«UDUStfA .1 knj:2n.ca |. V CELJU Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. - Naslov uredništva la uprave: .Zasavski tednik«, Trbovlje I Trg revolucije 28. - Telefon 80-191. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportaf. 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. TEDNIK Štev. 27 TRBOVLJE, 8. julija 1959 Cena to din * 11 DOGODEK TEDNA V nedeljo, 12. julija, bo v okviru slovesnosti v počastitev 40-letnice KPJ in v spomin na zlet Svobod leta 1935 republiški zlet Svobod v Celju. Na zletu se bodo zbrali delovni ljudje iz vse Slovenije. Tudi naši revirji se bodo v velikem številu udeležili te manifestacije kultumo-pro-svetnih društev delovnih ljudi naše republike. Tako bodo na tej slavnostni prireditvi razen revirskih godb na pihala sodelovali tudi pevski zbori naših rudarskih krajev — na večer pred zletnim dnem, v soboto, 11. julija, pa bo gledališka družina Svobode-Center iz Trbovelj uprizorila v Celju dramo Georga Kaiserja »Vojak Tončka«. Eiiilsišišiii ip yiH lip Sl: ES#* m* m KOMUNE IN ŠTIPENDIRANJE .t} ■ 0^ p, P- Koliko in kako POVSOD JE ODMEVALA PARTIZANSKA PESEM . (FOTO: JUVAN) Praznične razglednice SPOMINSKE PLOŠČA NA LISCI V petek so prebivalci poaav-občin navzlic slabemu vre-pohiteti na Lisoo, kjer je ““a osrednja proslava Dneva "»rca in 40-letnice KPJ. Na kisco so Sevničanl v zadnjih ®*eSeeih v rekordnem času zgra-novo cesto v dolžini štirih **lometrov. Potem ko je predsednik ObLO f*vnica tovariš Karel Kolman |*ročii cesto prometu, je bilo na r,ls°i slavnostno zborovanje, na •kterem je govoril član Izvrš-he8a komiteja CK Zveze k »mulatov Slovenije in član NCK j6* komunistov Jugoslavije *®vaHš Vlado krivic. Tovariš «rivic je poudaril bogato reakcionarno pot jugoelovan-8k*h narodov In njihove Komu-cistične partije ter še posebej °>neuil pomembnost prvega popotovanja Politbiroja CK KPJ, Je bila na tej posavski pla-® nekl postojanki poleti 1938. ****> Potem ko je prevzel tova-p Tito vodstvo jugoslovanske Jetije. Takratne seje so se "fleležilj tudi tovariši: Edvard Updelj, Aleksander Rankovič, f^hc Leskošek, Rade Končar J? Ivo Lola - Ribar. Tovariš ~*ple je odkril tudi spominsko f*°*čo na novi planinski koči, * >>o vse sedanje in prihodnje “^ove spominjala na ta po-r?eh*en dogodek v zgodovini Sevniški občinski odbor NOV Pa Je razvil novo zabavo. SLAVNOSTNA SEJA DS RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Julija je bila v Delavskem J®***® v Trbovljah slovesna « delavskega »veta rudnika Trbovlje - Hrastnik. V slavnostnem govoru Je predsednik DS* Jože Greben govoril o zgodovinskem pomenu gladovne stavke v revirjih, ki Je bila 3. Julije 1934. leta. Rudarjem, ki delajo v rudniku nad 35 let, so ob tej priložnosti podarili se zvesto dek lepe ročne ure, radarjem, kd delajo že trideset let, pa knjižna darila. Zvečer je bila v Delavskem domu še slavnostna akademija. MUZEJ NOV V HRASTNIKU V Hrastniku so združili proslavo Dneva rudarjev In Dneva borca s krajevnim praznovanjem. Ob tej priložnosti so v Hrastniku med drugim odprli muzej NOV in otroški vrtec, v Turju vodovod, na Dolu pa so odkrili spominsko ploščo učitelju Ameršku in učencu te šole Borisu Pustu, ki sta padla v NOV. STARI BORCI PO PARTIZANSKIH POTEH V petek popoldne se je odpravila lt Zagorja proti Rovi-Sam partizanska patrulja, v kateri so bili nekdanji zagorski partizani. V Senožetih so borci prenočili, drugega dne pa nadaljevali pot do Roviš, kjer je rojak prvoborec Ciril Gričar-Metod, odkril spomenik 40 padlim partizanom. Konec julija 1955 je stopil v veljavo Osnovni zakon o štipendijah za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, za katerimi se je občutila vse večja potreba, v kolikor je naš gospodarski in družbeni razvoj napredoval s hitrejšim tempom. Tudi prej, a posebno po izidu tega zakona, je število tistih mladih ljudi po vseh krajih naše .države, k; so želeli, da z materialno pomočjo družbe dokončajo šolanje na visokih šolah, rastlo vzporedno z razvojem družbe potreba po strokovnih kadrih. Štipendiranje se šteje kot koristna investicija in število štipendistov je rastlo iz leta v leto. Po statističnih podatkih šolskega Ieta 1957-58 je na primer od skupaj 60.460 rednih študentov prejemalo štipendijo 16.780 ali 27«/» v višini 1.307 milijonov din. Okrog 61°/» vseh štipendij so dajali ljudski odbori občan in okrajev, gospodarske organizacije pa 26%. S sprejetjem zakona o štipendijah je v veliki meri urejeno vprašanje vzdrževanja študentov. S časom pa so se vendar pokazali razni pojavi, ki se v večji ali manjši nwi motili pričakovanja ljudskih odborov in drugih zainteresiranih organov in ustanov, da člmprej pridejo do strokovni kadrov. Preteklo leto je komisija Zvezne skupščine In zveznega Izvršnega sveta za vprašanje univerz in visokih šol Izvedla anketo, katere prvo vprašanje se je glasilo: koliko do-prinaša današnji sistem štipendiranja k ustvarjanju strokovnih kadrov. - Velika večina anketiranih ljudskih odborov, ustanov in gospodarskih organizacij iz vseh republik je odgovorila, da današnji sistem štipendiranja pozitivno vpliva na .reševanje strokovnih problemov, Toda bila so tudi izražena mnenja, da dosedanji sistem vendar ne daje takih rezultatov, kot bi bilo treba, de jih daje. Pri tem so bili mišljeni ne ravno redki pojavi raznih nepravilnosti okoli dajanja šti- pendij in izpolnjevanja obvez štipendistov, na neprav iinostt, ki so večkrat posledica nezadostne brige tistih, ki dajejo štipendije, kot pomanjkljivosti v zakonskih predpisih. Do sedaj se je na primer pogosto dogajalo, da ljudski odbori in tudi gospodarske organizacije ne vodijo zadostne evidence o tem, katerim strokam podeljujejo štipendije. V okrajih Hrvatske se je na primer zgodilo, da je desetina študentov iz nekega okraja prejemala štipendijo za študiran je umetnostne zgodovine, dasiravno ni v okraju ni tj ene ustanove, na kater; bi tako študent po končanem študiju mogel delati. Mnogi ljudski odbori in podjetja dajejo študentom štipendijo samo v tretjem ali četrtem letniku. Spet drugi ne vodijo dovolj računa o tem, da bi podeljevali štipendijo prvenstveno otrokom delavcev in