225. številka Ljubljana, v ponedeljek 3. oktobra 1904 XXXVII. leto. 3 zbaia vsak dan svečar, izimai nedeije in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za po! leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi eam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dežele toliko več kolikor znafia pofitnina. - Na naročbe brez istodobne vpoetfjatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuje od petaroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po 8 h, Ct aa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravnistvo pa v pritličju. - Dpravnifitvu naj se blag ovo i jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. i) Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 8fi. Zloraba narodnosti. Kar smo doživeli minoli petek v deželnem zboru, je najgrja zloraba narodnostne ideje za najnižje strankarske namene in mora početje klerikalcev vsakega spodobnega človeka navdajati s studom. Star »trio« vsake obstrukcijske stranke je, da porablja za obstrukcijo obče popularne, vsem simpatične narodne in gospodarske zadeve. Saj se tako masa najlaglje premoti in se ji vcepi mnenje, da dotični stranki ne gre za motenje, zadrževanje in onemogočanje koristnega dela, nego za narodni in gospodarski blagor dežele. Tako bo delali Nemci za časa B*de-nija, tako delajo zdaj čebi in tako delajo v kranjskem deželnem zboru klerikalci. Žs samo dejstvo, da je dr. Ivan ŠuŠteršič, bivši nemški burš, cinični zasramovaleo slovenstva, avtor slovenske narodnosti zaničujočih in nem-sivo poveličujočih pesmi nastopil kot nositelj slovenske narodne ideje, Že to je krhava ironija. Dr. SaštsršiČ naj bo nositelj narodne ideje, dr. Tavčar in njegovi somišljeniki, v boju za slovenstvo osiveli možje pa naj bodo izdajalci? Komur se to ne zdi bedasto, temu ni pomagati! »Slovenec« je seveda poskusil petkovo sejo deželnega zbora frukti-fioirati v svoj namen. Cele škafe fraz je nanesel in jih v člankih in noticah prekuhal.Izdajalcev seveda kar mrgoli. Jedro vseh očitanj pa je, da narodno-napredna stranka vsled zveze z Nemci ni smela glasovati za Šu šteršičev predlog in »Slovence« kriči prav po Šusteršičevo, da je narodao-napredna stranka vezana tudi glede narodnih vprašanj in se niti za Čast svoje domovine, niti za obrambo svoje narodnosti ne sme več zavzemati. To je čisto navadno lopovstvo. Takozvana zveza z Nemci obstoji že od leta 1895. in stenografiČni zapisniki deželnega zbora so priča, da je na-rodno-napredna stranka v tem času sto in stokrat vzlic tej zvezi Sla v boj za korist Blovenske narodnosti in za blagor in čast domovine. Kar se je v deželnem zboru od leta 1895 do začetka klerikalne obstrukcije storilo, vse je storila narodnonapredna stranka. Opozarjamo samo na veliko debato, ki je bila za časa nemške revolucije proti Bidemju, ko so bili slovenski visokošoloi na Dunaju in v Gradcu kruto pretepani. Kdo je šel tedaj vzlic zvezi z Nemci v boj za slovenstvo? Narodno-napredna ttranka med tem ko so klerikalci samo sijala prodajali. In podobnih zgledov bi lahko navedli vse polno. Vsaka sesija deželnega zbora od 1. 1895. je priča, da je narodno-napredna stranka vedno brezobzirno branila narodno čast in korist vzlic zvezi z Nemoiin te stotine slučajev kriče glasno, kako grda laž je očitanje, da zvesa s Nemci veže napredno stranko v narodnih vprašanjih. Narodno-napredna stranka je glasovala proti nujnosti Šušteršiče-vega predloga, ne proti vsebini, a katero se popolnoma vjerna, kakor pričata dr. Tavčarjeva in Hribarjeva izjava. Glasovala je proti nujnosti ttga predloga ravno tako, kakor bi glasovala proti nujnosti vsakega predloga iz formalnih nagibov, da pride deželni zbor čim prej do dnevnega reda. ŠušterŠiču se pri njegovem predlogu ni šlo za vsebino, nego da ž njim prepreči razpravljanje na dnevni red postavljenih točk, na rodno napredni stranki pa se je slo za to, da kar najhitreje pride do dnevnega reda in prisili klerikalce, da pokažejo barvo. In glej, čim je bila debr'^ o Sušteršičevem predlogu končan«, čim klerikalci s to narodno zadevo niso več mogli zadrževati prehoda na dnevni red, so koj pokazali, d a j i m j e šlo pri Sušteršičevem predlogu le za obstrukcijo in za prav nič druguga. Zahtevali so namreč, da se morajo poročila o vseh na dnevnem redu stoječih točk, tiskati in razdeliti med poslance 48 ur pred sejo. Kar obstoji deželni zbor, se krajša in priprostejša poročila niso nikdar tiskalr, vedno je bilo poročilo ust. meno in vedno se je s tem izhajalo. Na milijone poročil je v deželnem zboru bilo že ustmenih in se je s tem deželi prihranilo ogromne stroške, saj je tisk jako draga reč. Zdaj pa so klerikalci iz obstruk-cijskih namenov zahtevali, da se morajo vsa poročila tiskati in a tem so dosegli, da deželni zbor ni mogel v petek prestopiti na dnevni red in da se je morala seja zaključiti. Ta nastop klerikalcev je najjasnejši dokaz, da jim je bilo tudi s Sušteršičevem predlogom a a m o i a obstrukoijo. Vedeli so, da bo narodno-napredna stranka vsled lanske avoje izjave glasovala proti nujnosti, vedeli so, da bo narodno-napredna stranka to zadevo pri proračunaki razpravi sama sprožila in zato so stvar enostransko in v obliki nujnega predloga spravili v zborniso. S tem so dosegli, da deželni zbor ni mogel priti dodnevnega reda in obenem imajo priliko kričati in sumničiti narodno-na predno stranko. Šusteršičevo postopanje je naj-grja zloraba narodnih interesov, kar si jih more kdo misliti. Vsem trezno-sodeČim ljudem priporočamo Je eno naj premišljujejo: kaj in v čem je ŠuŠteršič ssvojimobstruk-jcijskim predlogom koristil slovenski stvari in v čem je narodno-napredna stranka Škodovala narodni stvari, ko je glasovala proti nujnosti, kar ima to posledico, da pride stvar v prihodnji seji novic na vrsto in da se potem odkaŽe odseku. »Slovenec« nam pa lahko verjame, da poštenih in razsodnih ljudi njegovo huronsko vpitje ne premoti, nego da so vsi pošteni in razsodni ljudje edini v tem, da je pravo hudodelstvo, če se važne, resnega truda zahtevajoče narodne zadeve zlorabljajo za umazane strankarske namene. Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžurskega bojišča. General Sabarov poroča generalnemu štabu z dne 30 t. m.: Oddelek japonskih prednjih vojev, obstoječih iz enega bataljona pehote, ki je prodiral po mandarinski cesti, je včeraj zavzel holme pri selu Uli-tajca, a je bil od naše konjenice zopet pregnan iz teh pozioij. Nato so naše stotnije vrgle sovražne voje iz utrdb, ki so jih zgradili pri Tumguei in Kuandi. Istočasno so ostale naše stotnije sovražnika prisilile, da se je moral umakniti proti Jantaju. Kozaki so našli v utrdbah, ii katerih to pregnali Japonce mogo živil in streljiva. Na naši atrani so bili 4 ranjeni, enega se pa pogreša. Sovražnik je izgubil 20 mož. 28. in 29 septembra smo opazili, da so dobili Japonci med Železniško postajo in rudokopi Jan taj več vojev na pomoč. Poročnik Silekov je 28. m. m. z oddelkom lovcev, kozakov in obmejnih vojakov na našem desnem krilu na levem bregu reke Liao zadel na japonski oddelek, obstoječ iz dveh eskadronov konjenice in ene kompanije pehote 8 štirimi topovi, in na številno hunguško četo. Naši strelci so po kratkem času prisilili sovražno artiljerijo, da je morala umolkniti. Naše izgube se bile: Sedem mož ranjenih, med njimi tudi poročnik obmejne straže Kliaroev, in en mož ubit. Kozaki so 28 m. m. zaplenili nekemu konjeniškemu