianni vztrajal za posebno sejo, je -tudi dr. Sfligoj -na to sejo pristal, ne da bi svojega predloga o imenovanju komisije .Ur maknil.
Tako se je svet -zedinil za prvotno -zadevno razpravljanje na- posebni seji, ki s-e bo vršila po izčrpanju dnevnega reda tekoče seje.
Svet je -nato prešel k -dnevnemu redu in odobril lepo število točk, pri ka-terih je -tudi imenovani naš svetovalec imel -besedo.
Občni zbor zavarovalcev živine
Društvo zavarovalcev goveje živine v Sovodnjah bo imelo v nedeljo 3. marca ob treh popoldne v sejni dvorani občinske hiše svoj redni občni zbor.
Dolžnost vseh članov je, da se občne-; ga -zbora društva udeležijo -točno- ob določeni uri.
Sela htnečhe bolniShe blagajne
V -nedeljo 24. februarja se je v gostilni »Pri Mirkotu« vršila seja sovodenjske -Kmečke bolniške blagajne. Odobrili -so novo pogodbo z babico. O drugih točkah dnevnega reda bodo razpravljali na prihodnji seji.
Šolski pouk
Potem ko so zadnje čase v Franciji odpravili vse ali skor-o vse domače vaje šolarjev osnovnih šol, se je v Italiji pojavilo gibanje za- pregled in morebitno spremembo načina pouka celo na srednjih šolah vseh vrst. Te dni smo brali v -lis-tih izid nekaterih konferenc, kjer so višji ministrski inšpektorji, -ravnatelji, profesorji in razni pedagogi podali svoje mnenje v zadevi. Skoro vsi se strinjajo v -u-.gotovitvi, da so dijak-i preobremenjeni in da ne -utegnejo obvladati vse šolske snovi, zlasti ko se morajo preveč ukvarjati
Praktični komunizem odlikuje poleg debelega leksikona, likvidacij, ropanj, prisilnega dela, koncentracijskih -taborišč, de-nunciacij, oblastnosti, samohvalisanja- Ud. i/td. tudi vohunstvo največjega obsega. Sovjeti poskušajo v okviru komunističnih partij na Zahodu, sindikalnih organizacij, športnih, kulturnih, strokovnih in drugih združevanj vtihotapljati -določene elemente v svojo vohunsko mrežo. Tudi na različnih delovnih mestih, v delavnicah in po pisarna-h, po raziskovalnih u-stanovah itd. postavljajo svoje vohunske, niti. Vse komunistične partije na Zahodu -so pravzaprav tipalke so-vjetskega komunizma. Njihove posebne naloge so zbirar nje -političnih, vojaš-kih in gospodarskih vesti, kakor tudi skrb za sprotno vznemirjanje gospodarstva v deželah, katerim pripadajo.
Ko je dve sto -tisoč madžarskih beguncev bežalo pred komunističnim -terorjem v tujino, je bilo med njimi tudi mnogo »pristnih komunistov«, ki -so verjeli, da bo revolucija zmagala na Madžarskem, i-n da bi se jim zato lahko kaj- človeškega zgodilo, če ostanejo v domovini. Ko pa so se prepričali,, da -so sovjetski tanki revolucijo v krvi za-trli, so se skesali. Kasnejši -begunci so bili v g-lav-nem tisti, -ki so -se v resnici borili proti strahovladi in, zbežali pred komunistično maščevalnostjo. V va-1 beguncev pa se je tudi kasneje vtihotapilo večje število komunističnih vohunov. Na Zahodu naj bi služili kot o-
z domačimi pismenimi in ustnimi vajami. Krivda za to pa pade v veliki meri -tudi na mnoge profesorje. Tako piavijo namreč mnogi priznani pedagogi.
Trezni strokovnjaki v šolskih zadevah so mnenja, da je sicer na profesorjih res prva naloga, da učijo pravilno in se potrudijo, da dijaki snov ra-zumejo in jo o-hranijo v spominu, da pa je napačno misliti in želeti, da bi izven šole dijaki -ne ime-li svojih dolžnosti pismenih in ustnih vaj, -kajti le tru-d in požrtvovanje de-lata šolo plodno in ustvarjata učene in značajne može.
Šolske preureditve so danes splošna vprašanja vzgojiteljev in staršev, posebno ko je v taki modi politična tendenč-nost po nekaterih državah, zlasti komunističnih.
Treba je le šolo pravilno disciplinirati. Nikoli premalo in nikoli preveč -hkrati!
Osebni obmejni promet
Meseca januarja letos je -s propustnico v 10-kilometrskem obmejnem pasu- tu in -onstran državne meje prišlo v I-talijo 37.604 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa- je šlo 19.213 italijanskih.
S. K. P. -D. IZ GORICE
priredi v nedeljo 3. III. ob 17. -uri in na pustni torek 5. III. ob 20.30 -Molierejevo veseloigro v 3 dejanjih
ScapinovB zvijače
Igrajo člani dramskega odseka S. K. P. D. Režira M. Kumrov. -Prireditev se bo vršila v dvorani Brezmadežne na Pla-cuti 18.
VESTI IZ SOVODENJ Slabo električna razsvetljava
-V Sovodnjah se ljudje pritožujejo, da imajo zvečer po stanovanjih slabo električno razsvetljavo. Tok- ni toliko jak, dahi nudil zadostno razsvetljavo. Nekateri domačini so mnenja, da bi se stvari lahko pripomoglo s tem, da bi družba S.E.L. V.E.G. napravila posebno napeljavo ,za postajo v Rubijah in za podjetje industrialca Cottija, ki baje jemljeta precej električne moči na račun -razsvetljave po -stanovanjih.
Umevno pa je tudi, da ojačevalec pri mostu ne odgovarja- več sedanjim zahtevam. Na vsak način se Sovodenjci obračajo na družbo S.E.L.V.E.G. v upanju, da bo električni tok ojačila.
SMRTNA KOSA
Pretekli teden je v -Gorici nenadoma umrl industrialec g. Jožko Jakil, star -ko-, maj 58 let. Pokopali so ga v rojstni kraj v Rupo pri Sovodnjah.
Gospe soprogi in vsem preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
*	* *
Iz Maribora pa je prišla vest, da je vsled avtomobilske nesreče- tam umrl g. dr. Alojzij Simoniti, primarij bolnice v Slove-nj Gradcu.
Pokojni dr. Simoniti se je rodil v Biljani (občina Dobrovo v Brdih) leta 1901. Prva leta- njegovega zdravniškega poklica je ordiniral tudi v Gorici, od -koder se je preselil v Jugoslavijo.
Njegovi težko prizadeti družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.
pazova-lci, izsiljevalci, den-uncianti in podobno. Njihova naloga je, da begunce o-p-azujejo, vohajo za njihovim obnašanjem, da jih poskušajo spreobrniti, jih ustrahovati.
Ti, komunistični vohuni ,morajo sistematično razširjati nezadovoljstvo. Nekaj teh vohunskih zarotnikov so v begunskih, taboriščih že razkrili. Med temi izdajalci je posebno priljubljena metoda groženj, češ da bodo njihove svojce doma zaprli kot talce, če se ne vrnejo. Zanimivo je tudi, kako pridno poku-pujejo uslužbenci sovjetskih poslaništev in konzulatov ilustracije, fotografije in filme, da bi -na podlagi -teh spo-znali revolucionarje.