uslužbencev iz svoje občine ali svojega podjetja. Zgodilo se j® tudi, da so v boljšem položaju tisti študenti, ks prejemajo štipendije od gospodarskih podjetij, kot tisti, ki jih dobijo od ljudskih odborov. Opazi se dalje, da posamezni ljudski odbori nimajo načrtov za dvig strokovnih kadrov za daljše razdobje, kar bi jim olajšalo delo okrog podeljevanja štipendij. Mnogi se tudi ne drže natančno zakonskih predpisov in dogaja se, da posamezni nevestni študentje podaljšujejo študij in ostajajo na fakultetah mnogo dlje, kot je v pogodbi določeno. Res je, da imajo ljudski odbori težave glede štipendiranja, ki niso vselej subjektivne. Do teh često pride tudi od tod, da se posamezna podjetja pri podelitvi štipendij ne drže predpisov, da dajejo štipendije brez razpisa, da podeljujejo večje vsote itd. Ce študent ne izpolni obveze, ki jo je podpisal v dogovoru, je dolžan, da povrne celotno Izplačano mu štipendijo. Mnogi jo tudi vračajo, to je res, a še-le na prigon ln z uporabo sodišča. Vendar to iti nikaka rešitev, kajti kaj ima ljudski odbor od tega, a ko št lit ali pet let štipendira s trokovnjaka, na katerega računa, ta Pa mu na koncu vsega tega vrne denar. Na kratko, dosedanji sistem štipendiranja je omogočil stotinam in tisočem mladih ljudi, da so dokončali študije, in ljudskim odborom ln gospodarskim organizacijam, da so prišli do potrebnih kadrov. Na splošno gledano je ta sistem zelo pozitivno vplival na kadrovsko politiko votoče. Ali pojavi, na katere smo pravkar opozorili, opominjajo' na potrebo večje brige ljudskih odborov in vseh tistih, kti so zainteresirani na problemu štipedlranja, na potrebo temnejšega sodelovanja • študentovskim i organizacijami ln univerzitetnimi oblastmi, a tudi na potrebo sprememb ln dopolnitev posameznih zakonskih določb o štipendiranju. Dragan Vukobratovič Franc Leskošek v Celju TOVARIŠ CIRIL GRICAR-METOD JE ODKRIL SPOMENIK NA RO-VISAH (FOTO: JUVAN) Zlet Svobod Slovenije v Celju bo velik* politična in kulturna manifestacija vseh delovnih kolektivov naše republike, ki se bodo po veličastnem pohodu skozi celjske ulice in ceste zbrali k velikemu ljudskemu zborovanju, kjer bo govoril pokrovitelj zleta, podpredsednik Z verne ljudske skupščine Frane Leskošek-Lnka. Po tem slovesnem zborovanju bo sledil nastop zrušenih pevskih zborov, na katerem bo pelo nad 1200 pevcev — za zaključek pa bodo združene godbe na pihala izvajale Antičevo skladbo »Kladivarji novega časa«, ki jo Je skladatelj nalašč posvetil temu veličastnemu zletu. Pričakujejo, da se bo v nedeljo, 12. julija, zbralo v Celju preko 30.000 ljudi. Mesto Celje se pripravlja na SPREHOD PO SVETU Dag v Kaira i- mmm CaT, potjo so se borci sre starimi znanci iz kiov IŽANSKIH ČASOV. JUVA-bfc, AT A IZ JABLANE JE SE •G-Na PRAGU. »KAKO SE 1E OCK.7« JŽ VPRAŠAL FR1CKO. Minuli teden Je prišlo do že dolgo napovedanega obtoka: generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjoeld je iz New Yorka priletel v Kairo, se tam zadržal dobra dva dni In nato odpotoval v Švico. Obisk generalnega sekretarja v prestolnici Združene arabske republike je pritegnil pozornost na dogajanja na Srednjem vzhodu, kjer se položaj že nekaj mesecev vidno slabša; seveda bi bilo zmotno misliti, da je bil prej dober in ustaljen. Kadar govorimo o položaju na Srednjem vzhodu, imamo v mislih več reči. Odnose med arabskimi državami in Izraelom, odnose med samimi arabskimi državami, kamor je treba prištevati tudi Tunis In Maroko, ter odnose z ostalim svetom. Vsi ti trije elementi pa se tako močno prepletajo, da tvorijo pravzaprav eno celoto: položaj na Srednjem vzhodu. v Če začnemo pri odnosih med arabskimi državami samimi, moramo ugotoviti, da se niso zboljšali, da pa se tudi niso bistveno poslabšali. Huda radijska vojna med Kairom in Bagdadom se Je sicer v zadnjem času nekoliko utišala, niso pa odstranjeni razlogi, zaradi katerih je do nje prišlo. Kairo, ki je mnenja, da je samo pod njegovim vodstvom in na njegov način moč doseči enotnost arabskega sveta. Je prišel v hud spor z režimom generala Kasema, ki je 14. julija lani vrgel iraško dinastijo ln vzpostavil režim, ki se je moral takoj na začetku srečati z vsemi Začetnimi težavami zaostale, politično neprebujene in nedognane dežele. Kazno je, da je Kasemov režim v tem času pognal globlje svoje korenine ln ujel ravnotežje, ki mu ga je Kairo oporekal. Dvogovor med obema prestolnicama se je sicer za oktavo stišal, toda nasprotja niso bila odstranjena. Toda Hammarskjoeld ni priletel v Kairo, da bi miril Egipčane in Iračane, niti da bi razsojal v sporu med Egiptom in Jordanom; slednji je namreč vložil pritožbo, ker je Z AR zaprla mejo med Sirijo in Jordanom, tako da je le-ta odrezan od glavnih dobav nafte, ki so šle čez sirijsko ozemlje. Cilj Hammarskjoel-dovega obiska v Kairu je bil, otipati pulz odnosom med ZAR in Izraelom, ki so v zadnjih tednih postali izredno napeti in groze, da bodo prišli pred Združene narode. Sredi maja so egiptovske oblasti zadržale v Sueškem prekopu dansko ladjo »Inge Tethof«, ki je prevažala izraelski toyor na Daljni vzhod. S tem je bilo kršeno načelo svobodne plovbe po Sueškem prekopu in Izrael je zagrozil, da se bo pritožil na Združene narode ter da bo tudi sam poskrbel za represalije s tem, da bo zaplenil vse egiptovske ladje, ki bodo plule v Izraelske terltorijalne vode. Spor okrog plovbe ni nov, saj se podobni dogodki ponavljajo, odkar obstaja izraelska država, ki je ZAR in ostale arabske države ne priznavajo in s katero se smatrajo še v vojnem stanju. Izrael se sklicuje na carigrajski sporazum iz leta 1888, ki določa svobodno plovbo po prekopu, razen v vojnem stanju, Kairo pa trdi, da je v vojnem stanju z Izraelom, da je le-ta 1956 ob troj-nejn napadu na Egipt prekršil tudi določila premirja in da zatorej ta člen carigrajske pogodbe ne pride v poštev. Stvar je v želji ZAR, izolirati Izrael od ostalega sveta; Izrael je v teku let navezal precej stikov z azijsko-afriškimi državami in vzpostavil z njimi tudi gospodarske stike. To je za Izrael toliko pomembnejše, ker so te države hkrati tudi prijateljsko razpoložene do ZAJt in do drugih arabskih