oddelku eelo čredo živine. Sovražne predstraže so 29. m. m. prodirale proti Jansintumu in Cindiapunu, nato pa jih je naša konjenica zazdrŽala v prodiranju. Ko- njeniški oddelek, ki je bil detaširan v čajantan ne desnem bregu reke Hun, je Japonce prepodil is tega kraja in uničil 17 s streljivom obloženih japonskih d ž u n k. Berolinski »L o k a 1 A n z e i g e r« poroča iz Mukdena: Ker je z gotovostjo pričakovana japonska ofenziva izostala, se sedaj popolnoma drugače sodi o japonski vojni sili. Sedaj ce-nijo armado, s katero razpolaga maršal Ojams, na 150.000 mož s 650 topovi in kakor se kaže, hoče rusko armadno vodstvo iz tega dejstva izvajati konsekvence. Japonci utrjujejo Banlapuco ob reki Šino. Rusi so se začasno umaknili s Ta-linskega gorskega prelaza. Dasi se obe vojujoči se stranki držita zelo rezervirano, vendar ae splošna sklepa, da se zopet v najkrajšem času vname kaka velika bitka. O imenovanju Grippenberga za načelnika druge araade se jako ugodno sodi, ker bo s tem znatno raz breme njen general Kuropatkin. V Mukden je dospel od generala Steslja iz Port Arturja poslani častnik, ki je prinesel poročilo, da se Port Artur še lahko drži več mesecev. Kuropatkin o bodoči bitki. »Matinu« se brsojavlja iz Pe-trograda: Neki višji is Mukdena v Moskvo došli častnik poroča, da je general Kuropatkin pri obedu, ki ga je dal svojim častnikom, rekel: »Zaupajte mi in umikajte se popolnoma zaupno, dokler ne izvabimo Japoncev v ravnino, kjer jih bomo porazili« Iz tega se sklepa, da je Kuropatkin določil za odločilno bitko ravnino severno od Tielinga, 80 kilometrov severno-vzhodno od Mukdena. Japonska armada pred Muk-denom. Reuterjev urad poroča iz Mukdena, da se ceni japonska armada, ki ima nalogo navaliti na Kuropat-kina, na 180 bataljonov po 800 mož, to je skupaj 144000 bajonetov, G400 LISTEK. Na grmu mojega samo-ljnbja vene — najlepši cvet. Spisal Z. B. V začetku mojega življenja mi je vsadila narava v mlado srce vrtnico. In vzklilo je stebelce in nekaj listov je pognalo na njem. Jako hitro je rastlo stebelce mojega samoljubja in skoro je pognalo prve popke. Počasi, toda lepo, a ne popolnoma pravilno so sa razvijali ti popki, raz cveteli se in oveli, cveteli v bledih, nedolžno rdečih barvah, cveteli in du-hteli. . . Da, cvetela je moja ljubezen do staršev in bratov, in to že takrat, ko je bilo stebelce še skoro popolnoma mehko, nežno. Ko pa se je to stebelce samoljubja okrepilo in spoznalo svojo moč, a obenem tudi že nekaj svojih so vražnikov, se je oborožilo — s trni... Ob tistem Času je pa prilila mati narava mojemu srcu neko posebno gnojilo — mladeniško spoznanje, — ki je dalo vrtnici najboljši blesk: pognala je med novim, živozelenim listjem nov popek, ki se je razcvetel v velik, krasen, temnordeč cvet — cvet moje prve mladeniške ljubezni do dekleta! K ko lepo se je razvil ta cvet! Porabil je skoro ves sok cele vrtnice zase, prejšnim cvetom pa je jel odpadati kras; toda vendar so ostali in nihče jih ni potrgal: kras cvetja jim je scer odpadel, toda s tem so se začeli ti cvetovi izpreminjati — v sad! Bodite brez skrbi, moji najbližji, ljubezen izražena v sadu ni nič manjša, nego ona, ki duhti iz cvetja! . .. Drugače pa se je godilo cvetu moje prve mladeniške ljubezni: prišel je hudoben človek ter z zlobno roko odtrgal krasno cvetko . . . Zelo hudoben je bil ta človek; z nerodno roko je divje odtrgal dišeči cvet in vlakna cvetovega peolja so potegnila za seboj nežno kožo stebelca ... Zajokalo mi je stebelce in ž njim sem zajokal jaz . . . Dolgo, dolgo se je poznala rana na stebelcu; krvavelo mi je srce in hirala duša . . . Toda dar matere narave, ki je vzbudil ta prvi temnordeči cvet, je zopet zacelil veliko rano na stebelcu — višje gori pa je med novim, svetlo-zelenim listjem pognal nov temnordeč cvet. . . Kako sem bil zanj hvaležen materi naravi in — svoji novi ljubici' Toda temu cvttu je bilo sojeno, da ne dozori . . . Prišli so angeli kri latoi iz nebes in odvedli s seboj mojo ljubico . . . jaz pa, kaj sem hotel, vzel sem nežno cvetko in ji jo položil na grob v večen spomin — in bil sem žalosten . . . V tem pa se je bližala polagoma pomlad mojega življenja svojemu koncu. Vrtnica mojega samoljubja je poBtala skoro grm. Imela je mnogo velikih, bodečih trnov, in kdor se ji je približal, je odšel krvav. — Mnogokrat mi je bilo žal, bridko žal te krvi, toda včasih sem se pa le škodoželjno smehljal... Tudi rdtčih cvetov je zopet pognalo Še precej, toda — potrgal sem jih večinoma sam, še predno so se dobro razvili, kajti spoznal sem, da bi iz njih ne bilo nikdar dobrega sadu . . . Enega izmed njih pa je utrgala neka skrbna mamica, rekoč mi na lepo nelep način v pismu, da sem dal popku prekmalu vzovesti — naj še malo počakam. Meni se pa ni ljubilo čakati, saj bi tudi ne bilo nič pomagalo, odtrgan cvet ne priraste več k deblu! . .. Tako se je zgodilo, da ni imel grm, ki raste iz srede mojega srca in ki je bil takrat že tako velik in lep — da ni imel ta grm mojega samoljubja pred 4. leti nobenega rdečega cveta — razen enega, ki mi pa prinaša skoro same žalosti, dasi je krasen in velik . . . Hotel bi namreč, da že vendar enkrat itgine kot cvet — in postane sad! O domovina moja! če bi ta cvet dozorel, kakor si jaz želim — potem bi bila rešena raznovrstnega, ogromnega svojega zla — tudi napačnih prorokov — farizejskih! — Skoda, da ostajajo baš najlepše naše želje navadno neizpolnjene — ali pa se izpolnijo le deloma . . . Samo ta cvet je imel grm mojega samoljubja pred 4. letv! Skoro sem že obupal takrat, da bi še kdaj vzcvetela iz njega kaka temnordeča vrtnica, kajti konec pomladi mojega življenja se mi je zdel že prav blizu . . . Toda glej! Ko je začel kopneti ob Savi sneg in sem začel hoditi tja na griček občudovat vzbujajočo ae prirodo, sem nekega dne zapazil v največje svoje veselje, da mi poganja prav na vriičju mojega grmička — nov popek! 1>1 je neznaten, komaj viden; med novimi, še nerazvitimi, svetloselenimi lističi se je pokazal — prav na vršičku . . . Tisto spomlad sem spoznal tebe, Minka! Takrat pa sem se udsril ob čelo! haj vendar ni bilo dozdaj na vršičku mojega grma še nobenega cveta, in kako bi bilo mogoče, da bi vrh ne imel cvetja?! Na vršičku je vedno najlepše cvetje, evetje, ki rodi najlepši sad! Grm mojega samoljubja pa je bil takrat tako neizrečeno žlahten! Cepile so ga bile Prešernove in Gre* gorčičeve poezije, Jurčičevi in Stritarjevi spisi, rasni drugi lepi plodovi slovanske književnost', cepili so ga dalje starogrški in starorimski klasiki, veliki Nemoi Goethe, Sohiiler in drugi, mol konjenice in 638 topov. 