Svi-carski listi se pritožujejo, kako pripadniki švicarske kpm-unistične partije stražarijo nad tamkajšnjimi madžarskimi begunci. Ti švicarski partijci poskušajo p iti v stik z begunci po delavnicah, -domovih im javnih lokalih. Taktika sovjetske špijonaže v Švici obstoja tudi v -tem, da- švicarski partijci neprestano zasipajo švicarske c-blasti z denunciranji .z name-ri i, da -bi se prebivalstvo čim bolj oddaljilo od beg-uncev in da bi ti postali čim bolj nepriljubljeni v javnosti. Po točnih kremeljskih navodilih je -treba -begunce v Švici popolnoma izolira-ti. Na ta- način bi So-je-ti radi dosegli, da bi se osamljenci spet vrnili domov, kjer bi jih seveda ■takoj zaprli. Na drugi strani podžigajo partijci begunce na ne-zadovoljstvo. Lažejo jim, da jih Švicarj-i izkoriščajo, da prejemajo domačini višje mezde, da -so stanovanja nezdrava, domačini da- imajo boljša.
-Da tako neprestano prišepetovanje močno vpliva na moralo in psiho beguncev je jasno. Da -bi bili uspehi partijcev še večji, so pričeli med begunce deliti skrivnostne letake, v katerih so nanizane zn -ne komunistične laži, obrekovanja in klevete.
Podobna- poročila pa prihajajo tudi iz Francije, im tudi v Italiji so odkrili že nekaj komunističnih vohunov med begunci.
Tako izkorišča komunizem v svoje -zločinske namene celo največje človeške -tragedije in aktivno posega celo v -svojo lastno sramoto.
Državni sovražnik št. 1
-Samo 20 milijonov lir bi potrebovali, da bi palačo 'P.itti v Firenoah rešili pred termiti. Prof. Antonio Melis, vodja inštituta za pokončevanje žuželk, pa je prepričan, da znesek ne bo prispel pravočasno, čeprav so v -Italiji proglasili termite za sovražnika št. 1. Isti profesor -tudi pra<-vi, da se mora- v -tem spopadu boriti proti dvema- nasprotnikoma: prot-i termitom im proti birokraciji.
V Firencah je in-vazija malih nepridipravov gosebno nevarna. Kakor hitro so se termiti srečno razmestili po vrtovih Boboli, se je termitska armada razdelila v dve udarni skupini-: prva je navalila- -na hišo, ki leži nasproti vhoda v palačo Piit-ti, druga- pa je- -zavzela, -kot nalašč, e.h-to-mološko postajo, to j-e gla-vni stan nasprotnika.
V veliki dvorani, k-er se zbirajo specialisti za pokončevanje žuželk, sedijo pod podom termiti. V Rimu pa izgleda, da se -nihče ne -zanima, kako bi iz državne malhe potegnil 20 milijonov lir -za o--brambo proti -termitom. Eno ministrstvo zvrača plačilno dolžnost -na drugo-.
V Firencah pa so nenasitljivi -glodalci napadli še druga znamenita -poslopja in parke. V-gnezdili so se celo na pokopali-i ščih.
Na otoku Elbi so se -lotili celo Napoleonove vile. V Neaplj-u so napadli mestno knjižnico. Tudi v Rimu so že doma, celo v -nekaterih ministrstvih, zasebnih stanovanjih in celo v Vatika-nu so nepoklicni gostje sv. očeta.
Za uspešno borbo proti državnemu sovražniku -bodo — po mnenju strokovnjakov — potrebne milijarde in ne samo 20 mi-lijonov lir. Trenutno si še niso na jasnem, s kakšno municijo -naj -bombardirajo sovra-žne armade. Znanemu D.D.T.-ju so primešali -zelo močne strupe in so s -to mešanico poskušali -uničiti sovražnika. Za mesec dni je zavladal tudi mir, nato pa so se termiti -na novo pojavili in se z vso požrešnostjo vrgli na vse, ka-r jim pride pod »zob«.
. Termiti so se verjetno vtihotapili v I-talijo s prekomorskimi prevozi. Drugi pa mislijo, da so s potniško prtljago prispeli tz Francije, kjer se oblasti že precej časa borijo s to novo -nadlogo. Pri vsem tem je posebno nevarna okoliščina, da termitom ni tako lahko do živega-. Kakor vse mravlje, živijo tudi termiti organizirano družabno ži-vljenje. Matici posvečajo posebno skrb in jo z vsemi sredstvi varujejo pred vsakovrstnimi nesrečami in nezgodami. Tako se je že večkrat posrečilo, da so z uničevalnimi sredstvi za-trli ves rod. Matice pa uničevalno sredstvo ni doseglo. Ta je čez nekaj tednov pričela s svojo bogato rodovitnostjo in nadloga je ponovno vzbrstela z vso uničevalnostjo.
Poskušali so termite -tudi okužiti. O-kužbe so tudi uničile rod, matice pa o-kužba- ni prizadela, -bodisi da je pred njo že i» naravi zavarovana, -bodisi da z o-kuženimi termiti ne pride px> oploditvi več v stik. ,	•
Potrebna.bo še velika borba, da -bodo končno -tudi to golazen, ki ograža človeške domove, končno iztrebili.
GOSPODARSTVO
V tem primeru so avstrijska sodišča
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA IN PROVINCIALNEGA SVETA
. v
Raztegnite!) uodouoda do Steoeriana
Človek In Bremenske spremembe
V	sicilijanskem mestecu Arcireale v bližini Catanie je pred 'kratkim, sodnik izrekel naslednjo sodbo: »Dokazni; postopek je nedvoumno ugotovil, da je obtoženec Domenieo Foggi v gostilni »Pri modri gosi« udaril delavca Stefana CaLcija 5 tako silo po glavi, da je bil tri mesece ■za delo nesposoben. Obtoženca je .zato sodišče spoznalo za krivega po členu toliko in toliko kazenskega zakonika in ga obsodilo na tri tedne zapora. Kot olajševalno okoliščino je upoštevalo dejstvo, da je tega dne divjal močan mornik.«
Taka utemeljitev mile kazni izgleda kot šala, v resnici pa vsi sodniki na Siciliji označujejo mornik kot olajševalno o-koliščino. Zavedajo se, da so ljudje zelo razdražljivi, kadar piha po grebenih in dolinah razvpita jugovina. Takrat nastaja po družinah prepir, po šolah so otroci nemirni, učitelji pa živčni, prodajalci so 's kupci nevljudni in celo pismonoša j-e nasajen.
Ni: treta pa, da gremo v Sicilijo, da bi vse te spremembe preizkušali, kajti vsakdo je že na sebi spoznal, kako močno vpliva slabo vreme na njegovo razpoloženje. Nemirno vreme vznemirja človeka in žival. Le malo je ljudi, ki so tudi ob slabem vremenu tako veseli in zabavni kot ob lepem vremenu. Statistike so dognale, da obupanci segajo po samomoru prav ob slabem vremenu. Kadar sonce, sije, se zdi ljudem vse lepše in laže prene-sijivo. Morda je prepevanje in žvižganje južnjakov v zvezi z vremenom, kakor je
v	vremenski povezavi tudi pusto obnašanje Angležev. Prav zato je verjetno humor latinskih narodov tako sočen, humor Anglosaksoncev pa suh. Saj je sam Win-ston Churchill nekje napisal, da človek lahko prenaša angleško podnebje le, če zimo preživlja ca Rivieri, poletje v Švici. ostanek leta pa v postelji.
Ljudje gotovo nismo zelene žabice, ki sedijo ob slabem vremenu na najnižjem klinu lestvice, ob sončnem vremelnu pa na najvišjem. Vsekakor pa smo ob slabem vremenu slabe volje, ob lepem pa razigrani.
Lastnost, da občutimo spremembo vremena, ni dana vsem ljudem v enaki' m- ri. Meščani so v splošnem to lastnost že precej izgubili, če izvzamemo številne revmatike. Naš kmet pa'je kljub '/tihotapljenju civilizacije na podeiželje še vedno zelo občutljiv za vremenske spremembe, Ce ga takole pobaramo: »No, oče, kakšno vreme se nam obeta?« bo pogledal v nebo, kjer za naše oko ni .nikake vidne spremembe, nato bo malo povohal in končno odgovoril: »Dopoldne se bo še držalo, po kosilu, najkasneje proti večeru pa bo deževalo!« — »Kdo va.m je to povedal?« poizvedujemo radovedno. Tega pa.