držav. Težavno je reči, komu blokada Izraela bolj škoduje; ali Izraelu z gospodarskega stališča ali ZAR s političnega. Vsekakor je dejstvo, da stoje stvari tako, da spor okrog plovbe po Sueškem prekopu najbrž ne bo rešen, dokler ne bo rešeno vprašanje arab-sko-izraelskih odnosov. Gre samo za to, da sc v sedanjem trenutku prepreči poslabšanje položaja, kajti če bi prišel spor pred Združene narode, bi nujno dobil blokovsko obeležje (ker bi se .Zahod potegnil za Izrael, Vzhod pa za ZAR) In dežele, ki ho- čejo ostati izven blokovske Igre, bi bile pri tem potegnjene vanjo. Drugo vprašanje, prav tako pereče in staro, je vprašanje palestinskih beguncev, t. j. Arabcev, ki so pobegniti ali bišl, pregnani z ozemlji današnjega Izraela, ko je nastajala ta država. Ti begunci životarijo v taboriščih arabskih držav že deset let, njih število pa seveda zaradi naravnega prirastka narašča. Arabske države zahtevajo, naj bi jih Izrael v smislu resolucije OZN pred devetimi leti sprejel nazaj In Jim dal odškodnino. Generalni sekretar Hammarskjoeld pa je ravno nekaj dni pred odhodom v Kairo dal posebno priporočilo Združenim narodom glede palestinskih beguncev. Izhajajoč Iz realnega stanja stvari Je Hammarskjoeld predlagal, naj bi se begunci vključili v nacionalno življenje tistih držav, v katerih so našli zavetišče, Združeni narodi pa naj bi prizadetim državam pri tem pomagali z denarjem, nasveti in strokovnjaki. Ker se oba načrta diametralno nasprotujeta, je razumljivo, da generalni sekretar OZN v Kairu ni bil kar najtopleje sprejet. Toda na razgibanem področju Srednjega vzhoda, kjer se križajo vetrovi Vzhoda ln Zahoda, je v določenem položaju uspeh že v tem, če se stvari ne slabšajo, kajti dokončna ureditev mnogoštevilnih problemov Je odvisna tudi od splošnega popuščanja mednarodne napetosti. sprejem gostov z zelenjem ln zastavami. Celjski meščani bodo gostoljubno sprejeli vse, ki bodo prišli na te veliko politično in kulturno manifestacijo. V nedeljo na svidenje v prijaznem Celju Izseljenski tedenvSplitn Glavne prireditve letošnjega Izseljenskega tedna bodo letos v Splitu, kjer se bodo v dnevih od 10. do 12. julija zbrali izseljenci iz vseh republik 'Jugoslavije, ki so prišli letos na obisk v stari kraj. Izseljenske matice iz raznih jugoslovanskih republik so za rojake na te prireditve organizirale posebne izlete, na katerih sl bodo ogledali zanimivosti to lepote Jugoslavije ter se nato sešli v Splitu. Rojaki lz Slovenije, za katere je izlet organizirala Slovenska izseljenska matica skupno s Potnikom, bodo odpotovali iz Ljubljane 8. julija zjutraj z letalom v Beograd. Tam bodo ostali dva dni ln si v tem času ogledali zanimivosti mesta ln okolice, lt. julija bodo z letalom odpotovali v Split, kjer se bodo udeležili prireditev Izseljenskega tedna. Na povratku se bodo ustavili še v Zadru, na Reki to Opatiji, ter se nato paeko Postojne vrnili v Ljubljano. Med svojim bivanjem v Splitu v dnevih 11. do 13. julija bodo izletniki obiskali Nečujem na otoku Soltl, kjer se bodo lahko kopali to odpočili. Zvečer bodo za goste v Splitu v parku JRM priredili koncert, ki ga bo Izvedla pevska, tamburaška to folklorna skupina društva Jedlnstvo s sodelovanjem članov Narodnega pozo-rlšta to tamburaškega orkestra »Filip Devič«. Prireditev bo ob pogrnjenih mizah. Naslednji dan, t. j. 12. julija, sl bodo gostje ogledali Split, znamenito Meštrovtčevo galerijo, sta-rohrvatskj muzej, novo mestno četrt, splitsko ladjedelnico, zgodovinsko pomembne kleti Dioklecijanove palače, protltuberkuloznl paviljon na Flrulanah ln novo šolo v Bačvicah. Popoldne bo sprejem pri predsedniku mestne občine Rade Damanlšu. Prireditve bo zaključila zvečer opera »Alda«, prirejena na zgodovinskem perl-stllu, kjer bodo kot solisti nastopili člani narodnega gledališča iz Beograda ln Ljubljane. PREKO 21 MILIJONOV POTNIKOV MESEČNO V medkrajevnem prometu je v naši državi toliko potnikov kot v redkokaterl drugi državi. Tako je lansko leto število potnikov v medkrajevnem prometu por as tl o na velikansko število od 254,692.000 ali mesečno povprečno 21,224.350 potnikov. Povprečno odPa(to letno na vsakega prebivalca Jugoslavije 13,7 potovanj letno. VREME OD 10. DO 19. JULIJA Okrog 10. julija padavine, nato nekaj suhih dni. Od eiedke julija dalje nestalna vreme s pogostnimi padavinami, posneje pa močno deževje z jesenskim hladom. V.M. Uporne vasi nad revirji (Nadaljevanje in konec) Konec aprila in maja smo bili precej aa-i»oelenl Pripravljali smo teren zaprehod n. grupe odredov, ki sta Jo vodila FRANC ROZMAN-STANE in DUŠAN KVEDER-TOMA2. Te enote W po načrtu morale priti 1 Dolenjske preko meje in Save v bližini Litije na Štajersko. Ta prehod je bil izdan In Nemci so napadli II. grupo odredov v neposredni bližini Janč nad Litijo. V tej borbi Je padlo večje Število Nemcev. V dneh poskusov, da bi grupa prekoračila Savo, je maloštevilni skupini okrog 15 ljudi neke noči le uspelo priti na levi breg Save med Litijo in Kresnicami. S to skupino sta prišla tudi komandant bataljona MAZOVEC-Risto In komisar BABIC-Vojteh. Ta skupina purtisenov se je po prihodu preko Save utaborila v gozdu nad zaselkom Cvetež med Sv. goro in Vačami. Prvi dan se je ta enota že spopadla 1 nemško patruljo In jo pognala v beg ter zaplenila pu-škomltraljes in nekaj kosov municije. Naslednji dan smo s to skupino vzpostavili zveeo in jo povezali s I. štajerskim bataljonom. V drugi polovici meseca maja 1942 Je na tem terenu padel sekretar litijskega okrožja tovariš LOJZ HOHKRAUT. Z njim smo izgubili revolucionarja, komunista, zelo sposobnega organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja ter nadvse dobrega tovariša, ki nam je vsem, ki smo ga poznali, ostal za vzgled in kažipot pri nadaljnjem delu. To je bila huda Izguba za Partijo in narodnoosvobodilno gibanje. Medtem ko smo z Ladislavom EBERLOM-Jamskim in Vilijem VRESKOM-Crbanom — ta je prišel na področje litijskega okrožja enkrat v začetku aprila — krepili organizacije OP in vanjo vključevali nove tovariše, je dne 17. junija 1942 prišlo v bližini vasi Roviše pod Sv. goro do bitke, ki se je vnela med nemško patruljo iz