1. in 11. divizija oblegata Port Artur. Japonski neuspeh pred Port Arturjem. Brzojavka »Dai)y Telegrapha« iz Čifua z dne 30. m. m. potrjuje, da so bili Japonci pri zadnjem splošnem navalu na Port Artur odbiti a ogro m-n i m i izgubami. Ruska artiljerija je odgovarjala na japonski borobardma s presenetljivo živahnostjo. Blokada pristanišča je sedaj zelo intenzivna. Valed tega se sedaj Kitajci protivijo, da bi vkljub temu poskušali s svojimi ladjami priti v luko. Neki japonski poročnik se je hotel, oborožen s tor-pedami, plavaje utihotapiti v prista-stanišče. Ko se je pa približal neki vojni ladji, so ga Rusi opazili in jeli nanj streljati. Zadela ga je ruska granata, torpedo, ki ga je imel sabo, je eksplodiral in ga raztrgal na drobne kosce. Japonska sodba o odporni sili Port Arturja. Korespondent lista »Kolnische Zeitung« poroča is Tokija, da se Port Artur po sodbi odličnih japon skih vojnih krogov še lahko drži dlje časa, ker je popolnoma izključeno, da bi se tako močna trdnjava, kakor je Port Artur dala zavzeti s naskokom, ali pa s kratkim obleganjem. Tudi v zmanjšanem številu je portarturiko brodovje še vedno silen faktor, katerega bo treba zlasti upoštevati, ako dospe v pravem čaau baltiško brođovje na bojišče. S to nevarnostjo že na Japonskem z vso resnostjo računajo. Japonske izgube na morju. Petrcgradsaa brzojavna agentura priobSuje to-le brzoj&vio iz Viadivo- stoka: Iz Port Arturja 80 iz uradnega vira poroča, da so sredi meseca septembra pred Port Arturjem tri japonske ladje, in sicer dva torpedna lovca in en parobrod, zadele na mine, ki bo jih položili Rusi, in se potopile. Istega dne so tudi granate iz obrežnih baterij močno poškodovale neko japonsko križarko tipa »Niitaka«. D?e ruski ladji pod poveljstvom poročnika NebolŠina ste po ljutem boju ujeli veliko japonsko torpedovko, ki je sku šala polagati mine ob obrežju v bližini portarturških utrdb. Ta torpedovka se uvrsti, čim se popravijo poškodbe, ki jih je dobila v boju, med rusko portarturško brodovje. Odporna sila Port Arturja. Po poročilih iz Londona sedaj že japonski uradniki v Čtfu odkrito prim&vajo, da se je zadnji japonski naval na Port Artur popolnem* ponesrečil, in celo japonski oficirji iz-javlajo, da brani general Steselj trdnjavo z naravnost občudovanja največji Anglež Shakespeare, dela velikih Rusov, Francozov in Lahov, cepila ga je zgodovina človeštva, posebno zgodovina našega naroda, cepila ga je umetnost in znanost, ce pilo ga je vse, kar so mi povedali drugi in kar sem doživel sam. (Odpustite mi, velikani, ki ste pomagali cepiti grm mojega samoljubja, da vas nisem tukaj imenoval — kriva ni moja nehf aležnost, ampak to, da moja ljubici noče čitati dolgih, suhih naštevanj, ker ne utegne, saj veste, ženske nimajo toliko časa, kakor moški!..) Rastel je grm mojega samoljubja po vsakem cepljenju še bujneje, deblo se je debelilo in trni so se večali in ostrili — toda bil je obenem mnogo žlahtnejši in lepši. Kako bi ne bil žlahten, če je bil tolikokrat cepljen? Vrhu tega pa je bil tudi poškropljen z iz prepričanja prelito krvjo Kristovo, in mimo njega je šla tudi kri njegovega spoznavales, velikega Ceha — Husa! Kako bi potem ne bil žlahten, četudi je le grm navadnega samo-ljubja!? In tako žlahten grm, da bi ne imel na vršičku cvetja? ... Sredi majnika tistega leta se je torej razcvetel oni popek — in bila vredno hrabrostjo in spretnostjo. Hrabrost tega generala in njegovih vojakov je faktor v učinku nepre-raounljive važnosti. Vse kaže, da je trdnjava čim najbolje preskrbljena tako z živili, kakor zlaati b strslji vom. V japonskih vojaških krogih se je Bedaj že utrdilo prepričanje, da bo obleganje še najbrže trajalo preko tirne. Zato se že tudi uradno razglaša, da se v japonskem taboru že delajo priprave ta prezimljenje pred Port Arturjem. Japonoi so v zadnjem Času izgubili še tiste fore, ki ao jih preje zavzeli i velikim trudom; niso jih namreč mogli držati, ker so v strelni daljavi velikih ruskih utrdb, proti ognju katerih so Japonci popolnoma breimočni. Japonci so sedaj prisiljeni priznati, da brani general Steselj trdnjavo s tako spretnostjo, da ostaja aedaj kot zadnje sredstvo, pokoriti Port Artur — edino le is* stradanje. Admiral Togo v Rumenem morju. Kakor se poroča iz Londona, križari admiral Togo s svojim bro-dovjem pred Tsingtavom in v Rumenem morju, da bi preprečil, da bi ruske ladje ne mogle niti v kako neutralno pristanišče. Deželni zbori. Gradec, 2. oktobra. V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora je bil predložen zakonski načrt o odkupu lovskih rezervatov; vložene peticije so ss izročile pristojnim odsekom. — Posl. Reitter je utemeljeval svoj predlog glede deželne podpore po toči in povodaji prizadetemu prebivalstvu v radgonskem okraju — Posl. dr. Ploj je Utemeljeval predlog: »Deželnemu od boru se ualaga, d* izdela pravila za deželno živinsko zavarovalnico ter jih izroči v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru v posvetovanje in sklepanje.« Predlagatelj je poudarjal važnost živinoreje za kmetsko prebivalstvo ter je dokazoval na zgledih nižjeavstrijske deželne zavarovalnice prednosti zavarovanja živine. Po njegovem mnenju bi to ne provzročilo deželi nobenih stroškov, temuč koristi. Predlog se je izročil gospodarskemu cdseku. — Posl. Zedlacher je utemeljeval svoj nujni predlog glede podpor po ujmah prizadetemu prebivalstvu G it. Štajerske. — Prihodnja seja b) t sredo, 5. t. m. Lvov, 1. oktobra. Posl. dr. G labinski je predlagal pomnožitev poljskega uradništva pri centralnih in najvišjih sodnih oblaatn j a Posl. dr. Olesnicki je predlagal ustanovite? maloruske gimnazije v Stani slavu, nadalje zaradi reforme volilnega reda. Posl. gref Dzieduszv-cki je odgovoril na znano izjavo maloruskih poslancev v imenu de-želnozborske večine z veseljem poje iz njega naenkrat velika, lepa, du-hteča vrtnica. Za spoznaj je bil ta cvet manjši, nego malo nižje cvet domoljubja, toda bil je zato mnogo bolj temnordeč in mnogo bolj duhteč . . . Ker je pa bil na vršičku, mu je vsaka sovražna sapioa hitro škodila — enkrat sem ga moral celo za dolgr, dolgo časa skriti pred mrazom in viharji! Zgodilo se je to takrat, ko sem odhajal v tuji sovražni svet. . . Nisem ga odtrgal, ampak pripognil sem vršiček in ga zakopal — zakopal v zadnji kotiček srca — take globoko, da sem včasih celo sam pozabil nanj in da je stebelce, kar ga je bilo nezakopa-negs, začelo že poganjati druge popke . .. Toda prišel je dan, ko je zakopani cvet vstal — iz lastne moči in s tvojo močjo, Minka! Rekla si mi takrat, ljubica, da ni res, kar ljudje pravijo o tebi; da je vse zastonj, naj se oglaša še toliko Ženinov — ti da ostaneš moja! —Glej, Minka, vstal je takrat krasni cvet in bil je še kras nejši nego prej! Skrbno sem potem strebil oelo rastlino in jo lepo zravnal, da je stala pokonou, kakor sveča; porezal suhe vejice in potrgal nepotrebne, tebi sovražne popke ... ziravljaje, da so se maloruski poslanci odločili za zopetno sodelovanje, seveda si obdrže svoje opozicijsko stališče. Obžalovati pa je obliko, s kakršno je utemeljeval dr. Olesnicki sklep svoje stranke. De ielnozborska večina je vedno čutila dolžnost, da v enaki meri skrbi za narodne in kulturne potrebe ter sa gospodarski razvoj Poljakov kakor Malorusov, kar dokazujejo neštevilni sklepi deželnega zbora. Zato večina z gnusom zavrača od sebe misel, da bi maloruskemu bratskemu narodu delala krivico. Koper, 1. oktobra. Posl. dr. Trinajstić je protestoval, da se interpelacije hrvaških poslancev pre-čitajo le v italijanskem prevodu in ne tudi v slovanskem izvirniku. — Potem so se rešile manjše zadeve dnevnega reda, končno pa je prišel v razpravo nujni predlog poslanca Kompareta, v katerem se vlada poziva, naj s ozirom na to, da se je letoa pridobilo iaredno veliko morske aoli sa malo oeno, aniža eeno soli na osem kron za metrski stol Predlog je bil brez debate enoglasno sprejet. Celovec, 2. oktobra. Koroški deželni poslanci razpravljajo o vpra šanju, kako bi se najelo večje deželno posojilo, da bi ne bilo treba v pokritje primanjkljaja za leto 1905 naložiti lOOodstotne naklade na vino in mošt. Italijanska pravna fakulteta v Inomostu. Trst, 2. oktobra. Včeraj je bil tukaj sestanek italijanskih poslancev in vae učil iiični ko v is Primorja. Shod je sklical vseučilišfini odbor političnega društva »Patria«. Prišlo je p. t poslancev, podžupan, več občinskih svetnikov in dijakov Poslanca H o r-tis in Basovi sta utemeljevala nastopanje italijanskih poslancev v vse-uoihšćnem vprašanju N-ki dijak je sledeče predlagal: 1. Delovati je na to, da gre čim več italijanskih dijakov v Iaomost. 