OD TU IN TAM
Tudi komunistična vladavina na Kitaj: skem ni mogla odpraviti kitajske vljudnosti. V Nankingu >izhaja dnevnik »Cin -Poo«. Uredniki na Kitajskem pa. niso take vrste kat pri nas, ki neuporabne rokopise brez sentimentalnosti pošiljajo v koš. Na Kitajskem zimjo kljub komunizmu še vedno 'izredno vljudni ljudje. Nekemu svojemu sodelavcu je omenjeni dnevnik vrnil rokopis z naslednjim spremnim pismom: »Visoko spoštovani brat sonca in meseca! Vaš ponižni suženj se Vam globoko klanja. Podpisani poljubljam zemljo pred Vašimi nogami in Vas prosim dovoljenja, da smem živeti in govoriti. Vaš cenjeni rokopis je dopustil, da je njegov blesk razsvetlil naše oči. Z največjim zadoščenjem imi užitkom smo ga prebrali. Nikdar poprej nismo srečali toliko duhovitosti, toliko patosa, toliko znanja. Ce bi tvegali, da ga priobčimo, bi naš predsednik gotovo ukazal, da nam mora Vaš dragulj služiti za vzor in da ne smemo ničesar tiskati, kar ne bi bilo temni biseru enakovredno. Naše dolgoletne izkušnje pa nas učijo, da take umetnine vzklijejo v človeški duši samo enkrat vsako tisočletje. Prav zatradi tega Vam mo-ratoio Vašo dragocenost vrniti. Prosimo Vas odpuščanja in poljubljamo zemljo, ki Vas nosi.k
nam očanec ne more povedati, on to čuti, ve. In v devetindevetdesetih primerih od sto bo tudi uganil.
Velika občutljivost za vremenske spremembe lahko zaide v pravo bolezensko preobčutljivost, ki povzroča nemajhne bolečine. Težko bi našli človeka, ki boluje na protinu ali revmatizmu, ki nam ne bo o vremenskih spremembah lahko ka; neprijetnega povedal. 2e večkrat so v šali predlagali, naj bi na meteoroloških postajah namestili težko obolele revmatike, da bi* na ta način preprečili pogrešne vremenske napovedi.
C e je bil kdo tako nesrečen, da si je zlomil nogo, potem se bo zlom že čez nekaj časa povsem zaraste! in človek bo nogo uporabljal prav tako kot pred zlomom. Z isto gotovostjo pa ilahko pričakuje, da ga bo zlomljeno mesto še desetletja opominjalo ob vremenskih spremembah. Prav tako nas bo ob slabem vremenu opominjala tudi brazgotina globljih ran.
Meteoropatologija j£. razmeroma mlada panoga zdravniške vede in se ukvarja z vprašanji učinkov vremena na zdrave In bolne ljudi. Ugotovila je celo vrsto opazovanj pri preučevanju »človeka in vremenskih sprememb«. V glavnem stoji še vedno pred mnogimi ugankami. Med drugim so opazovalci ugotovili, da so pojavi določenih nalezljivih bolezni, kakor tudi. njihova pogostnost odvisni od vremenskih sprememb. Tako nastopajo določene, nalezljive bolezni v enem- tednu s po več sto primerov, v drugem tednu pa posa-
mezno. Tudi iežina obolelosti je odvisna od vremena.
Splošno je znano, da v jeseni in zgodnji pomladi največ lj;udi umira. Iz tega sledi, da ne vpliva neugodno na človeški organizem slabo vreme, paž pa vremenske spremembe.
Tudi lepota je v znatni meri odvisna od vremena. Poletno sonce nam ne pobarva kože samo v prijetno ogorelost, pač pa izzove po mnogih telesih nezaželene pege. Zimski mraz ne pobarva samo lic, pač pa pordeči tudi roke in noge, kar, pa ne dviga telesne lepote. Lasje so pod vplivom sončne vročine pusti, izgubijo naravni blesk in postajajo marogasti. Nohti se pozimi radi lomijo.
Pred mnogimi tisočletji je bil tudi člo-^ vek izredno občutljiv za' vremenske spremembe!, kakor so še danes živali. Lastovice letijo nizko pred dežjem. V tem primeru pa to niso lastovice, pač pa mrčes, ki se spušča bliže zemlji. Psi radi obirajo, travo pred dežjem. Zakaj to počenjajo? Nihče še na to vprašanje ni odgovoril. Konji, ki se pasejo na prostem, se začno pred dežjem vrteti v krogu. Trnkarji dobro vedo, da prihajajo pred dežjem ribe na vodno površino in da naravnost prosijo, da bi jih potegnili iz vode. Pred dežjem petelini mično- udarjajo s perotmi. Druge živali si poiščejo zavetje pred dežjem.
Ali imajo živali posebne organe, s katerimi zaznamujejo vremenske spremembe, tudi tega znanost do danes še ne ve.
„Moj spev je lahak
kakor javorova semena“
(Ob zbranem delu pesnika Fr. Balantiča)
V	noči od 23. na 24. november 1943 so partizanski oddelki pod Dakijevim poveljstvom obkolili domobransko postojanko v Grahovem pri Cerknici. Postavljena pred izbiro »predaja ali smrt!« se je posadka več desetin domobrancev branila do zadnjega. 'Ko je začelo goreti pritličje hiše, so se obleganci umaknili v prvo nadstropje. Tam jih je pokončal ogenj — vse razen Stanka Tomažiča. Ta je potem na kratko popisal grahovsko tragedijo in zadnje trenutke dvaindvajsetletnega pesnika Franceta Balantiča.
Za veliko noč 1944 je Tine Bebeljak izdal v Ljubljani zbirko Balantičevih pesmi »V ognju groze plapolam«. Knjižica je bila majhna po formatu in skromna po
SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO
Vabi na
Predpustno zabavo s plesom
ki bo v nedeljo 3. marca ob 19.30 v dvorani v ul. Machiavelli 22-11.
Vljudno vabljena mladina. — Posloval ,bo dobro založen buffet. Igral bo orkester.
ODBOR
BOMBE IN ČLOVEČNOST
Nobena knjiga ni v zadnjem letu vzbudila v Združenih državah .toliko zanima-manja, pretresljivosti in občudovanja kot literarno manj pomembna knjiga duhovnika Deana Heasa iz Meriette v drža-
vi	Chi.o. »Battle Hymi« ni samo napeto pripovedovanje pilota, ki je drugo svetovno vojno in korejski oboroženi spopad doživljal na prižnici svojega bombnika, pač pa izpoved borbe vesti človeka, ki je bil postavljen pred izbiro med tožjo besedo in domovinsko dolžnostjo.
Dean Hess je bil prepričan, da bo svoji domovini in človeštvu izkazal največje dejanje, če v vojnem času .zapusti svojo prižnico ter se po izročilu sv. pisma stare zaveze postavi na stran maščevalnega angela. Nasilje ne sms korakati pred pravičnostjo. Proti, nasilju je treba odgovoriti z nasiljem. Ta odločitev duhovnika iz Marietie, ki je ob koncu druge svetovne vojne dosegel čin letalskega polkovnika, mu je prinesla obilna vojaška odlikovanja. Nekdanji civilni pilot, ki je svoje vernike obiskoval po razsežni fari z malim zasebnim letalom, se je namreč v a-meriškem vojnem letalstvu izkazal za tako odličnega bombnega pilota, da je prejel skoraj vse medalje, ki jih’ ima na razpolago ameriško vojno letalstvo.