Zagorja in prvim štajerskim bataljonom. Ta je taboril v gozdu Vrhe pod Rovišaml, kamor je prišel v noči od 16. na 17. junij. Do tega oboroženega spopada je prišlo zaradi tega, ker so kritičnega dne nemški policisti in wehr-mani prišli v vas z namenom, da primejo mojega očeta in brata. Oče je po naključju prišel v roke Nemcem, medtem ko je brat pobegnil z njive. Ko je vvehrman streljal za njim, je partizanska patrulja, ki je bilk na robu gozda, odgovorila nato s streljanjem. Nemci so poslali po okrepitev moštva, a so se umaknili, brž ko so spoznali, da je partizanov več. V vasi so zbrali vse dosegljive moške in jih gnali pred seboj proti partizanskim položajem. V ponovnem spopadu, ki je trajal kakih dvanajst minut, je padel tudi domačin Jože OCEPEK (po domače Bren) s Roviš. Nemci so se zaradi partizanske premoči zopet umaknili. Bataljon se je hitro premaknil na nov položaj z namenom, napasti nemško Patruljo pri povratku. Zasedel je manjši vrh, imenovan Gradišče, nad razpotjem Roviše — Sv-gora — Vače. Komaj je zasedel ta greben, že je prišla Is smeri Vače močnejša patrulja policistov in tvebrmanov, očitno namenjenih v pomoč Nemcem na Rovlšah. Partizani so is bližine n žgali proti Nemcem. Med tem spopadom, ki je bil za Nemce sila iznenaden, so le-tl pustili na položaju dva mrtva. Nemcev je bilo tudi več ranjenih. Presenečeni so bili tako, da so se brez vsake komande razkropili.. Eden od wehrmanov je prihitel ves utrujen v planinsko kočo na Sv. gori ln prosil oskrbnika koče, naj ga skrije pred partizani. Omenil sem le nekaj, začetnih dogodkov in akcij na tem področju. Taki in podobni doživljaji so se množili vse do osvoboditve tako, da jih v krajšem sestavku ni mogoče niti površno opisati. Narodnoosvobodilno gibanje je tudi v tem predelu Zasavja zajelo tako širok razmah, da ni bilo hiše, ki ne bi na tak ali drugačen način sodelovala v NOV in podpirala partizane. Prebivalstvo teh krajev Je tudi samo prevzelo vodstvo organiziranega odpora na svojem področju. V okviru odborov OF so ljudje organizirali obveščevalno službo, zbiranje prehrane in ostalih potrebščin za partizane, skrb za ranjence itd. Junaško je bilo zadržanje prebivalcev teh krajev pred okupatorjevimi hlapci. Gestapo je izvršil na tem področju vrsto aretacij domačinov, ki pa kljub mučenju niso ničesar priznali ali izdali. Mnogi so se vrnili domov in zopet nadaljevali z delom- .Tako Po zaslugi junaškega zadržanja domačinov v nemških zaporih ni ge-stapu nikdar uspelo odkriti organizacije narodnoosvobodilnega gibanja na tem področju-Skratka, rečem lahko, da je bilo to področje vseskozi poiosvobojeno ozemlje, ki so ga večinoma kontrolirali partizani. Sami Nemci so ga imenovati »mala Rusija«. JOŽE GRICAR-METOD KAJ PRINAŠA ZDRUŽEVANJE V INDUSTRIJI? Poslednji tehnični dosežki in sodobna proizvodnja, ki ne trpi obrtnega načina izdelave, ker je dražji, manj kvaliteten in zahteva več delovnih moči, prodirajo tudi v našo industrijo, ki se z dosti naglim tempom modernizira. Na tej osnovi se poraja tudi vprašanje znatnejšega povečanja produktivnosti dela, kar je mogoče doseči samo v konsolidirani proizvodnji, v kolikor izkorišča najsodobnejša tehnična sredstva in si zagotovi čim eolldnejšl strokovni kader, ki se more v tem primera uspešneje Izkoristiti. Na splošno gledano smo sedaj v takšni situaciji, kolikor se tiče modernizacije naše Industrijske proizvodnje, da moramo ne samo resno misliti, marveč tudi spreva j ati v prakso združevanje proizvodnje industrijsko sorodnih vej, da se izognemo ukvarjanju z raznimi opravki in omogočimo serijsko izdelavo najvažnejših artiklov, ki jih daje industrija, kar bo spet omogočilo boljšo kvaliteto ln večjo produktivnost dela ter pocenitev same proizvodnje. Gre namreč za široko in sistematsko kooperacijo sorodnih podjetij, za združevanje, kako bi se omogočila širša serijska proizvodnja, zlasti predmetov za široko potrošnjo, ali pa izdelava elementov za posamezne predmete. To je mogoče spravesti, kar ponekod že delajo, s skupnim dogovorom o porazdelitvi proizvodnje, to pa tako, da bo v korist samih podjetij, ki sodelujejo v kooperaciji, kakor tudi v korist potreb na trgu. Tako združevanje je mogoče ostvariti na več načinov, ker tudi tu ni neke določne šablone, mairveč se nasprotno »mogoča elastičnejše spitovajanje tega procesa. Tako se na primer morejo združevati podjetja med seboj, potem preko zbornic ali raznih poslovnih, proizvodnih združenj gospodarskih organizacij itd. S takšnimi načini je mogoče organizirati proizvodnjo na višjem tehničnem nivoju, ker se moči združujejo. Na ta način je mogoče mnogo bolje zasledovati potrebe tržišč in na ta način tudi pospeševati proizvodnjo tistih artiklov, ki jih trg najbolj Išče, a Istočasno ustvarjati tudi večje zaloge, ki so potrebne ravno v zvezi z vzdrževanjem stabilnega tržišča. Je pa važna še neka činjenica, mimo katere ne moremo iti. Imamo namreč podjetja, ki razpolagajo z deficltntml proizvodi ta tržišče, pa pod silo prilik in zaradi visoke konjunkture zavarujejo sebi monopolistični položaj, kar spet vpliva na ustvarjanje občasnih motenj na tržišču, v pogledu preskrbe in v pogledu kalkulacije prodajnih cen. Gospodarska združenja bi mogla tu odigrati veliko vlogo z zatiranjem takih pojavov s skupno ekonomsko politiko. Ko govorimo o združevanju gospodarskih organizacij ln o koristih, ki jih more tako združevanje prinesti, se v izpodbijanje tega opominja na samostojnost podjetij. V takih primerih si je treba biti na jasnem v neki stvari. Namreč da združevanje sorodnih gospodarskih organizacij, bilo sl na kakršen koli način, ki smo nanje opozorili v tem članku, ali pa nismo o njih govorili, v nobenem primeru ne omejuje njihove samostojnosti in tudi ne samostojnost samoupravnih enot. Nasprotno — gre za to, da to samostojnost v razpolaganju z nekim delom ustvarjenih sredstev še bolj krepimo. To je posebno važno, ker s koncentracijo dela in proizvodnje zanesljiveje dosežemo, da se bodo družbena sredstva mnogo racionalneje in koristneje uporabljala, tako da njih planska uporaba kolikor mogoče bolj vpliva na povečanje produktivnosti dela, kar bo