2. Povabiti je par državnih poslancev, da prisostvujejo otvoritvi nove fakultete ter da pri tej priiiki izrečejo nezadovoljnost I.a lijanov z vladno odredbo, na drugi strani pa da se prepričajo o postopanju Nemcev ter po potrebi o tem tudi poročajo v parlamentu. 3. Pri prvem škandalu, ki bi se zopet pripetil v Inomostu, je sklicati župane italijanskih občin k posvetovanju. Dr. Venesian je te predloge podpiral ter so bili sprejeti. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Dunaj, 2. oktobra. Pogajanja zaradi carinske in trgovinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo se začnejo v Draidanih med 22. in 24. oktobrom. Poprej pa se snide še avstro ogrska carinska in trgovinska konferenca, da določi navodila za obojestranske delegate. S ponosom sem gledal zdaj na grm svojega samoljubja, z radostjo na najlepši njegov cvet, edini na njem razen cveta domoljubja . . . Vem, ljubica, da si bila srečna takrat, jaz sem bil še bolj — oba pa sva hrepenela po onem slovesnem, blaženem trenutku .. J A danes? — Zakaj si to storila, Minka? . .. Žalostno vene prej tako krasni evet. Zunanji lističi se že krčijo, rjave na robeh, skoro bodo rumeni in rjavi vsi. . . Prej tako sveži, mameči vonj postaja vsako uro s'abejsi, skoro se že izgublja . .. Zakaj si to storila, Minka? Zakaj si izpodrezala tako krasno ovetko? Glej, iz rane teče obilen sok, zbira se v sv* t o kapljico — kakor solza — toda ne ostane na rani, da se strdi in jo zaceli, ampak hipoma zdrkne doli in pade na zelene lističe, da jih porumeni, da venejo s ovetom vred . .. Tudi na veje padajo te solze — moja bolest — in kjer zadenejo na kako očesce, ga olive, dasi ni več pomlad: že silijo na dan novi popki, ki čudovito hitro rastejo. Ali jih vi- Angleško-tibetanska pogodba. London 2. oktobra. Tibetanski cesar (D »laj Lama) je v samostanu Sera na meji puščave Santung, kamor je pribežal s poglavarji veli ksga sveta. V Lhasi ostali člani ve likega sveta nimajo pravice, sklepati v vladarjevem imenu veljavne pogodbe zato pripravlja tudi vladar protest proti angleško tibetanski pogodbi, ki se je sklenila brss njegove vednosti in privolitve. Ta protest se izroči po posredovanju Rusije vsem evropskim vladam. Srbski kralj na Bolgarskem. Bel grad 2. oktobra. Vkljsb ofi-cioznema zanikanja je gotova stvar, da obišče kralj Peter še tekom meseca oktobra kneza Ferdinanda v Evksino-grada, in sicer ne oficialno, temač potaje na Bolgarsko ineognito. Oticijalni obisk napravi pri kneza Ferdinanda sele potem, ko obišče Dunaj in Petrograd, kar pa letos zaradi vojne v Aziji še ni mogoče. Ruski ministerknez Svjatopolk-Mirski. Bero lin 2. oktobra. Peterbarški poročevalec „Lokalanzeigerja" je imel z novim ministrom za notranje zadeve razgovor. Knez Svjatopolk-Mirski je rekel, da zanj ne obstoji narodnostno vprašanje. On ne pozna Židov, kristjanov, ne Armencev in mohamedanov. Vsi ti elementi gredo sedaj na vojno, da se bojujejo za domovino, zato pa imajo tudi vsi enako pravico, da jim je vlada enako naklonjena in pravična. Iz skrpucane Nemčije. Bero lin 2. oktobra. Velika nemška država je vsied svoje sestave iz malih državic v marsičem slabotna in smešna. To kaze najbolj sedanji spor zaradi prestolonasled^tva v kneževini Lippe, kjer je umrl nedavno „vladar" grof Ernest, ki je vladal 7 let. Cesar ni bi pokojnemu vladarju nikoli naklonjen, ker ga je jezilo, da vkljub oporoki kneza Woldemarja razsodišče ni imenovalo za vladarja njegovega svaka princa Adolfa Schaumburg-Lippe, temuč grofaErnesta Lippe-Biester-feid. Znano je, kako je cesar Viljem surovo zarenČal nad pokojnim grofom, ko se mu je ta pritožil, da mu pruski Častniki v njegovi kneževini izkazujejo premalo Časti. Cesar je namreč brzo-javil v Lippe: „Vladarju, kslikor mu gre, nic vec! Važe pritožbe si prepovem!* Umevno je tedaj, da cesar pisano gleda sina pokojnega vladarja, grofa Leopolda, ki je samolastno zasedel prestol po svojem očetu. Cesar je mnenja, da mora sedaj priti njegov svak do vlade. Dopisi. Iz Cerknice. V Ljubljano se je preselil naš dragi prijatelj in gostilničar gospod Jakob Spunt, da prevzame gostilno pri Auerja. V kratkem Času svojega bivanja pridobil si je popolno zaupanje vseh Cerkničanov. In to po vsej pravici, saj je bil mož na svojem mestu v vsakem oziru. Svoje simpatije pa sme mu še posebno pokazali v diš, Minka? Ne, ne vidiš jih, kajti skriti so, boje se solnca, luči . . . Vsi so nezdravi, rdeči kakor kri, a imajo nelepe, rumene lise .. . H tro se raiv -jajo, ko se bodo pa pooolnoma raz-cveteli, bodo odpadli — ali pa gnili na lepi rastlini in jo celo popolnoma okuiili, un čili . . . Ali ti ni n:č žal, Minka? O pač, vem da ti je žal, vem da se ti skrivoma utrne marsikaka solza za venečim ovetom — toda zaceliti zasekano rano, to bi bilo preveč ponižanja za tvoj ponos . .. rajši trpiš in zadovoljna si, da trpim s teboj tudi jaz — toda vedi: Ko bo počasi popolnoma ovenel cvet moje ljubezni do tebe, ga bom odresal — in naredila se bo velika grča na deblu, ki se bo sieer poznala vedno — toda ne bo več bolela . . . Ti pa boš v noči pred svojim poročnim dnem plakala gorke solze za izgubljenimi mladostnimi sanjami ... Ali si Želiš tatih časov? Za grm mojega samoljubja pa bo to pomenilo novo — oepljenje, novo požlahtnenje ... Ali mi pa bo to oepljenje v sredo ? — Kdo ve? sredo zvečer, ko se je v Žumrovi gostilni od nas poslavljal. Želimo ma „Na svidenje." Pripomnimo naj, da je imenovani večer še posebno poveličal gospod tovarnar Simonič s Sašaka, ki je v svoji prijaznosti nad eno aro nas zabaval z zvoki svojih čarobnih gosli. Upamo, da nam kaj enakega privošči Še večkrat. Za ta večer bodi ma čast in hvala. Nabranih 12 K poslalo ss je dražbi Cirila in Metoda. K Rake nm Dolenjskem. V sobotnem članku: Klerikalci mm učitelje, se je ožigosalo postopanje Janeza Gorenca predsednika krajnega šolskega svela na Raki, ker je predlagal, da na» i g učitslj Fran Pogačnik plačal 10 K stanarine mesečno in to v občinski stari šoli, ker je sieer ono stanovanje prazno. Tudi je stanovanje malo ter zelo vlažno. Ko je Gor eno avedel o omenjenem članku, je takoj uganil, kdo je pisec onega č'a*ika in ne samo to, celo uganil je, da ata ga pisala, kar dva učitelja sv kompaniji« Sklenil je tu i, da se bo 8 omeojen ma učitel srna tako grdo skregal, kakor ae znajo le klerikalci ala Gorenc, Tomažtn e tutti quantl A nalet*! je na slabo. Za-oavljal je in učitsljstvu čast kradel na tako podel način, da sta onadva gospoda učitelja bila prisiljena oddati zadevo s kr. sodišču. B io je tsko'e: Gospod P, učitelj na Raki, je šel v prodajalno g. Vincenoa Bona nečesa iskat. Tam je bilo več možakarjev, med njimi tudi Gorenc, ki je takoj pričel, nekako tako le: »Slišite, zakaj ste me djali v »Narod?« Taki pobje, kakor si ti in B . . , me ne bodo vlačili po »Narodu«. Ti si pntepento, če ne moreč pUčati atannvanis, pa idi »pekiat!« Seveda ga je or. P. takoj o nadaljnem postupanju informiral češ: »Gorenc, vini imaš doma, ričet pa v Krškem!