Duhovnik Dean Hess pa po končani drugi svetovni vojni ni povsem izginil v svoji povojni miroljubni delavnosti. Ko je nekaj let po vojni izbruhnila korejska vojna in so se Združene države odločile, da se postavijo po robu komunističnim osvajalcem, je svojevrstnega duhovnika ponovno zagrabila domovinska, in moralna dolžnost. Prijavil se je letalstvu in takoj so ga tudi odposlali na. Korejo. Tu je postal eden izmeš najbolj ustrahovalnih
pilotov borcev. Dramatična dogodivščina za časa druge svetovne vojne je odločilno vplivala na duhovnika pilota. Tik pred koncem druge svetovne vojne je prejel ukaz za bombardiranje tožno določenih vojaških objektov v nemškem mestu Kai-serslaute.rn. Povelje je izvršil, vendar se ena izmed bomb ni pravočasno odlepila od letala. Namesto da bi zadela vojaške objekte, je padla na otroški vrtec in je pod'seboj pokopala ne samo poslopje, pač pa tudi vse male prebivalce.
Na Koreji je nemški otroški vrtec duhovniku pilotu stalno lebdel pred očmi. Kakor hitro se mu je nudila priložnost, da lahko rešuje korejske begunske otroke iz območja strelskega ognja, se je lotil tega samaritanskega dela z vsem o-gnjem. Zasnoval je prvi letalski most za prevoz otrok. Ko so Severni Korejci in Kitajci oblegali Seul in je po mestnih u-licah drvela množica otrok brez staršev
v stalni nevarnosti, da. jo pokončajo sovražne .bombe in strojnice, je duhovnik Hess zamenjal bombnik s prevoznim letalom in osebno pomagal evakuirati otroke na otok Heju. To pa mu še ni zadostovalo. Ustanovil je Dom sirot, ki deluje še danes. Temu domu je r.amenil tudi ves dohodek knjige »Battle Hymn« in vse honorarje filma, ki ga že snema.o v Združenih državah.
NARAVNA MUMIFIKACIJA
V	rodbinski grobnici gradu Sammers-dorf pri. Ausbrucku v Nemčiji so vsa. trupla popolnoma ohranjena. Trupla, ki so že 300 let v grobnici, ne razpadajo. V grobnico je v teku časa zašlo tudi nekaj žab, kuščaric in celo skobec. Tudi te živali ne razpadajo. Sedaj raziskujejo po vzrokih tega pojava. Znanstveniki domnevajo, da delujejo v grobnici radioaktivni žarki, ki preprečujejo fazpadanje.
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO
V	TRSTU
priredi za otroke
Pustno maSheradno rajanje
ki se bo vršilo na pustno nedeljo, dne 3. marca t. 1. v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-II od 16. ure dalje.
V	dvorani bo .tudi fotograf, ki 'bo slikal Vaše malčke.
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA priredi
Koncert komorne glasbe
v soboto 9. marca 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
Sodelujejo:
Sancinov godalni kvartet in pianistka Mirca Sancinova.
SPORED:
J o sef H ay d n : Godalni kvartet op. 42
Andante — Minuetto — Adagio cantabile — Finale — Presto
Lui gi Boccherini: Kvartet op. 33 št. 6
Allegro — Andantino lentarello — Minuetto con moto
— Finale — Presto assai Franjo dr. Delak: Adagio
Antoniu Dvorak: Klavirski kvintet op. 81
Allegro ma non tanto — Andante con moto (Dumka)
— Scherzo molto vivace (Furiant) — Finale — Allegro. Pri klavirju pianistka Mirca Sancinova —
PREDPRODAJA VSTOPNIC NA SEDEŽU DRUŠTVA V UL. MACHIAVELLI 22-11. NADSTROPJE - TELEF. 36275 OD 10. DO 12. IN OD 16. DO 17. URE
POD ČRTO
        ..........................................................................................................................................................................................................................
< .t	1	,	v	n	.11	i-l	1	.	l\T	:	X	„	«	n	U	mi	r*	1	:	A	\T	lviil	Ofi	ITI	.lfAtll1!	1‘H	IS	t	1	f	fl'F	m	tl	siril
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
IX.
Skrivnostni mister Watson
Dokaz za Ifcistovo delovanje »proti Sovjetom in mednarodnemu komunizmu« je bil rodoviten plod kriminalističnega fi ligranskega napora. Sherlock Holmes je gotovo kumoval tej mojstrski pravni potegavščini. Kot ključna osebnost v Kosto-vem agenturnem delovanju nastopa .ime, ki igra veliko vlogo v romanih Cortan Doylea:	mister	Watson. Ta skrivnostni
mister Watson je nastopal po črki obtožnice kot ključna osebnost v vseh Kosto-vih protistalinovskih početjih. Morda ga je Kostov nalašč vtihotapil v zapisnik, podobno kakor je napravil Rajk s svojim napačnim rojstnim podatkom. Ka^ti že ■med samo razpravo so ugotovili, da je angleški trgovec Watson umrl mesece in mesece pred .zlaganim sestankom, ki naj bi go imel s Kostovom. Majhna režiserska napaka!
Trajko Kostov je bil obsojen na smrt. Njegovi soobtoženci so prejeli razne zaporne kazni. Ko se je Kostov 'prvi dan sodne razprave uprl in javno preklical •zapisnik o svojih priznanjih v preiskovalnem zaporu, nista predsednik sodišča, .niti javni tožilec več spregovorila z njim, niti mu dopustila besedo. Nemo je poslu-
šal samoobtožbe ostalih obtožencev. Enkrat pa bi moral on, nekdanji voditelj, le priti do besede. Sodišče, ki se je trudilo, da bi ostalo za preprosto javnost pravično, mu zadnje besede le ni moglo odreči.
Režija je sijajno delovala. Predsednik sodišča je vse gradil na eno samo točko. Kpstov, kot glavni obtoženec ni bil prvi, kii bi spregovoril zadnjo besedo, kakor je to splošna navada, pač pa naj bi bil zadnji. Zadnji po vrstnem redu je postal prvi. Ta zadnji obtoženec se je trkal na prsi in priznal, da je navadni zločinec. Prosil je milosti. 'In tako je šlo dalje po obrnjenem vrstnem .redu. »Priznavam se za krivega« — »Prosim za milo kazen« — »Bil sem zarotnik« — »Bil sem ničvrednež« — »Obžalujem svoja dejanja« — »Prosim za milostno pokoro«.
Vse do številke tri od spodaj navzgor so padale take in podobne besede. Nato je predsednik spet zamenjal vrstni red. Kostov naj bi ne bil prvi, pa tudi ne zadnji. Pri takem trmoglavcu se nikoli ne ve. k ko in kaj. Ko se je Kostov dvignil z obtožne klopi, je v dvorani ljudske armade .zavlada!« kot sedem dni poprej — popolna tišina. S svojim skrivljenim hrbtom se je Makedonec bližal tribuni. Kaj bo povedal? Samo dva stavka je iz-pregovoril: ». . . izjavljam sodišču in vs«i bolgarski javnosti, dai nisem bil nikoli v službi angleške tajne policije in da. nisem nikoli sodeloval pri zločinskih Titovih načrtih . . .«
Tedaj je predsednik zatulil: »In česa prosite sodišče?« Trajko Kostov pa je
st pl kot skala. .'Ničesar ni slišal. Nadaljeval je s svojim stavkom. Tedaj je predsednik skočil pokonci: »Česa prosite sodišče?« Kostov pa se ni puščal zmesti:
» . . . , pač ja sem komunistični stvari vedno služil s spoštovanjem in vdanostjo!«
V	dvorani je nastalo organizirano kričanje. »Na vislice z njim!« so tulili komunistični p'ačanci. »Na vislice! Živela Sovjetska zveza!« Boris Losanov je dopuščal vpitje in kričanje. Končno je potrkal s pestjo na mi:zo. S tresočim se glasom *e .pozval 'Z£'dn;ega obtoženca, številko dva, rezervo.