vsekakor prineslo vsakemu kooperantu več koristi, zlasti pa trgu. To združevanje, kjer se koncentrirajo sredstva ln Racionalneje razdeljujejo na najnujnejše stvari, bo maksimalno izkoristilo notranje rezerve ln pripomoglo tudi k znatnim prihrankom pri vložkih v Investicije. Kajti zanesljivo je, da bomo ekonomlčneje in racionalneje investirali takrat, kadar bodo to delala združenja podjetij, kakor pa če to dela vsak zase. Eden izmed primerov, ki naj služi tej trditvi, je združitev velikega podjetja »Magnohrom« z rudnikom »Bela Stena«, kar bo vsekakor doprineslo k napredku rudnika kot mnogo koristneje surovinske baze temu velikemu podjetju, ki proizvaja drag ognjevaren material. Skupni znanstvenoraziskovalni biro in strokovni kadri, s katerimi že razpolaga »Magnohrom«, bo neizmerne, koristi za napredek proizvodnje rudnika »Bela Stena«, česar do sedaj ni bilo. Razgovori »Magnohroma«, ki jih v tem smislu vodi še z nekoliko rudniki kot dobavitelji surovin, bodo omogočili, da ti dve zdru- Teme ženi podjetji ustvarijo neko solidno enoto z močno gospodarsko osnovo, ki bo zagotovila večjo in cenejšo proizvodnjo ne samo v teh obratih, marveč tudi v samem »Magnohro-mu«, čigar proizvodi so zelo Iskani pri nas in v svetu. Smo torej na dobri poti, da z raznimi načini združevanj v sorodnih gospodarskih vejah krepimo ekonomsko osnovo v mnogih produkcijskih področjih, a s tem dosežemo tudi večjo produktivnost dela ln večjo proizvodnjo ln da to izredno koristno akcijo vsestransko podpiramo. (Sedma Sila) KRMELJSKI RUDARJI SO BOGATO PRAZNOVALI Dne 3. Julija t. L, ko so rudarji po vsej Sloveniji obhajali svoj praznik v spomin na veliko stavko v letu 1934, so Imeli rudarji krmeljskega rudnika ft posebno slavje. Praznovali so 150-letnico obstoja svojega rudnika. Vse do leta 194* so kopali premog v krmeljskl dolini zasebni podjetniki. Navzlic temu, da je vse do leta 1919 krmeljskl rudnik obratoval v manjšem obsegu, je bil sa kraj Krmelj ln okoliške vasi pomemben, saj je zanje gospodarsko mnogo pomenil. Znano Je tudi, da je bila Dolenjska vse do leta 1909 gospodarsko slabo razvita, tako tudi Mimska dolina ni Imela železnice. ' Lokalna železnic^ Trebnje—Krmelj je bila zgrajena v letih 1906—1907. Vse do tedaj se Je ves blagovni promet v teh krajih razvijal s konjsko ali živinsko vprego. Vse večji vzpon in razvoj rudnika Krmelj pa je bilo opaziti od leta 1920 dalje, ko je bil njegov lastnik podjetnik Andrej Jakll. Proizvodnja premoga je leta 1926 že znašala 82.000 ton, naslednja leta, zlasti v letih svetovne gospodarske krize, ki se je začela 1929, pa je padala, po vojni pa je zopet začela naraščati in je leta 1957 dosegla 108.790 ton. Krmeljskl rudarji so v zgodovini svojega rudnika preživljali vrsto težav, številne redukcije osebja, dva do trije delovni dnevi v tednu v letih gospodarske krize ln še drugo so življenje ln obstoj krmeljskih rudarjev poslabšali. Tako so bili mnogi rudarji, ki so morali Iti Iskat zaslužek v druge rudnike v državi in izven nje. Problem zaposlitve je bil START VELEBLAGOVNICE Komaj teden dni je, odkar so v Trbovljah odprli novo moderno trgovino — veleblagovnico. Prav vse dobiš v njej, zato tudi - ni nič čudnega, da so tudi ljudje is bližnje in dal nje okolice veleblagovnico to dni obiskovali. Od otvoritve trgovine prejšnji torek do petka Je znašal promet v njej okoli 16 milijonov din. Ta številka Je prav zgovorna, ker so v kraju hkrati ugotovili, da v ostalih trgovinah v Trbovljah promet ni dosti nazadoval, oziroma je ostal skoro na isti vltitnL, V torek, 30. Junija, popoldne ob 13. url se je zbralo pred veleblagovnico na Trgu revolucije nad 1000 ljudi, Delavska godba na pihala pa Je zaigrala vsem zbranim nekaj veselih koračnic v pozdrav, tako da je bilo razpoloženje vseh prav veselo. Predsednik občine Trbovlje Martin Gosak Je nato prerezal trak, ki je do tedaj zabra-njeval vhod v novo blagovnico. Po krajšem nagovoru je izročil hišni ključ direktorju novega trgovskega podjetja »Prvi Junij« v Trbovljah tovarišu Peclju. Veleblagovnica v Zasavju je odprta, sedaj pa je naloga nakupovalne službe trgovskega podjetja, da bo v njej vedno na voljo vse, kar potrošniki potrebujejo, da Jim ne bo treba iskati tega ali onega po Ljubljani, Celju ter Mariboru ali Zagrebu in zapravljati dragocen čas za take nakupe, kar J« bil končno tudi namen otvoritve veleblagovnice v gosto naseljenih zasavskih revirjih. Maturanti večerne ESS v Trbovljah TRBOVLJE. — Prvi absolventi večerne ekonomske šoie v Trbovljah so z uspehom opravili maturo. Sedem tovarišev je pokazalo odlično znanje, devet jih Je prav dobrih, devet dobrih, šest zadostnih, samo dva Pa imata popravni Izpit {z slovenščine. Ob zaključku so maturantje skupaj s profesorji odšli na štiridnevni izlet po naši domovini. Pouk v večerni ekonomski srednji šoli je trajal tri leta. Od vseh slušateljev je šola zahtevala veliko prizadevnosti in samoodpovedovanj. V novi letnik večerne ekonomske srednje šole v Trbovljah se Je doslej priglasilo že preko 30 kandidatov. Cenen ln prijeten oddih Po večletni kriki d je taborniška organizacija v Zagorju vendar opomogle. Danes okrepljena s novimi silami si prizadeva razširiti krog svojega delovanja ln vključiti v svoje vrste čbnveč mladih in najmlajših, prt tem pa poziva tudi vse starejše, da se Ji pridružijo. Nedvomno Je med našimi delovnimi ljudmi mnogo takih, ki jih taborniška organizacija in njeno delo zanima ter bi se radi z njo tudi p obliže seznanili. V juliju In avgustu bodo taborniki odreda »Črnih krtov« Izvedli dajše taborjenje ob Bohinjskem jezeru. V petih Izmenah po deset dni se bo zvrstilo po šotorih okoli 360 ljudi. V vsaki izmeni bo deset tabornikov in okoli 50 ostalih. Taborniki bodo plačali za tabor- jenje po 1.200 din, ostalo pa bo dal odred, medtem ko bo znašala hranarina za ostale 2.800 din, oziroma toliko manj, kolikor bo prispevala komisija za letovanje pri občinskem odboru SZDL. Navzlic temu pa bo to taborjenje za netabomike še vedno za polovico cenejše od letovanj, ki Jih pripravljajo ostala društva. .Mladina in starejši! Izkoristite svoje počitnice ln preživite z nami deset