« Da, G irenc, hrvaška pri-slov.ca pravi: »Svaka sila do vre-mena«. Iz Zagorja ob Savi, dne 25. septemora t. 1. je priredil »Zagorski Sokol« javno teloveabo in tombolo s koncertom v prid društvenemu orodju. Uspeh je bil odličen. Glavno aesiugo za to ima abs. lur. brat K Cclestina, ki je kot pripoznan sfcro-aovnjak v telovadbi blagohotno prevzel telovadni poduk ter dosege', da 8e je pričelo v telovadnici spet vneto delo in med člani pravo zanimanje za resno stvar. — Nsjpreje so se vršile proste vaje ob godbi z 20 t lo-vadci. Pripoznati moramo, da nas je lsnenadiio to točno, krepko in krasno proizvajanje. Na orod|u (drog, konj in bradlja) sta nastopili 2 vrsti lično in živahno. Popoln uspeh pa je dosegel brat Celestina s lafrtaimi po posebni gibčnosti in eleganci se od-likujoČimi vajami. Prisotni so mu opetovano burno aplavdirali. — I sto ta ko se je izborno obnesla tjmbola, ki jo je posetilo nepričakovano veliko narodnega občinstva is vseh slojev. Vsa čast zlasti zavednim gostom iz Hrast nika in ^Dola, ki so v tako polnem številu (okrog 30. med njimi več dam) počastili veselico! Dalje naše najboljše priznanje vrlemu »Zagorskemu pevskemu kluba« pod vodstvom g učitelja J. Levstika, ki je z nenavadno popolnostjo zapel na koncertu več težkih, a krasnih skladb. Tudi slavni »Zagorski orkester« je pohvalno rešil svojo naporno ulogo. Postrežba na veselici je bila cena, točna in izvrstna. Namen, pokazati svetu, da se »Zagorski Sokol« še krepko razvija, je s to prireditvijo sijajno prodrl. Zato burno kličemo Sokolu: V vztrajnem delu pogumno naprej! Na adar! —V— Dnevne vesti V Liubljani, 3. oktobra. — Klerikalna podlost!. „Slovenec4 piše: „Zdaj imajo Nemci večino v odsekih. Tako daleč smo prišli! Kranjska dežela s 5" () Nemcev je danes od teh Nemcev popolnoma vladana, ker je v nemških rokah zdaj absolutna večina v odsekih in s tem ves deželni zbor. Če pomislimo, da je delo v finančnem in v upravem odseku najvažnejše, tedaj pač ne moremo dovolj obsojati liberalcev, da so dali vso moč v roke peščici oholih Nemcev." Vsaka beseda v tem „81 o-venčevem" napadu je podlost, vsaka beseda je prava pravcata šut tari j a, ki jo je mogel storiu samo kak katoliški obešenjak. Odseki so bili voljeni v seji dne 27. septembra in sicer je bilo izvoljenih v finančni odsek pet klerikalcev in trije na-prednjaki torej osem Slovencev in Štirje Nemci; v upravni odsek devet Slovencev (4 naprednjaki in 5 klerikalcev) in trije Nemci, v verifika-cijski odsek Šest Slovencev (2 naprednjaka in 4 klerikalci) ter trije Nemci, v odsek za letno poročilo sedem Slovencev (3 naprednjaki in 4 klerikalci) ter dva Nemca. S 1 o-venci so torej imeli v vseh odsekih ogromno večino, tako, da bi Nemci niti v poštev ne prišli. A kaj se je zgodilo? Klerikalci niso prišli k nobeni seji, dasi je njihova prekleta dolžnost, da hodi j o k sejam in vsled tega je m o ral dež. zbor po obstoječem zakonu mandate klerikalnih Iposlancev za odseke razveljaviti zaradi brezvestnosti in lenuštva teh poslancev. Seveda so se morali voliti drugi poslanci v te odseke. Zdaj so prišli v nuanČui odsek trije Slovenci in dva Nemca tako, da je zdaj notri šest Slovencev; v upravni odsek staj prišla dva naprednjaka in trije Nemci, tako, da je zdaj tudi tu šest Slovencev in šest Nemcev. Krivi so tega edino le klerikalci. — „Slovenec" od sobote izkorišča zadnjo deielnozborsko razpravo ter kuje is nje kapital po stari svoji navadi. Dasi je dr. SusteršiČ v svojem govoru pravzaprav zelo ostro obsojal demonstracijo pred kasino, kakor tudi zadnjo demonstracijo pred južnim kolodvorom, dela se škofov list, kakor da je dr. Šusteršič rešil slovensko dijaštvo. Dr. Tavčar mora pri tem plačevati vse račune, a moi si iz tega ničesar ne stori. Dr. Tavčar stoji nnmreč na stališču, da t a k e d e m o n s tr aoij e, k a k or so bile pred kazino in tudi one pred južnim kolodvorom za slovensko stvar nimajo posebne vrednosti. Nekaj mladih ljudi pride navadno v nesrečo, in to je celi uspeh! Naravnost neumno pa je, če kaka stranka take demonstracije izkorišča zase, a žalostno je, če se tudi naši ljudje vsedajo na tak lep ter imajo Šusteršiča za rešitelja slovenskega dijaštva. Če bi bila resnična vest »Slovenčeva«, da so pri zadnji razpravi lastni pristaši raz galerije demonstrirali proti dr. Tavčarju, bi si le ta tudi iz tega ničesar ne napra*ljal, ker bi s tem ti »pristaši« le pokazali bili, da so se dali po Sa-steršiču na led speljati S cer pa v deželnem zboru ne bodemo uganjali dijaške polit.ke, katere zastopnik je bil pri zadnji razpravi okrogli sin nekega magistratnega uradnika. Ta ■^Daničar« je gonil svoj hrup na galeriji, in ondi je pogreval t'stega aTeutecherja« ter neprestano hropel svoj »Abzug Teutcher!« To vodenost je »Slovenec« v soboto ponatisnil, in sicer »kot dopis iz liberalnih krogov«. Tudi taka budalost dr. Tavčarju ne jemlje spanja in naj Robidov fantiček se tako glasno kriči: »Abzug Teu-taeher!« — Obč. svet ljubljanski ima v torek, dae 4. t. m., ob petih popoldne sejo. Razen naznanil so na dnevnem redu poročila o prošnji odbora za vojaški spomenik v »Deutsch Wagramu« za prispevek; o prošnji odbora za prireditev lokalne raz-stave vajenskih del v Ljubljani za prispevek; o prizivu slikarja Fran Barage glede podpore zaradi Jobiska toplic; o porabi dotacij za leto 1903 4 na raznih šolah; o porabi izrednih prispevkov za knjižnico in učne knjige na II. mestni deški šoli; o oddaji Elizabetne ustanove letnih 400 K za učenke umetno obrtnih zavodov; o prošnji lastnikov hiše št. 2 Gradišču za odpis plačila 155 K 16 h za večjo porabo vode; o upokojitvi nekega mestnega sluge radi boleh-nosti; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za dopust in bolniško podporo; o prošnjah dveh šolskih slug za podpore; o prošnji neke hišne poseBtmce, da bi mestna občina dovolila nekemu njenemu po sojilu prednost pred svojim 3%nim posojilom; o ponudbi Arnošta Be-zenška glede nakupa nekega mestnega stavbišča; o prošnji za nagrado za rokotvorni pouk na barjanski šoli v šolskem letu 1903/4. — Falotstvo- Pod tem naslovom piše „Učiteljski Tovariš": Med ljudi, ki so najnesramnejši, sodijo brez dvoma „Slovenčevci". To dokazujejo sami z vsako svojo številko. Ti gladni volkovi objedajo vsak ljubi dan čast vseh poštenih ljudi, da je že ostudno in nesramno. Te tatove časti ščiti sicer široka vest imunnega odgovornega urednika, vzlic temu govore ljudje, da jim razen falotsva ne pristoji noben drugačen nazivek! Z neprimerno strastjo so se zagrizli v napredno učiteljic Ij s t v o ter glojejo s strupenimi zobmi ob nekaternikih izmed našega stann tako intenzivno, da obujajo opravičeno sumu jo, da so kanibalskega rodu! Morda pa s tem samo simulirajc ljubezen, v kateri gore njih poštena srca za naš stan ! Nam se sicer gabi „Slo-venčevo" revolverstvo, vendar se nam pa zdi, da hočejo sveti gospodje, naj na vsak način sežemo po enakem orožju. Ako je to njihova resna volja, naj nam povedo brez deviške sramežljivosti, da začnemo z opisovanjem Sodome in Gomore. Naša krščan-potrpežljivost jim gotovo pomore do popolnega kredita! — Klub slovenskih dež. poslancev na vtajerskem se je konstituiral. Za načelnika ai je izvold deželnega odbornika Robiča, sa njegovega namestnika dr. Ploja, ca tajnika pa dr. Hrašovoa. — Nemška slavnost v Slov. Bistrici« Dne 1. oktobra je bilo mesto v zastavah. Slavila se je Stiegerjeva