Bivši zunanji minister je svojo vlogo odigral odlično. Ivan Stefanov, stari Kostov .zaupnik, je v dolgem zaključnem govoru še enkrat razkril vse svoje grehe: »Z:,)o sem pretresen nad dejstvom, da poskuša Trajko Kostov tudi v svoji zadnji besedi prikrivati resnico, ko je bil vendar on glavni organizator sovražne zarote in nas *€ pripeljal na zatožno klop . . .« Med tem smešno - tragičnim prizorom je ■T.rajko Kostov odhajal na svoj prostor. Predsednik sodišča je samo še zavpil: »Seja j*, zaključena.«
Priznanje za vsako ceno
Kaj pa je z načelom, da ne sme noben razkolnik umreti, predno nt vsega priznal? Po komunistični doslednosti bi Kostov ne smel umreti, predno ni svojih grehov priznal. In tako se je tudi zgodilo, Na dan usmrtitve, 16. decembra 1949, je
opremi. Potem je prišlo, kar je prišlo. Od maja 1945 dalje je bilo Balantičevo ime v slovenski javnosti doma igr.orirano Poveličevan je bil Karel Destovnik - Kajuh, v boju z Nemci padli partizanski glasnik revolucije. Nekdo je, ocenjujoč Kajuha, namignil, da bi bilo zanimivo primerjat, Kajuha, čigar »ime je postalo pojem za partizansko uporniško pesem«, in »nadarjenega pesnika Balantiča . . . moralno str-t ga dekadenta«. Takoj pa se je oglasi! Ivan Bratko, ki je to m.sel ostro zavrnil, češ Balantič je »sramotno končal v taboru izdajalcev svojega ljudstva«. Od tedaj (1. 1950) Slovenija o Balantiču molči.
Vse do zadnjega je molčalo tudi bližnje in daljno slovensko zamejstvo. Čakali smo, da se Balantičeva pesem vnovič o-glasi med nami, ne da bi podpihovala sovraštvo in maščevalnost — .zakaj njena beseda j® preplemenita in obrnjena k drugačnim ciljem — temveč .zato, da bi iz verzov spet enkrat spregovorila .umetnost. Zelja se nam je končno izpolnila. Ob koncu minulega 1956. leta je Slov. kulturna akcija v Buenos Airesu izdala zbrano delo Franceta Balantiča: vse njegove pesmi, raztresene verze in zapiske, pa tudi pesniške prevode in prevode njegovih pesmi v tuje jezike.
Pred nami je zdaj ves Balantič: 190 str. 'n LI str. Urednik Tine Debeljak je 'n pisal 20 strani uvoda, in sestavil 30 strani opomb. Po papirju in opremi je ta knjiga najlepša, kar j.h je doslej izdala SKA. Krasi jo 16 listov z risbami Bare Remčeve, ki ie dala knjigi rumenordeče • platnice: platno ima barvo plamenov in žerjavice. Ista barva je tudi podlaga prve risbe. Vseh pesmi je okoli 140. Po obsegu in obliki so zelo različne (omeniti je 1. sonetni venec z ma.gistralom in 10 sonetov 2. son. venca), neenake so tudi po dokončanosti, a slabega verza (kakor prav poudarja T. Debeljak) v njih ni.
Dve glavni pradoživetji Balantičevi sta. smrt in ogenj. Preseneča nas njegova zgodnja dozorelost in prevzemajo nas drzne, sečne, izvirne pesniške podobe. Iz omame ljubezenske strasti se ves dvigne k Bogu, Odpove se minljivosti svetne lepote in vzklikne: »Pel Ti bom tam, Ti večna Lepota!«
O tej knjigi, ki je prišla k nam iz daljne Argentine, pa je vendar tako vsa domača, slovenska, bo še veliko spregovor-’ jenega in napisanega. Kot da so begunci v culici odnesli v tujino pest domače prsti, ki jo zdaj poduhovljeno da,jejo Slovencem, raztresenim po vsem svetu: iz knjige govorijo Balantičeva »s prstjo za-' suta usta«. Njih »lepi molk« nas kliče, naj Balantičevo ime otmemo pozabe in razglasimo njegovo pesem, ki je vredna družica Kettejeve. Murnove in Kosovelove pesmi. Prišel 'bo čas. ko se bo tudi v Sloveniji stalil led in bo Balantič sedel na mesto, ki ga čaka.
V. B.
v bolgarskem komunističnem tisku izšla fotografija Kostove prošnje ,za pomilostitev z njegovim lastnoročnim podpisom. Naslovljena je bila na predsedstvo Sobranja (bolgarskega parlamenta) in je pričenjala z naslednjimi besedami: »Spoštovani poslancii! Priznavam se krivega dejanj, katerih me je obdolžilo sodišče, in potrjujem vse izpovedi, ki sem jih izrekel v preiskavi.« Obžaloval je nadalje ■ svoje obnašanje pred sodiščem in se o-pravičeval z »živčno napetostjo in bolestnim častihlepjem«. Poveličeval je lastno obsodbo, ker je ta obsodba edina možnost, da se dežela, obvaruje Titovih naklepov proti socializmu. Na isti strani so listi priobčili tudi odklonitev pomilostitve in izvršitev smrtne kazni.
V sami srajci in hlačah je odhajal Trajko Kostov proti vislicam; 'bos kot pravi, pravcati spokornik. Dva dni je višalo njegovo truplo kot volilni plakat gangsterskega Cervenka. Kostovo truplo mu je prinesla 99 odstotkov »glasov«. Kostov sodnik je bil prvi predsednik volilne komisije. Prvovrstna režija!
V smrtni celici, v kateri je Kostov čakal m krvnika., pa je bil na steno izpraskan križ. Pod križem pa je zijal napis: »23. septembra 1947, Nikolaj Petkov«. Nikolaj Petkov, voditelj bolgarskih kmetov! Kostov ga je dve leti pred svojim lastnim odhodom pod vislice, v odvratnem procesu obsodil na smrt in ga pustil obesiti. Sedaj je bil Kostov sam v smrtni celici Petkova. Božji mlini meljejo počasi, zato pa zanesljivo!
Newyorški soimenjaki
Ameriški časnikarji si večkrat dovolijo šalo, da prelistajo zelo zajeten newyor-&ki telefonski imenik in stikajo za priimki znamenitih mož.
iPred dvajsetimi leti sta posebno časnikarsko radovednost vzbujala, v New Yor-ku mizar Hitler in vinski trgovec Mussolini. Tudi sodobni lov na znamenite priimke je zanimiv.
V	New Yorku živi trenutno kar 72 Nas-serjev. Med njimi seveda ni nobeden diktator. Večina ni niti egipčanskega porekla. Med temi 72. je nekaj odvetnikov, 1 sodnik, nekaj policistov, 1 poklicni .boksar, ostali pa so prodajalci preprog.
Devet newyorških meščanov nosi priimke izraelskega ministrskega predsednika' Ben Guriona, kar dvanajst meščanov pa se piše Sepilov. Trije med njimi so u-radniki vlade. Mr. Bulganin, po poreklu Belorus, je upokojen kemik in stanuje v 33. nadstropju nekega nebotičnika v Man-hattanu. Newyorški meščan je tudi Mr. Hammarskjoeld, izvedenec za pomorstvo. Se en Hammarskjoeld je šef neke trgovske družbe.