dni! Sposnall boste našo organizacijo in njeno pomembno vlogo, ki jo ima v današnji družbi, ter doživeli vse lepote, ki vam Jih nudi življenje pod platneno streho. S prirodo k novemu človeku! • * • Pred nekaj dnevi je prispelo na vodstvo odreda »Črnih krtov« pismo. V njem Je taborniška četa iz Znojil povabila zagorske tabornike na enega izmed svojih sestankov. Zanimivo Je, da Je to prvi primer, ko so ustanovili organizacijo na lastno pobudo. Taborniki v Znojil ah so na sestanku obravnavali vrsto zelo aktualnih vprašanj, ki se danes pojavljajo po vaseh. Njihov namen je, da vključijo kmečke mladino — ki se po končani šoli prepogosto zbira v gostilnah, v organizacijo, ki jih bo usmerila na lepšo in koristnejšo pot. ZASEKALI SO KORENINE W RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM STEKLARNISKEGA KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV Dobila sva se na vajenski razstavi, kjer ima svoj oddelek tudi steltiamiški klub mladih proizvajalcev. Pri ogledovanju prelepih vaz ln drugih steklarskih izdelkov, ki so jih izdelale spretne roke mladih steklarjev, sva ugotovila, da je KiMP naredil spet korak naprej v svojem razvoju. Ogledovalcu razstave ni težko odkriti vso tisto neizmerno ljubezen, ki so jo mladi ljudje vdelali v Izdelke. To kajpak ne velja samo za mlad« steklarje, kajti presenetili so tudi Izdelki vajenoev, M so- ustvarili čudovite stvari za razstavo. Zasekali so korenine ... Klub mladih proizvajalcev je že zasekal v korenine ljubosumja, ki niso dovolile prenašanje izkušenj delovnih navad, skrat- ka znanja ne mlade steklarje. V tem pogledu je že narejena prelomnica, čeravno primeri ljubosumja še niso povsem odstranjeni. Za napredek mladih steklarjev pa je pomembno že dejstvo, da Imajo klub, ki jim omogoča Iskanje vedno novega ln ki laže priteguje starejše strokovnjake k vzgoji mlajših tovarišev. Prenašanje Izkušenj oziroma znanja na mlajšo generacijo steklarjev pa ni samo naloga kluba mladih proizvajalcev, temveč tudi ostalih zavestnih sil v tovarni In Izven nje. To je namreč tudi vprašanje bodočnosti steklarne. Ljubosumno čuvati znanje zase, pomeni živeti v strahu, d® bi bil jutrišnji dan bogatejši in lepši kot pa je dan- V petek, 12. junija, in v soboto 13. junija, smo Imeli priliko slišati v Delavskem domu v Trbovljah prva dva koncerta mladinskega pevskega zbora »Lojze Hohkraut« pod umetniškim vodstvom profesorja Albina Weln-gerla. Glede na to, da pomeni to prvi poskus oživljanja kvalitetnega trboveljskega mladinskega petja Je vredno o tem »pregovoriti nekaj besed. O zboru samem ln njegovi pevski tehniki bi težko kaj več povedal, to Pa zato, ker bi bilo od tako mladega zbora sploh pretirano zahtevati kakršno koli prefinjeno pevsko znanje. Ce prištejemo temu še dejstvo, da je prvi koncert navadno tudi čas največje Koncert ploulrfev pevcev Je treba dati tisto, česar el želi to peti tisto, kar pevci radi pojo. Samo po tej peti ln s pogumnim rušenjem okorelih tradicij bomo lahko premagali tako perečo slovensko zborovsko krizo In dosegli pri poslušalcih ponovno popularizacijo našega vokalnega glasbenega po—tv arJanja. Marko Čibej i •ppppfspe PLANINSKA KOCA NA BOHORJU današnji čas. To je z drugo besedo egoizem najslabše vrste, Ki ne bi biil smel biti last katerega koli člana socialistične družb*. Zakaj, ne more biti lepšega prispevka k sreči bodočih generacij, kot dati jim svoje bogate izkušnje, da bi jih nova pokole-nja razvijala dalje k blagostanju. Se emeleje vključevati v delavsko samoupravljanj e Ko j« delavski svet Imenovat razne komisije, m spregledal tudi članov kluba mladih proizvajalcev, id Imajo v teh komisijah možnost ne samo, da s® uče, temveč da daje svoj P1^' spe v ek v razpravah o pomembnih vprašanjih tovarne. Napaka pa Je bile v tem, da so mlad* ljudi vključili v manj pomembne komisije, ne Pa tud j v ti«4® organe delavskega sveta, ki *® ukvarjajo s kj učnimi problemi tovarne. Zastopniki klube ml*' dih proizvajalcev bi morali biti tudi v komisiji za napredek proizvodnje, ker se namreč v mladih ljudeh kljub skromni10 izkušnjam sikrlve toliko P0* bud, da jih zares ne gre sprf* gledati. Res Je, da te pobud® / nls0 v oelotl uresničljive, tod* kaj je vredno že samo to, d* pri mladih ljudeh ne manjk* dobre volje, ki se lahko k* hitro spremeni v ustvarja40? dejavnost, koristno za ra»vw steklarne. Razen praktičnega dela, ** omogoča mladim steklarjem Pr ' dobivanje praktičnih veščin, 1° strokovnih predavanj, ki o1®? (Nadaljevanje na 3. str»°" treme, nam je lahko razumeti tudi manjše spodrsljaje, kot so na primer nekoliko nečista intonacija, preostri oreseendl In kratki dihi. Zlasti dihalni tehniki bo moral dirigent posvetiti še mnogo dela. Toda če odštejemo te napake, ki so v največji meri posledica premajhne koncertne rutine, mora« mo dati polno priznanje za trud tako sboru kot dirigentu. Programska politika povzroča težave veliki večini slovenskih amaterskih zborov, ki se že več let vrtijo v začaranem krogu stokrat prepete pesmi In s tem Izgubljajo poslušalce in naraščaj. In tu Je treba dati dirigentu prof. tVelngerlu potrto priznanje- Ne samo, da je zbral v prvem delu koncerta skoraj same nove kompozicije ali vsaj priredbe, ki jih ne slišimo vsak dan, ampak je v drngem delu programa dodal z docela modernim občutkom za potrebe nove dobe tudi nekaj avtentičnih cowbojsklh popevk. Morda se je kdo od redkih (na žalost!) poslušalcev nekoliko zdrznil ob modernem plesnem ritmu teh skladbic, vendar pa je to edina pravilna smer, ki naj obvelja pri Izbiri programa naših amaterskih zborov: občinstvu ZLATA JANA JE USAHNILA Sla Je v Trst e čisto drugačnim namenom kot drugi obiskovalci. Drugi so Imeli s seboj denar. Nekaj v denarnici, tako zaradi lepšega, ostalega pa skritega na vseh mogočih ln nemogočih delih telesa. Njihovi obrati so razodevali brezskrbnost, ona P* Je vedela, da je to samo slepilo, ki ga tako zgovorno kažejo. Kaj jim Je bilo mar, ali Je Trst lep, kaj razgled, ki se človeku nudi na morje, In široke ulice? Blago, blago, poceni blago, najrazličnejše blago, to Je Trst, te. In ničesar drugegal Ona pa ni Imela nit] denarja. V tem pogledu