izvolitev deželnim poslancem. Nad 30 frankfurtario je pla polalo raz hiš. To ae smatra kot nečuvena demonstracija napram vsikdar mirnemu slovenskemu meščanstvu. Ljudstvo je bilo ogorčeno nad nemčursko brezobzirnostjo napram obče priljubljenemu dragon-skemu poročniku Kandlerju, čigar mlada soproga je dan poprej nenadoma umrla in ležala dan slavnosti na mrtvaškem odru. Niti godba se ni odpovedala z ozirom na ta žalostni slučaj nagle smrti, marveč svirala na glavnem trgu popoldne celi dve uri. Stiger, ki je zlezel s pomočjo slovenskih volilcev do časti deželnega poslanca, bi bil ta škandal lahko preprečil kot mestni župan. Toda tega ni hotel — niti svojemu prijatelju g. Kandlerju na ljubo ne. Si hočeteli s takimi surovimi čini svoje stališče utrditi. — Slovensko gledališče v Ljubljani. Jutri v torek, pri redi se v proslavo godu N) Veličanstva cesarja Franca Jožrf* I slavnostna predstava v slavnostno razsvetljenem gledališču. Predstavlja se pri tej priliki prvič na slovenskem odru znamenita Meverbeerova velika opera »Huge no t:« v 4 de janjih. Velike uloge so v rokah gospe S k a 1 o v e ter gospodične Klemen-tove, Kučerove in Stolzove ter gospodov Orželskega, O u fednika, Peršla inBetetta. Poleg teh sodeluje v operi ens&mbie ter se ta večer vse novo angaževano osobje predstavi občinstvu. — Glede vsebine te velike opere opozarjamo na feljton v »Slovenskem Narodu« zadnji pet^k. — Slovensko gledališče. Burka „Rezervistova svatba" je znana po uspehih, ki jih je dočakala na raz ličnih imenitnih odrih. Slovenski pre vod ima še to dobro stran, da jc mnogimi izvirnimi, veci opremljen z noma prav dobrimi dovtipi. Vsled tega je burki zasiguran uspeh, če se le dobro igra. V tem oziru pa sobotna predstava ni docela zadostovala. Režijo se mora sicer pohvaliti, ali videlo se je, da je bila predstava nekam v naglici pri pravljena. V ulogi subretke je pri ti predstavi debutirala gospč. V u g r i n č i čeva, jako mlada, prav prikupna moč s prijetnim glaskom. Njeno stališče je bilo seveda težko, saj ve občinstvo, kako bi tako nlogo izvedla njena prednica, edina suhretka. kar smo jih imeli doslej, gospa Polakova. Vsekako je gospč. Vugrinčeva pokazala precej talenta. Gosp. Nučič je nadarjen in jako marljiv igralec in je v nekaterih ljnbimskih vlogah dosegel Že lepe vspehe. Komik seveda ni in to je pač vzrok, da je svojo nlogo nekoliko preveč karikiral. Sicer vedno izvrstna gospa D anilova je igrala svojo ulogo nekoliko preveč diskretno. Gosp. Ve-rovšek je imel nekaj jako srečnih prizorov in si je v gotovih situ-vacijah prav dobro pomagal z raznimi improvizacijami. Take vloge zna g. Verovšek jako dobro igrati, posebno kadar hoče. Gosp. Ambrož je novi komik. Napravil je jako dober vtis, dasi po tem nastopu še ni mogoče sklepati na njegove zmožnosti. Gespod Dobrovolnv je z nova pokazal svoje rutino kot izkušen igralec. Jako mnogo, da, največ smeha je vzbujal g. D rago ti novic, ki je svojo partijo prav dobro izvršil. Briljanten častnik je bil gosp. Danilo. Gospč. Nos k ova je imela vlogo, ki ni dajala prav nobene prilike za igro. Cela vloga obsega morda 30 besed, a vzlic tema se je reklo, da je bila kakor pesem brez besedi. Zbor jo je temeljito zavozil. Upamo, da repriza boljša, saj se je treba le nekoliko skrbneje pripraviti in malo živahneje igrati. — Is pisarne Dramatičnega drtiitva se nam poroča, da so zdaj vse lože za slovensko gledališče oddane razen lože št. 6 v drugem nadstropja na levi strani; pojasnila se dobe v Šešarkovi trafiki. — Usposobljenost ne preizkušnje za obče ljudske in sa meščanske šole pred o. kr. ispraše valno komisijo v Ljubljani se prično na c. kr učiteljišču v četrtek, dne 3. n o v e m b r a t. 1. ob 8 uri zjutraj. Prošnje za pripust k tej preizkus aji je po predpisanem potu vložiti t a k o i, da pridejo vsaj do 25. oktobra 1904 r*vfiaiei{8t'-u e. kr. izpraševalec komisije v roke. Ravnateljstvo o. kr. iz-praševalne komisije sa cbče ljudske in za meščanske šole v Ljubljani, 1. oktobra 1904 — Z Jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu. ^Svobodna Reču poroča, da je dr. Voja Veljković na jugoslovanski umetniški razstavi kupil sliko „U polju0 gospe B. Vukanovičeve in Danilovčevo sliko „U ateljeju". Dr. Veljković se je odločil, da še nakupi eno Jakopičevo in eno Medu vic evo sliko. — Privatna ljudska eola se je ustanovila v Gorjancih v to varni g. G pijanija. Na tej šoli poučuje umirovljeni učitelj gosp. Peter Pogačnik. — V št. Janiu na Dolenjskem je bila letos izvanredna dobra in obila vinska trgatev. Grozdje je pobrano večinoma v lepem vremenu, zato je pa tudi kapljica taka, da ni pomniti boljše. Kupci naj se blagovolijo zglasiti v obilnem številu ker tudi cena ne bo previsoka. Event. pojasnila daje prav rad ondotni g. nadučitelj. — Časopisje na Štajerskem. Amannenzis graške vseučiliščne knjižnice dr. Ahn je izdal ravnokar knjižico, v kateri podaje pregled o statičnemu razvoju slovenskega in nemškega časopisja na Štajerskem. Od leta 1848 do 1^03 je izhajalo 289 časopisov in sicer 26 slovenskih, 260 nemških, 1 francoski in 1 romunski. — Dvomljiv ponos. Ptujske mestne očete je slikanje slavnih činov njihovega poglavarja Orniga v „Slov. Narodu" in „Slov. Štajercu" tako speklo, da so sklicali zaupno sejo. po daljši debati so sklenili, da je pod častjo (?) župana Orniga, da bi tožil imenovanega lista oziroma dopisnika (?) Ta ponos pa precej smrdi po bojazni, zakaj Or-nigu se ni zdelo nikoli pod Častjo (?), da bi se ne bil strastno tožaril z vsa komur, pri katerem je imel le količkaj upanja, da ga spravi „zanesljivim" domačim sodnikom pod nož. Sedaj pa je lisjaku grozdje prekislo. — Laške Toplice pri Celju je kupila na favni dražoi gospa Roza pl. Ther za 210000 K. — Prepovedano društvo. Tržaško namestništvo je prepovedalo ustanovitev deželnega društva svo-bodomislecev. — Grozna nesreča. Pred dnevi prišel je od vojakov domov^ 24-letni Al. Bratulič iz Št. Petra v Šumi v pazinskem sodnem okraju. V sredo pogovarjal se je z nekim prijateljem o vojaški službi, in med njimi sta bila tudi njegov brat Matej in neki France Bratulič. Tam blizu je bila puška in ž njo je začel Alojzij manevrirati, ne da bi vede), da je puška nabasana. Pokazati je hotel, kako se pri vojakih strelja. In vstrelil je proti bratu in proti znancu ter pri ti priliki tako nesrečno zadel brata, daje ostal skoro precej mrtev; znanca pa je tako močno ranil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v P ulj. — Oskrumba. V soboto popoldne sta s slaščicami izvabila dva berača na Viču neko 61etno deklico v gozd in jo oskrunila. Nad dekletom sta svoji pchotnosti oba zadostila. Eden beračev je bil po obrazu črno namazan, drugi je bil pa precej atar, bradat, je bil brez ene roke in nosi s seboj tftjno. — Tatvini. V petek popoldne je bila Francetu Kavčiču, kleparju na državni iele«n»oi, stanujočem v Spodnji Š ški št. 13 iz zaklenjenega stanovanja z omare ukradena alata oklopna verižica, vredna 20 K in srebrna pletena častniška verižica, ki je imela v sredi zapono. Kavčičevi otroci so bili v sobi zaklenjeni in je prišel tat v sobo najbrže s ponarejenim ključem. — V soboto popoldne pa je pri sgradbi mestne hiše v Oradalkih ulicah neznan tat ukradel zavitek strešnega papirja, vrednega 4 K. — Zaradi konjskega repa sta se v soboto stepla na stojišču pred ružnim kolodvorom (ijakarja Jožef Nadrah in Lovrencij Šsofio Prvi se je is Szofioa