Med meščani madžarskega porekla je kar 14 Kadarjev in nad 100 Nagyjev. Tudi Rakosi ima tu svojega soimenjaka. Čeprav ni v nobenem sorodstvu z madžarskim krvolokom, so ga 1. 1954 zaradi komunistične delavnosti odpustili iz nekega podjetja.
Tudi Tito ima pod imenom Broz nekaj soimenjakov. Eden teh Brozov je pred kratkim poročil pravnukinjo nekdanjega predsednika Združenih drža.v Roosevelta.
Samo eden je, ki v New Yorku nima soimenjaka: sovjetski glavni tajnik KP, Nikita Hruščev.
Dickens in dekle
Dickens je bil najbolj priljubljen angleški pripovednik 19. stoletja. Ko je prvič obiskal Ameriko, je ob svojem povratku pripovedoval naslednjo zgodbo:
»Na parniku je oblegalo mlado dekle kar pet fantov. Ni se mogla odločiti, katerega naj si izbere. ,Skočite v morje in poročite tistega, ki vam bo skočil na pomoč”, so svetovali starejši potniki. Tako je tudi storila.
Štirje snubci so takoj planili za njb. Ko so dekle in za njo še štirje ljubezenski tekmeci vsi premočeni splezali zopet na. krov ladje, je kapitan dejal: „Kaj bo pa sedaj — vsi štirje so mokri! — Vzemite si suhega!"
Dekle je tudi tako storilo.«
Trst naj bo glavno mesto Beneško-julijske krajine
Tržaški občinski svet je na seji 22. februarja izglasoval resolucijo za ustanovitev beneško - julijske krajine (dežele). Med drugimi .govorniki je nastopil tudi obč. svetovalec dr. Josip 'Agneletto, čigar glavne misli so sledeče:
.Decentralizacija centralne uprave je nujna zahteva današnjega časa, predvsem pa je to postulat demokracije in demokratičnih principov, medtem ko sta bili centralistična državna oblast in uprava v vsej zgodovini, od starih Grkov do danes, izraz absolutističnih monarhij in totalitarnih režimov, tako desničarskih, kot levičarskih. Sistem decentralizacije obstoja v večjem delu sveta-, od ZDA preko Anglije, Zahodne Nemčije in Švice do naše sosednje majhne Avstrije.
Ustava Republike je vpeljala Inštitut avtonomnih pokrajin. Ta ustanova se nanaša predvsem na posebne koristi provinc, ki se nahajajo ob mejah države; med temi je tudi avtonomna krajina Furlanija - Julijska Benečija, ki do sedaj še ni bila ost varjena.
Slovenci, katere dr. J. Agneletto predstavlja, so za izvedbo avtonomne furlansko - julijske krajine, 1) ker so državljani, ki že uživajo deželne avtonomije, vsi, brez razlike, navdušeni za. ta upravni institut, ki je nov za Italijo. Zadostuje ekonomski razvoj, n. pr. Sicilije, kjer so se kapitali sicilijanskih akcijskih družb v • nekaj letih deželne avtonomije povišali od treh milijard na 60 milijard lir;
2) ker se bo samo z novim duhom, ki bi se moral ukoreniniti v novih krajinskih uradih, lahko premagal oni stari 'U-pravni birokratizem, ki hromi vsak večji zagon v ekonomskem in socialnem razvoju. Bodoči regionalni statut se to m-o-. al ozirati tudi na zahteve, ki so omenjene v resoluciji, o kateri se razpravlja, ker te zahteve niso pretirane. Trst, kot trgovsko - pomorski emporij svetovnega slovesa in važnosti, se ne sme utopiti v vodah ;urlanske ravnine. Zato je potrebna najširša provincialna avtonomija z zakonodajno močjo a ozirom na1 posebne zahteve vsake posamezne province. Dejstvo, da mora postati Trst glavno mesto krajine, je neoporečno, ker samo na ta način bo ta dosegla ekonomski pomen, ki gre rjreko državnih mej, in to tudi v očitnem 'nteresu Furlanije.
Dr. Agneletto je izjavil, da glasuje za ustanovitev furlansko - julijske krajine in, l:ot predstavnik Slovencev, že od vsega ■ ačetka predlaga, naj se v regionalni sta-:ut uvrstijo jasne do’očbe o zaščiti slovenske narodnostne manjšine ter njene-p;a- narodnega, kulturnega, ekonomskega;
’ ti socialnega razvoja, s pravico uporabe slovenskega jezika pred vsemi- oblastmi, — pravico, ki je priznana v ustavi -Republike, ki jamči enakopravnost vsem držav-
Sloven&ka prosvetna matica- vljudno vabi na predavanje znanega glasbenika g. prof. Karla Sancina o temi: »Uvodno pojasnilo h koncertu komorne g'asbe SPM«, v četrtek 7. marca 1.1. ob 20.45 v društveni dvorani v ulici Machiavelli št. 22-11.
ljanam, ne glede na raso in jezik, in to v očitnem interesu mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja, ki mora vladati med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, in to posebno v obmejnih pokrajinah.
Resolucija je ibila sprejeta z vsemi gla#-sovi, razen .glasov misinov (novofašistov) in monarhistov, ki so -glasovali proti.
•Na seji 26. februarja se- je župan Bartoli spominjal gledališkega- igralca Mema Beinassija, ki je umrl v Bologni. Bil je to eden najboljših italijanskih igralcev.
Občinski svet je -sklenil raztegniti občinski avtobusni promet do Grljana, kar je za ta -kraj izrednega pomena,
'Na isti seji je -dr. Josip Agneletto interveniral tudi za razširjenje -lonjerske ceste od železniškega mostu do va-s-i, -kar naj bi se izvršilo, preden se ta cesta asfaltira. Obč. odbornik ing. Visintin se je dr. Agnelettu zahvalil za opozorilo in je izjavil, da bodo šli- obč. tehniki na lice mesta, da si ogledajo priporočena- dela.
‘Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se prično dela za tretji obrok skrajšanja o-vinkov pred pokopališčem pri Sv. Ani in so bili za to odobreni krediti.
Občni zbor SPM
Slovenska prosvetna matica.vabi članstvo na redni občni zbor v nedeljo 31. marca t. t. ob 10,30. Dnevni red:
1) Poročilo predsednika in odbornikov;
2) Razprava o poročilih;
3) Ra-z-reš.nica staremu odboru in poročilo revizorjev;
4) Volitev novega odbora;
5) Slučajnosti.
t JOSO PUHALJ
V ponedeljek 25. t. m. se je po -mestu bliskovito razširila pretresljiva vest, da je v Tržaškem sanatoriju preminul .po vsem našem mestu, podeželju in tudi izven meja znani in visoko čislani finančnik, gospod Joso Puhalj.
■Pokojnik j-e bil rojen v Puli im se je po končanem študiju posvetil ba-nčni stroki. Po prvi svetovni vojni je bil prokurist takratne podružnice Ljubljanske kreditne -banke v Gorici. Nato pa se je preselil v Trst. Tu je bil ravnatelj Trgovsko-obrtne
zadruge, ki je bila v tistih časih zelo pomemben slovenski denarni zavod v Trstu, Tx>se'bno še po likvidaciji Jadranske banke in Ljubljanske kreditne -banke.
Takoj ob izbruhu druge- svetovne vojne so ga fašisti kot zavednega Slovenca aretirali. Več let je preživel po raznih ,kon-fin&:ijskih središčih Italije. Ko se je po predaji Italije vrnil domov, so ga ponovno aretirali nacifašisti. Vsa ta števil-
Dne 24. t. m. nas je za vedno zapustil nni nad vse ljubljeni
jOSO PUHAL]
V imenu vseh sorodnikov sporočajo to žalostno vest vsem prijateljem in znancem žena MARTA MARTELANC, hčerka EVA in sin MI TO.