je bila brezskrbna. Zares ga ni Imela. Pa tudi lepote Trsta ji niso bile mar. Imela pa Je namen, v sebi »krit namen, s katerim Je računala na dobiček. Na meji se je natljioma rogala tistim, ki so jih cariniki olajšali za težke tisočake. Ona je mirno izpraznila lope, torbico, ln •» prav tako mirno pustila preiskati. Toda ko je prišla v Trst, Je vedela, kje mora potrkati. Trgovec je bil sila prijazen In vljuden. Iz blagajne je zajel lop lično izdelanih prospektov, na katerem je bilo napisano vse, kar je potrebno. Njegovo Ime, kakšne vrste blaga Ima na zalogi, predvsem pa cene. Globoko znižane cene, kvaliteta pa prvovrstna- V pičlih petih minutah sta bila domenjena. Vil tisti, ki bodo pri njem kupovali blago s tem listkom, bodo zlata Jama zanje. Od vsakega listka In količine prodanega blaga bo dobila toliko In toliko odstotkov provizije. Trgovec JI je še povedal nekaj trikov, kako bo lahko vnovčevala njegove listke, ln zanjo je bil Trst končan. Cez nekaj mesecev se Je spet oglasila. Listki so bili malone vil oddani. Trgmveo Jo Je pohvalil za njeno vnemo In Izračunal, koliko provizije se je nabralo. Ona mu Je razložila, da je kupce pri nas navadila na to, da naročajo blago kar v njegovi trgovini, saj IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllHHilKllllinifllRIIIIIIIIIOIIIIIIIIIIIIIOflllllllffllllliroillNIIIIHlillllllHIIIIIIIlillimS ni nujno, da bi sami prihajati v Trst. Trgovec JI Je hotel Izročiti provizijo. Ona pa n| hotela. Ne, zarez ni hotela. Bo le počakala, da »e bo nabralo le več. Ljudje pri nas pa so preklinjali, za slabo blago »o plačevali drag denar. Pa kaj to, saj Je ona dobivala provizijo! Sčasoma se Je dobiček nabiral. Trgovec ji je slednjič kupil toliko zaželeno In poslal kot darilo v Slovenijo-Plačala Je tisto carino, ki ni bila kdo ve kaj velika. Trgovec pa Ji Je poslal So nov šop prospektov: »Kupujte v naši trgovini, kjer so najnižje cene, vse blago pa najbolj kvalitetno.« Trgovina je cvetela, cvetela. Vse do prejšnjega meseca, ko Je oblast avtoritativno odpravila nemogoče razmere. Ona Je preklinjala: p» ravno zdaj, v lem trenutku, ko *e Je trgovina šele dobro razcvetela, ko bi lahko poetavUa hlšloo brez večjega truda! Prekleta Jugoslavija, ki ne pusti ljudem, da bi mirno, brez skrbi živeli In bogateli na račun lahkovernih ljudi! Zanjo In za mnoge druge Je zlata Jama usahnila. Ostal JI je ie zaboj prospekte*. Kaj bi z njimi zdaj, ko je trgovine konec! >erei, saj ni bilo mogoče govoriti o razvoju Industrije, ker Je Dolenjska ni poznala. Socialne prilike so bile tedaj slabe Jer je bil boj za pravice, boj za delo in obstanek tudi boj »meljskih rudarjev. Ko je Izbruhnila druga svetovna vojna in sta nemški ta italijanski okupator zasedla našo zemljo, so se tudi krmelj-*bl rudarji pridružili narodnoosvobodilnemu boju. Odšli so v Partizane ali pa z raznimi sabotažami pomagali rušiti moč okupatorja. Obnova krmeltskega rudnika po osvoboditvi ni bila lahka, saj Je med vojno mnogo pretrpel in njegove perspektive niso bile kaj rožnate. Leta 1945 je znašala proizvodnja ta nekaj stotin premoga, vendar so naslednjega leta 1946 v njem že nakopali 10.717 ton premoga ter Je nato proizvod- tedna *$a stalno naraščala. Kakor drugod Je bil plod dolgotrajnih ta>rb In prizadevanj delovnih ljudi tudi pri krmeljskih rudarjih delavsko samoupravljanje. Rudarji v Krmelju so pre-Vzeli v upravljanje svoj rudnik 12. septembra 1950. Danes tadl krmeljskl rudar ni več predmet izkoriščanja, kot je bil nekoč, temveč sam odloča pri upravljanju rudnika. Rudnik Krmelj Ima vse pogoje za svoj nadaljnji razvoj, Prav tako tudi moderno urejeno opekarno, ki se razvija, ttanes Ima krmeljskl rudnik že prav lepo produkcijo ter so njegovi glavni odjemalci Elektrarna Trbovlje, ki prevzema tatno 52.000 ton premoga, podjetje Kurivo Ljubljana 8.000 ton. Suma Zagreb 8.000 ton, Kurivo Maribor 7.000 ton, Elek-trarna Brestanica 7.500 ton, h katerimi je treba prišteti še druge manjše odjemalce. Stopetdeeettetnloo rudnika se v Krmelju praznovali z ***nimi kulturnimi in športnimi prireditvami. NOVA PLANINSKA POSTOJANKA NA BOHORJU V Spodnjem Posavju bodo v avgustu slavili pomemben dogodek. Takrat bodo namreč na partizanskem Bohorju ‘*nad Senovega odprli nov planinski dom. To slavje bodo ^družili z veliko proslavo 15. obletnice zbora kozjanskih aktivov, ki je bil v neposredni bližini doma, v osrčja Bohorja. Takratno zborovanje je vodil tov. Sergej Kraigher, sekretar Kozjanskega okrožja. Tovariš Kraigher Je prevzel tudi pokroviteljstvo nad letošnjim praznovanjem 15. obletnice tega dogodka. Planinski dom, ki so ga zgradili nadvse požrtvovalni se-oovski planinci, stoji pol ure hoda Izpod najvišjega vrha na Bohorju Javornika (1023 m). Od tod jo tudi izhodišče na Prelepe ostale bohorske vrhove Oslico, Skalico ln dragam. Dom sam stoji v prekrasni kotRnlci, obdani s temnimi Sozdov!, iznad njega pa se dviguje prelep travnat vrh, s katerega je mogočen razgled po širni savski dolini ter dalje, do mejnih slovenskih gora. Tov. Stojan Šibila, tajnik in najzaslužnejši član PD Bohor na Senovem, nam Je o vprašanju gradnje planinskega doma na Bohorju postregel z nekaterimi zanimivimi podatki, s katerimi to pot seznanjamo naše bralce: Planinski dom na Bohorju jfc že sedaj, še pred svojim odprtjem, zelo poznan in razveseljivo dobro obiskana planinska postojanka, ki jo radi množično obiskujejo ne samo ljudje iz Spodnjega Posavja, Zasavja in naše ožje domovine, temveč tudi številni planinci Iz sosednih republik, predvsem pa iz Hrvatske oz. Zagreba. Se pred vojno so bivlSo kočo, ki je v času okupacije pogorela, obiskovali v lepem številu planinci in delovni ljudje, po osvoboditvi pa je obisk Bohorja še znatneje narastel, za kar gre nemala zasluga ln prizadevanje predvsem PD Senovo ln raznim dragim organizacijam. Nov planinski dom Je moderno grajena postojanka, s skladno urejenimi, svetlimi ter zelo higienskimi in udobnimi prostori ter v tem pogledu ne zaostaja za mnogimi podobnimi v Alpah. Dom bo imel ob otvoritvi 22 postelj v treh sobah in nadalje 52 mest na skupnem ležišču, tako da bo kapaciteta 75 nočlšč nudila dovolj