šalil, da nima {njegov konj repa, kar ga je tako razkačilo, da se je spustil v njega in ga tako moćno treščil ob tla, da ae je vsled tega znatno telesno poškodoval. — Tudi Anton Hribar je včeraj čutil potrebo, da je sačel zmerjati v travi na Trlaiki oesti ležečega Antona Finka, a katerim sta ae potem spo padla in ie Hribar povrhu Finka še z opeko udaril po glavi in ga teleano poškodoval. — Aratovan je bil včeraj zvečer ob prihodu gorenjskega vlaka Izak Mileušnii, delavec, doma iz Dobrave pri Otočaeu, ker je pri sgradbi karavanake železniee v Grahovem svojega tovariša težko telesno poškodoval Po braojavnom obveatilu ae je policijskemu nadstrainiku Nikolaju Večerinu posrečilo, da je v množiei 50 Hrvatov pravega »potipal«. Isdala ga je rdeča cvetka, ki jo je nosil a seboj. — Svinja rak i oče. Dne 1. t. m. je kočar Joiei Pipan iz Soaart-nega pri Litiji oskrunil svojo 91etno hčerko. Oroiniitvo ga je včeraj are tovalo in izročilo v preiskovalni zapor. — Delavsko gibanja. V soboto ae je odpeljalo s južnega kolodvora 32 Domžalk na Dunaj delat slamnik*, 12 Hrvatov je ilo is Lend Gaateina na Reko, 18 pa is Heba v Zagreb. — Včeraj je prišlo 60 Slovencev in Hrvatov is Amerike, 50 Hrvatov je prišlo is Hruiiae, 40 jih je pa ilo tja. — Masla je Marija Gotsova, delavka v tobačni tovarni, denarnico s 20 K in nekimi listinami. — Izgubila ie v soboto neka dama na potu z Drenikovega vrha na južni kolodvor fino svilnato boo. Odda se naj v uredništvu »Slovenskega Naroda«. — Meso v Ljubljani. Od 19 do 24 m. m. ie bilo v mestni klavnici zaklanih 77 volov, 1 krava, 3 biki. 2 konja 178 prašičev, 178 telet, 86 kočtrunov in kozlov ter 2 kozlička. Vpeljalo ae je meaa 492 kilogramov. — Brzoparnik „Deutsch-land" Hamburg Amerika-Linie, zastopane po Fr. Seunigu v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, in na katerem se je vczil č. g. župnik F. S. Košmerl, znani milijonar iz Amerike, je Brečno dosoel v Novi York 22. t. m. zjutraj. Prevozil je, kakor vedno, v 6 dnevih široko morje. Prihodnji odhod na ta parnik, kakor nam je obveščeno, je 6. oktobra iz Ljubljane. — Hrv take novice. — Umrl je v Zlatarn okrajni zdravnik dr, A v r e 1 G o s t i s a, — Milka Tr-ni na, slu veča hrvaška operna pevka, je prišla za nekaj dni v Sarajevo, kjer so ji pripravili v prostorih „Trebevića" slovesno počaščenje. Iz Bosne potuje v Hercegovino in Dalmacijo. — Za Stro8smayerjevo spomenico, ki se izroči temu velikemu domoljubu kovana v zlatu povodom njegove 90-letnice 4. februvarja 1905; je došlo do-sedaj že 3355 K prispevkov. — Najnovejše novice. — Afera Koburg-Matašić pride v ogrski državni zbor takoj prve dni, ko se zbornica zbere. Zadevo bo sprožil posl. Vi8zonta, ki bo zahteval pojasnila od vlade, zakaj se je tako zagonetno postopalo s prinezinjo Lujizo, obenem pa bo tudi zahteval, da se MataŠić re-babilituje. — 15,000 K poneveril je v Debrecinu httZarškl stražmešter G. Rossler iz polkovne blagajne. — Velik požar. V New Yorku je zgorela tovarna za mesne konzerve. Ker so bili spodnji prostori napoljeni z amonijakom, se je isti raznesel ter se je 50 ognjegascev zadušilo, mnogo pa jih je oslepelo. — Nemški cesar — pedagog. Univerzalni cesar Viljem je sestavil učni in vzgojevalni nacrt za svoje najmlajše tri prince. Kot nov predmet je cesar uvrstil takozvani prometni nauk. Princi bodo poslušali predavanja o vsem, kar je pomembnega na komercialnem, industrialnem ali železno-tehničnem polju, nadalje o prometnih in trgovinskih vprašanjih in o iznajdbah na celem svetu. Ako si bodo sinovi o vsem tem ie nekaj zapomnili, lahko bodo govorili o vsem mogočnem kakor oče. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina oktobrskega zvezka: 1. G. G o -lar: Iz bosanskega perivoja. (Pesem) 2. Ivan Cankar: Lepa Vida. 3 Dr. Jo s. Tominček: Bitje in žitje Blei* weisovih »Novic« 4 A. Gradnik: Ti praviš, da me ljubiš . . . (Pesem) 5 K—r: Večer. (Pesem). 6 Dr Ivo S orli: Na ovinku. 7. Roman Romanov: Aaiea. (Pesem) 8. Borisov: Menih. (Pesem). 9 Anton Tr stenj a k: Slovanski plesi. Crtica is slov. življenja. 10 Helen Heleno v; Samo par hipov . . . (Pesem). 11 SJam o Vasiljev: Morilec 12 B.Baebler: Pa mi je Žarek upa .. . (Pesem) 13 Po d limba rs k i: Moravske slike. 14. Vida: Balada. 15 J o a. F ranč i č: Prijateljstvo in ljubezen. 16 K nji ievne novosti. Vojanova (R. Maister) pesmi. — Drag. Jesenka pesmi. - Vekoslava Spindlerja pesmi: Za- pihal je jug. — Dr. Jos Tominšek: Knezova knjižnica. — Dr. Fr. Der-gacc: Dr. Al. Homan: NemiLo-alo-venaka aodno zdravniška terminologija — Dermota: Fran Milobar: Izabrana poglavja is narodnega gospodarstva. — Janko Lokar: Lasar Ko-stić: O Jovanu Jovanoviću Zmaju. 17. Glasba. Dr. Gojmir Krek: Koncert na čaat skupČČinarjem »Zveze slovenskih pevskih društev«. — Dr. Gojmir Krek: S. K. Hristić: Skice. 18 Upodabljajoča umetnost J. R. Sever: Jugoalovanaka umetniška raaatava v Belgradu. 19. Med revijami. A. D—a: Časopis musea kra-lovstvi českeho 1904. — Dr. Fr. Ile-šić: Ž i vaja starina. 20. Splošni pregled. Simon Gregorčič. —Fran Pod gornik f. — Brata Ladislav in Florentin Hrovat — Vega. - Slovanska raaatava v Ameriki. — Listnica uredništva. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. oktobra. Ministrski predsednik Korber je včeraj na obenem zboru zveze industrijalcev imel govor, v katerem je spopol-nil znani govor, ki ga je imel v Lvovu. Dejal je, da vlada ne bo Ščitila samo posesti Neiucev, nego tudi posest drugih narodov. Ako bi parlament ne funkcioniral, bo vlada izven parlamenta toliko intenzivneje delala za občno korist. Politične krize ne smejo oškodovati gospodarstva in politični boji ne smejo minirati prebivalstva. Ker to stori vsaka ob-strukcija, mora vlada izven parlamenta Ščititi korist prebivalcev. Dunaj 3. oktobra. Knez Lostar Metternicb, ki je svoj čas služboval v Ljubljani in krepko preganjal slovenske uradnike, je včeraj umrl. Poslavil se je z izrekom Samo aristokratje so sposobni za politično službo, ker neplemeni-taši nimajo chica. Rim 3. oktobra. V južni Italiji in na Siciliji so se primerili jpočni potresi. Dunaj 3. oktobra. Veliko senzacijo vzbuja razsodba najvišjega sodišča, s katero je bil oproščen grof Milavski, ki je tu na nekem kolodvoru ustrelil zasebnika Barberja. Oprostilna razsodba je utemeljena g tem, da grof ni zdrave pameti. Rusko-japonska vojna. Petrograd 3. oktobra. Car pojde 4. t m. v Reval, da se poslovi od baltiškega brodovja. Petrograd 3 oktobra. Štiri bojne ladje so zapustile Kronstadt in se združijo z baltiškim bro-dovjem, ki odrine 15 t m. is Li-bava v Azijo. Petrograd 3 oktobra. General Kuropatkin je imenovan višjim zapovednikom vseh ruskih armad v Aziji. Aleksejev ostane namestnik, a bo odslej vodil samo civilno upravo. Petrograd 3. oktobra. Sedaj je možno spraviti po sibirski železnici vsak mesec 35000 mož na bojišče. Po novem letu bo imel Kuropatkin dvanajst vojev in sedem konjeniških divizij. Petrograd 3. oktobra. Vest, da je Rusija isposlovala od Turčije dovoljenje, da sme črnomor-sko brodovje pasirati Dardanele, je neosnovana. Berolin 3. oktobra. Iz Petro-grada se poroča, da je 60 koza-kov na rekognosciranju zasačilo južno od Mukdena devet japonskih ladij z municijo in jih razstrelilo. Le dva Japonca sta utekla in bila ujeta Izjava/) Podpisani izjavlja pod Častno besedo, da ni pisal v „Slov. Narod-, da sta prišli nčiteljci Ema in Pavla Schitnik le vsled .korupcije- na Jesenice ter prosi tudi slavno uredništvo41, da blagovoli to potrditi. (Op. ured.. Potrjujemo), ker je vse le izmišljotina in hudobna denuncijacija zmedenega dopisnika „Slovenca-. Jesenice, 2. oktobra 1903. Fran Fabinc. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa aakon. „ APENTA" „bmed najboljših solinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840-1 Giuseppe Lapponi telesni zdravnik Xj. Setosti papeža. Zaloga v Ljubljani pri Mihael Kastnerju in Peter Lassniku. 5t2" Zahteuafte vsekdar že~ le~n€Uti> t int» lekarnar j 4B M*ii-t-ttI a> Mjut»ljJbm ammm mmmm m mm ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ • jazbečar . popolnoma rmen, (jelenove barve\ 6 mesecev star, se zaradi preselitve proda za 20 kron. Vpraša raj se pri Anton SleJItu, lovcu kneza Wmdischgratza, Planina pri Rakeku. 2862 1 Podtua pomožna uradnica blizu Trsta želi svoje mesto preme-niti na Kraajsko ali Goriško. Ponudbe pod „A. 50", Trst 7, poste resante. 2857—2 T DEBELOST r odstrani hitro in garant, neškodljivo Thielejev čaj za odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala. Zavitek 2 K (po pošti ri-50 K franko po povz ) iz lekarne Jos. pl. Tordk, Budapešta, Koenigsa. št. 12. 2 učenca i poštenih staršev, sposobna za trgovino se takoj sprejmeta pri tvrdki ADOLF GUSTIN, Novomesto tgovina z železnino in špecerijo. Za propagiranje 2S65 plovstvenega kanala od mesta Gorice do Tržiča (Monfalcone) se Išč« patriotiška osebnost. Marki SENTA, Lovrana. Za propagiranje elektriške normalnetiroe železnice od Bohinjskega jezera do bohinjske postaje dri. železnice 2867 (prevažanje ledu v Trsi) se išče patriotima osebnost. Marki SENTA, Lovrana. jvecja in najboljša zaloga amasto? m umm ^ m * m m po najnižjih cenah ima le ^ ^ ^ ^ m m Poznate že Maltzym ? KM r% I*7\iyw je slastna, velekoncentrirana, zelo redilna namizna ■ VI »rt I IfcJf 11 ■ pijaCa iz sladnega izvlečka. JLM r% I + y w yy\ ta^°J obnovi z velikim nspehom oslabele moči vsled lwiwll^jrlll bolezni, operacije, poroda, malokrvnosti, slabosti, velikega napora, kakor tndi pri prebolelih, ostarelih in na želodcu bolehajočih osebah brez motenja poklica. PJI m I+7 v m s" Prve avtoritete sijajno ocenile in ga na tisoče rodbin Iwl Cl I IfcJf 111 izključno pije pri kosilu in večerji. Dobi se v steklenicah V\ ali V* v drogerijah ter v trgovinah s kolonialnim blagom in delikatesami. Vaši najbližji dobavni kraji se Vam na zahtevo naznanijo. Izdelovalnima živil 1 2693—B IVAiV HOFF STA D L A U. tovarne diete-tiikih sladnih preparatov. Dobiva se v zadevnih trgovinah. Šivilje se takoj sprejmejo 2856—9 Sv. Petra nasip štev. 35. Uradnik vešč knjigovodstva in trgovske korespondence išče za popoldanske ure opravila v kaki pisarni ali kontoarju. Ponudoe na upravništvo „Slov. Naroda". 2784-3 Grenčica „Florian" in likšr »**■ Florian" iboliša kaoljica za želodec. 55 Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic ' za okna in prodajalnice G. Skrbić Zagreb, Ilica 40 priporoča 467—21 svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Izurjene šivilje sprejme takoj 2824-3 Gradaške ulice št. 8, I. nadstr. Sadna razstava v Radovljici 4 je odprta le Se kratek Eas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2787—e Vinarna M Petra Lassniha ha Marijinem trgu št. I se s i. oktobrom opusti in se bode od takrat naprej prodajala vina čez ulico v špecerijski trgovini. Ugledna, premožna cl £ 11 ^ 1 ti ■ dežele, želi dopisovati z gospodom, Slo vencem, starim od 40 do 45 let. 2859 2 Ponudbe pod šifro ,,št. 100M u: nprav. „Slov. Naroda*4 do 20. oktobra 4 pari čevljev HT ca mimo a;ld. t*60. "Vise zaradi nakopa ogromnih množin proda za to 8meSno nizko ceno. Par moSkih, ?a-žeDskih Cavljev čmegn, ali rjavega nanj« t kapicami za zavezovanje z močno zbitmi usnj. podplati, najnov. oblike, dalje par moEkih in par ženskih modnih Čevljev, ve-leeleg, liCnih in lahkih, vsi 4 pari za same gld. 260 Za naročitev zadostuje dolgost Po povzetju razpošilja razpo&iljalmca Čevljev A. Oelb, Krakov, ftt. 40 ... Zadbna dovoljena mli denar nazaj, rizi k o torej isključen. IH Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstro dri. železnice v Beljaka. IZTrod. Iz TTOzr^egrsi roda*. Veljaven od dne 1. oktobra J 904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jui. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči oeobni Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomo&t, Monakovo, Ljnbno, če« Selatbal v Aaaeee, Solnograd, cea Kleic-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amttetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno. Dunaj, cea Selathal v Solnograd, Inomost, ces Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plaen, Manj ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. Cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri &4 ra dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selathal Solnograd, Lend - Ga#tein, Zeli ara See, Inomost, Bregenc Cnrih, Žene?a, Pariz 6ez Arastettea na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Monakovo, Ljubno, eez Klem-Reiflmg v Stejr, Line, Budejevice, Plaen, Marijine Tare, Heb, Francove vare, Karlove v»re, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj > Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ur m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Ischl, Anssee, Ljnbno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. ras). — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak a Du-nttja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in U. razreda), Franc<»ve vare, Karlove vare. Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Cunh, Bregt Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga. h mosta, Franzensfe8ta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvećt-r osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja. Celovca. Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno*rrada čez Klein-Reitiing, iz Stejra, Linca, Budejevic. Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prag« in Lipskega. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta iu Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. **ri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 ra ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. B KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9, uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih_m le oktobra. — Ćas prihoda in odhoJ.k je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. s« Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garJerobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. 2t ?,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj« i" prodaj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, ereCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski itapifal H l,0«0«OO.- Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za -j-sir*CL}e srečice proti vnovčuje zapale kupone. kurznl lzg**u."bi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (f- -*~ Kskompt I■■ inkHMo meule. ***** Jj 9*2T Bonna aarorila. Vq Immmii.....»BIH— ■■■iii— ■■ I —i MIHI IIH i mih Bi Podružnica v SPLJETU. ^2^5= Hrnnrnr **lo*rf nprrjenm v tekoCem raCunu ali na vložne knjižice pr« 11 ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje ud dne vloge do dne vzdiga. M -113 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastniuu in tihk „Narodne ti8karneM. 999 26 910136 1080