Pogreb dragega pokojnika je bil 26. t. m. iz mrtvašnice glavne bolnice.
Tr*t, 26. februarja 1957.
ma preganjanja niso ostala brez usodnih okvar na njegovem zdravju.
Pokojni Joso Puhalj je slovel že od svoje -mladosti dalje kot izredno nadarjen finančnik ir- gospodarstvenik. Med gospodarskimi krogi našega mesta — tudi med Italijani — je užival visok -ugled in spoštovanje. Gotovo je bil to eden izmed naj,pomembnejših slovenskih gospodarstvenikov, ki je do dna. poznal zamota-na ibančna- in borzna vprašanja našega/ mesta in njegovega zaledja. Med našim mestom in najširšim zaledjem tržaške l-uke je .navezal trgovske stike z Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Švico.
Pokojnega- Puhalja pa niso odlikovale samo izredn® in vedno skrajno solidne strokovne sposobnosti, pač pa veliko -radodarno srce, ki je bilo odprto vsem po-
Neotesanost se poslavlja,««
Ruski sociolog'Nikolaj Semjonovič Gor-djenko je pred kratkim izdal knjižico, ki je dosegla tak uspeh, da je pošla še preden so utegnili pripraviti drugo izdajo. Ta -uspeh je vzpodbudil državno založništvo v Moskvi ,za odločitev, da bodo 114 strani obširno delo izdali v vseh jezikih Sovjetske zveze.
Ta sovjetska -knjižica je neke vrste »Knjiga o lepem vedenju« in seveda namenjena ljudem, ki so se od leta 1918 dalje obnašali prav nasprotno od tega, kar je Slovencem priporočal Josip Urbanus s svojo knjigo »O lepem vedenju« že leta 1932, in kar drugim narodom priporočajo podobna dela. Vse do najnovejšega časa je veljala med komunisti neotesanost kot o-snovna lastnost dograjenega- komunista. O veljavnosti tega načela se lahko dnevno prepričujemo tudi pri nas, še bolj pa na oni strani Fe-rnetičev, saj so se komunistični apostoli z vsemi kriplji trudili, da bi tudi med Slovenci s čim večjim usp:-. hom zaplodili neotesanosti in surovosti.
	
VESTI ]	Z NABREŽINE
Novi doktor
Pretekli teden je promoviral na tržaški univerzi za doktorja juriš prijatelj g. dr. Egon Flori-dan, naš nabrežinaki rojak. Številnim čestitkam, ki jih je te dni prejel, se pridružujejo tudi tržaški slovenski demokrati, predvsem njegovi prijatelji tadi v imenu vseh naših organizacij. I-skreno čestita tudi »Slovensko akademsko društvo« iz Trsta, ki mu želi veliko uspeha v življenju.
Predavanje dr. Sfiligoja
Po dolgem času smo spet prisostvovali zanimivemu predavanju, ki ga je imel dr. .Sfiligoj iz Gorice na sadežu naše or-ga'hi-( -z icije v Nabrežini. Predavatelj nam je v vseh potankostih razlagal vprašanje ob-; oja slovenske šole v naših .krajih ter pri •tem obširno pojasnil vse korake, ki so jih napravile naše in druge organizacije v borbi -za obstoj in uzakonitev naše slovenske šole.
Poljudnemu razlaganju tega za nas ',Q-ko važnega vprašanja so vsi prisotni z velikim zanimanjem sledili. Predavanja, s; je -udeležilo prav lepo, število i>osl.ušal-cjv, med njimi skoro ves učiteljski zbor /. Nabrežine z gospodom ravnateljem, kakor tudi več profesorjev, ki stanujejo v Nabrežini. T.udi okoliške vasi so bile dobro zastopane. Taka zanimiva predavanja želimo, da bi se večkrat ponovila.
Gospodu predavatelju dr. Sfiligoju, neumornemu borcu za slovenske pravice na Goriškem, se zelo zahvaljujemo za njegovo res izčrpno in izredno zanimivo predavanje ter ga prosimo, naj se v kratkem spet vrne z enako zanimivim govorom.
Pomenki po Brigu
Po naših vaseh te dni živahno razpravljajo o obsodbi dolinskega župana, tov. Dušana Lovrihe. Po mnenju nekaterih v našem Bregu so komunisti nabrali tak') visoko število podpisov predvsem zaradi moralnega pritiska komunističnih teka-i čev. Za našo občino gotovo ni niti dostojno, niti častno, da je moral njen prvi občan ie vdrugič pred sodnike. Kaj takega se v preteklost! nikoli ni dogajalo. To pa
zato, ker so- bili naši občinski možje resnični možaki, ki jim je bild skrb za blagor občine prva zapoved. Strankarske koristi so pri naših prednikih, občinskih možeh, romale v zatišje ob prevzemu javnih odgovornosti.
Komunistična partija je ob času volitev neutrudljivo naglašala, da imajo u-pravne volitve zgolj gospodarski in ne politični značaj. Dolgoletna praksa našega župana pa je dokazovala v vsakdanjem življenju prav nasprotno dejansko stanje:: da je namreč dolinski župan v prvi vrsti prvi pobornik in -glasnik partije in ne prvi nepristranski občan. Tega pojmovanja se po vojni držijo tudi še drugi župani na našem ozemlju ...
V »Kaioliškcm glasu« je nekdo predlagal, naj bi imena podpisnikov »pro.šnj-:-za odtegnitev tožbe« priobčili, da bi ob-; čeni zvedel' za županove podpornike. Morda bi bilo res že enkrat čas, da si občani pogledamo iz oči*1 v oči. Nekateri Brežani smo gotovo za tako objavo; če pa je ta trrmitek res tudi primeren, bi bila potrebno rr.zmišlja-ti. Tako se vse,j nam nekaterim dozdeva.
Novolistarji so tudi pri nas doživeli s tem procesom zasluženo nagrado. Tako se je njihovo ljubimkanje s komunisti tudi pri nas sprevrglo v — blamažo. Saj drugače tudi biti ne more. Pravična sodba usode še ni pokopana, tega bi novolistair-ji ne smeli pozabljati . . .
Nova ruska knjižica pomeni potemta-; kem odločno odpoved zavedno razrednemu proletarcu, ki je desetletja določal ton komunistični družbi. Pisatelj piše v uvodu: Kako sem lahko -neoporečen komunist in vendar gentleman?
Odgovor na to vprašanje je izredno zanimiv, kajti predpisi o lepem vedenju pisatelja razkrivajo tolikšno število n-e!o-likanosti in tako splošno njihovo uporabo, da se je nad njimi- spotaknil celo zvesti služabnik komunizma in sovjetske diktature, profesor moskovskega vseučilišča-.
Tu čitamo med drugim tudi tole: Samo čista gornja oblačila še ne odkrivajo izobraženca-. Ali- nogavice menjati, prati in krpati je potrebno še preden razpadejo na človeku. Ali, niti v Sov jetiji nd dostojno v spalni obleki -r.akupovati ali se sprehajati po parkih.
Podstavki, pravi profesor, ne pomenijo razkošja. To niso predmeti, degeneriranega. Zahoda, pač pa zelo potrebna posoda tudi v primeru, da- smo se odvadili iz njih piti ali jih ne uporabljamo več za ohlajevanje prevročih pijač.
Tudi obnašanju nasproti ženskemu spolu je profesor posvetil posebno poglavj« Ce še-di dama na zofi, pravi profesor, se bo dobro vzgojeni sovjetski državljan u-sedel na stolico. Na- cesti mora gospod tovariš spremljati damo tovarišico ob njeni desnici, z izjemo v primerih, ko mora svojo damo tovarišico Ščititi pred cestnim prometom.
Od izdaje nove knjige dalje bo v Sov-jetiji prepovedano vrtati nos v prisotnosti drugih. Prav tako je neolikano se v družbi praskati po -glavi. Ničesar pa profesor ne pove o tem, če je dovoljeno praskanje drugih delov telesa.
Nad to knjižico bi se ne smeli norčevati, Čeprav so v njej razvrščena priporoči'a, ki jih v osjtali Evropi pozna vsak o-trok. Pač pa moramo občudovati pogum pisca, ki se ;e s svojim delom uprl komunistični neotesanosti. Jz Ogromnega povpraševanja po knjižici pa kaj lahko posnamemo, koliko je danes v .Sovjetiji ljudi, ki se želijo 'tako obnašati, -kakor je v navadi po deželah ostalega sveta. Ker je bilo pri tej splošni ljudski vzgoji potrebno zamašiti 39 -let trajajočo luknjo, je moral profesor pač pričeti z osnovnimi pravili.
Morda -bo pisatelj v eni izmed prihodnjih izdaj priložil še posebno pogla-vje o »obnašanju čioveka do sočloveka«. V tem primeru bi -bilo vsekakor priporočljivo, da bi si knjižice naročili -tudi naši komunisti obeh izpovedan}. Tako bi verjetno v naslednjih desetih .letih ne prebirali več takih neotesanosti, s kakršnimi sta- se v zadnjih osmih letih pitali med seboj obe
Mladinski literarni natečaj
Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demo* kracije«.
Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila t. L na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na* grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru.
ODBOR S P M V TRSTU
tukajšnji pa-rtijski -glasili, »Delo« in »Primorski dnevnik«, in ki jih. je »Demokracija« ob zadnjih volitvah komunistom in nekomunistom priklicala v spomin na »iZakrpanih hlačah«.
Nič novega na tem božjem svetu, boste upravičeno dejali. Vse, kar so komunisti -z ognjem in mečem pokončeva-li in odpravljali, klije spet 'na dan. Narava in-življenje ne dopuščata pač nobene.ga na-( silja, najmanj pa takega, ki se je skotilo v možganih dvomljivih eksistenc.
TRŽAŠKI PREPIHI
Kar je tvoje, je moje; kar pa je moje, tebi nič maril
Iz Strassburga poročajo, da je zahodno-nemška komunistična partija pri Evropski komisiji ,za človečanske pravice vložila tožbo, po kateri prepoved partijskega delovanja, ki jo je svoječasno izreklo izahodnonemška vlada, krši tri člene izjave O človečanskih pravicah.
Uradniki Evropskega sveta so izjavili, de sta tožbo vložila dva člana političnega komiteja razpuščene partije, Max Rei-| mann in Walter Fisch. "Božba trdi, da .za-hodnonemš.ka prepoved krši 9., 10. in 11. •člen izjave o človečanskih pravicah, kjer se obravnavajo vprašanja svobode misli, vesti, govora in .zborovanja. Tožbo bosta zastopala -znani berlinski vseučiliški profesor ih neki pariški odvetnik.
Vse lepo in prav. Nerodno je samo to,
'V so izjavo o človečanskih pravicah podpisale tudi komunistične države in -tudi Titova Jugoslavija. Nerodno pa je tudi ctejstvo, da so prav te države prve pričele s prepovedjo vseh, razen komunističnih strank. Saj ne bi bilo napak, če bi zastopniki vseh -prepovedanih strank v komunističnih državah prav tako vložil.; tožbe na Evropski svet. Res je, da bi jih bilo na. ducete iri ducate. Z razpravami bi se lahko ukvarjali nekaj desetletij. O-ba zahodnonemška kaporiona pa gotovo nista imela v mislih teh množičnih tožb, ker se zvesto držita načela: Kair je tvoje, je moje; kar pa je moje, tebi nič mari!
SV. IVAN
Prihodnjo nedeljo 3. marca popoldne uprizorijo svetoivanska dekleta v dvorani v Via delte Cave veseloigro, na katero vabijo slovenske rojake.
trebnim in še prav posebno naši šolski mladini. Verjetno niso nikoli zaman potrkale na njegova vrata organizacije in mladinske ustanove.
V Josu Puhalju je imel slovenski narod v Italiji ne samo moža - človeka, ampak moža jeklenega značaja-, ki je res ljubil svoj najod, ki je -ljubil svobodo in prostost in ki je stal med nami s trdno, neupog-njeno hrbtenico kot stoletni hrast na gori. Zato se je Joso Puhalj med prvimi pridružil slovenskemu demokratskemu gibanju na Tržaškem, sodeloval je •pred 10-imi .leti ob ustanavljanju našega glasila »Demokracije« in je ostal ;našemu( gibanju neokrnjeno zvest do svoje rane smrti.
Zapustil nas je nepričakovano, v naj-r •boljših moških letih ustvarjajočega delovanja, ko mu je neizprosna smrt vsaj za 20 let prikrajšala nit življenja, ki so mu jo splele rojenice na puljskem Divič -gradu.
Prezgodaj je odšel Joso Puhalj od :nas, v času, ko toi bil naš nared najbolj potreboval njegovih praktičnih nasvetov na pragu, novih .zgodovinskih dogodkov. On ni dočakal zmage svobode in resnice nad tiranijo in lažjo, ni dočakal vstajenja našega naroda z novo .združeno Evropo.
Nenadomestljiva izguba je zadela s smrtjo Josa Puhalja njegovo družino, k j. je izgubila soproga in očeta. Ali njegovim dragim naj bo v uteho, da ostane lik Josa Puhalja slovenskemu narodu na veke v spominu, slovenski mladini pa vzpodbuden vzgled na poti življenja.
* * *
Pogreb pok. J. Puhalja je bil v torek popoldne. Gotovo ne pretiravamo, če trdimo, da so se od pokojnika poslovili vsi tržaški Slovenci vseh prepričanj in vseh slojev. Tako veličastnega pogreba v Trstu nismo ie dolgo doživeli. Vencev je bilo kakih 40, avtomobilov pa okrog 70. Posebno lepi so -bili veinci slovenskih a-kademikov, SDZ, SPM, SDD in premnogi drugi.
Na posebno željo govorov ni 'bilo.
DARILA SDD: V počastitev spomina pok. g. Puhalja daruje druž. I. Marc L 3.000; osebni- prijatelj pok. g. Puhalja daruje v počastitev njegovega spomina L 2.000. N. -N. vstopnina .za- ples SDD L 2.000. Namesto cvetja -ns. grob pok. g. J. Puhalja daruje L. Polojac L 5.000.
Linhartov večer
Slovenski oder iz Trsta priredi v nedeljo, 3. marca v dvorani na KONTO-V1BLU Linhartov večer.
Pričetek predstave ob 16.30 uri. 'Vljudno vabljeni*
PRODAM DOBRO OHRANJENO STARINSKO SKRINJO, INTARZ IR ANO
z Narodnimi ornamenti. —
Naslov v upravi lista.
BOLJŠA GOSTILNA na deželi išče dobro kuharico. Plača dobra. — Naslov v upravi lista.
GOSPODIČNA prijetne zunanjosti, temperamentna, srednjih let, z lastnim stanovanjem išče .znanje z boljšim gospodom. — Ponudbe na upravi lista pod .značko »Premožna«.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
NECCHI B. U. Supernoua automatica
je šivalni stroj, ki uživa popolno zaupanje In z neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesečna obročna odplačila in tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom »troja si pridobite pravico na brezplačni
tečaj za vezenje.
NECCHI „E8PERI A" v omarici stane 62.000 lip
Siva, krpa in plete moderne vezenine.
Koncesionirana trgovina:
TULLIO NATALE
TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33
TR2IC, Corso del Popolo 28, tel. 2772
MILJE, Calle Tiepolo 6 CERVIGNANO, Piazza Unitž» 17, tel. 217