zagotovila bodočim potrebam Izletnikov. Ob otvoritvi ln dalje bo dom stalno oskrbovan. V njem Je že sedaj napeljana dobra in zdrava bohorska pitna voda, nadalje bo v domu električna razsvetljava, ki se prav sedaj ikončuje, ter še druge udobnosti, o katerih pa je najbolje, da se ljubitelji planin in Bohorja sami prepričajo, ko bodo obiskali dom. Tajnik društva nam je zagotovil, da se bodo vsi obiskovalci na Bohorju zares lepo počutili, za kar bo preskrbljeno. Nikomur, ki bo enkrat obiskal bohorske vrhove, ne bo žal, rad bo nanje še prihajal, saj zares na Slovenskem ni mnogo takšnih gora, kjer bi se poleg bogate planinske flore ln lepot družila še tista opojna milina, ki jo nudi zatišje temnih gozdov, pa spet sončni travniki in pašniki. Vse leto je na Bohorju doživetij In razvedrila dovolj, ko pa pride zima, je smučarjem odprt nov svet zimskega veselja — to so idealni tereni na Zaloških travnikih, pa dalje proti Ravnema in dragam. V kočo bodo montirali tudi televizijski sprejemnik, s čimer se bo obisk še znatno povečal, zlasti zato, ker bo tukaj odličen sprejem. Kot Izhodiščna železniška postaja je najprikladnejša Brestanica, od koder je redna avtobusna zveza do Senovega. Od tu pa je skozi dolino Srebotno do koče le dve url in pol hoda. Pot je zložna, zelo dobro markirana in dostopna za staro in mlado ob vsakem času. Tudi iz smeri Planine ln od železniške postaje Sentjurij je prelepa hoja na Bohor in h koči. Seveda so še mnoge poti, markirane in urejene, po katerih prihajajo obiskovale! Bohorja lz Kozjega, Podsrede ln ostalih kozjanskih krajev, a tudi iz sevniško-blanske strani so možni dostopi, vendar je preko Senovega najboljši. Toliko za sedaj seznanjamo naše bralce, e bližnji proslavi in otvoritvi koče pa bomo najbrž le pisali, saj bo to za Posavje važen dogodek, na katerega že sedaj opozarjamo predvsem vse prebivalce Iz bližnje in daljne okolice. Ker se za proslavo na Bohorju, združeno z otvoritvijo koče, obeta velik obisk iz vseh naših občin Zasavja, bo odbor za proslavo 48. obletnice KPJ na Senovem, v Čigar okvir sedi tudi ta prireditev, pravočasno zbral vse priglasitve udeležencev, da se zagotove prehrana in ostale potrebe na dan otvoritve planinskega doma. Senovčani vabijo vse, ki jim ni težko priti na Bohor in ki sl žele razvedrila in prijetnega razpoloženja v partizanskem Bohorju, da 23. avgusta pridejo na veliko proslavo obletnice zborovanja kozjanskih aktivistov. Od SČitija do> V Šmartnem imajo zdaj še drugi partizanski spomenik Pred leti so postavili člani delovnega kolektiva tedanjega lesnega podjetja »Tesar« svojevrsten spomenik padlim članom kolektiva. Spomenik je iz lesa in je postavljen v leseno uto, ki stoji ob vhodu v podjetje sedanje Lesne Industrije Litija. Zdaj pa je šmarska Zveza borcev postavila sipomenlk vsem padlim borcem, žrtvam fašizma iz domače vasi. Spomenik je Iz rezanega kamenja in stoji na Uštju, to Je na delu Šmarni a v smeri proti Litiji. V bližini spomenika je'cestno križišče, zraven pa je tudi letno telovadišče in zadružni dom, ki so ga zgradili pred leti. Ker Je zdaj prostor okrog spomenika urejen, Je Šmartno pridobilo na svoji zunanjosti. Slovesno odkritje partizanskega spomenika je dokazalo, da Ima tradicija narodnoosvobodilne vojne v tej vasi in okolici trdne korenine. Gostovanje v Kočevju V soboto, 27. Junija, ob 20. url Je v domu »Svobode« v Salki vasi v Kočevju gostovalo gledališče DPD »Svoboda« Trbovlje — Center s Kaiser j evo dramo v treh dejanjih »Vojak Tanaka«. Glas o tem, da so bili trboveljski igralci z Mežičanl na nedavni reviji igralskih skupin Slovenije v Velenju izbrani, da bodo zastopali slovenske gledališke amaterje na zveznem festivalu, ki bo ta mesec na Hvaru, je segel tudi do nas. Odmev je bil za goste kaj časten: domače občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Igra gostov Je Izpolnila naše pričakovanje; po predstavi pa se nismo mogli otresti občutka, da gostje le niso pokazali vrbov svoje umetniške in ustvarjalne zmogljivosti. Temu pa je bržkone bila kriva utesnitev, v kateri so se znašli na našem odru, ki je toliko manjši od trboveljskega. Po predstavi so domačini med burnim odobravanjem gledalcev izročili gostom lep venec, šopke rož ln darilo, gostje pa so odgovorili z željo za čimprejšnjim svidenjem v Trbovljah. Posebnost pri tej predstavi je bila originalna spremljevalna glasba, ki jo je oskrbel J. Skrinar. Moški zbor »Zarja« DPD »Svoboda« Trbovlje je 26. junija ob 26. uri v domu »Svobode« v Salki vasi izvajal pevski koncert umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Zbor sestavlja 36 pevcev, vodi pa ga temperamentni pevovodja J. Skrinar, obratovodja Elektro -obrata Trbovlje. Ze takoj po prvih odpetih pesmih je nastala med pevci in poslušalci tesna vez, ki se je od pesmi do pesmi še stopnjevala In se na koncu izvajanja zlila v navdušeno odobravanje. Izvajalci so morali dodati še eno pesem. Tudi te ljube goste so domačini obdarovali z vencem, rožami in darilom. gostje pa so se Jim zahvalili z darilom ln željo: »Nasvidenje v Trbovljah!« Nesreča litijskega zdravnika pod Jančami Področje litijske občine se Je ob zadnji popravi občinskih meja res precej povečalo, tako da imaita oba litijska zdravnika zmeraj dovolj dela tudi po Litijskih hribih. Litijski zdravnik dr. Miro Vrtaš-nik je bil klican k bolniku v hribovski zaselek na Jančah. Do Jevnice se je peljal z motornim kolesom, nato pa je odšel v hribe peš. Ko se Je vračal od bolnika, mu je na spolzki strmini nad Kovičevo hišo v Jevnici spodrsnilo, da Je padel tako nesrečno, da sl je pretrgal kite v kolenu (meniskus). — Ponesrečenega zdravnika so našli negibnega na tleh turisti, ki so ga prenesli v dolino, od tam pa so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdaj bo priljubljeni zdravnik dr. Vrtačnik več tednov v bolniški postelji, ker so mu nogo dali v mavte. — Želimo mu skorajšnje okrevanje! VELIKA TOMBOLA RUDARJA Športno društvo »Rudar« Trbovlje, obvešča občinstvo, ia prireja tradicionalno tombolo tudi v letošnjem letu in sicer, dne 6. septembra. Pohitite z nakupom tombolskih kart, ker jih bo v prodaji samo 10.000. TOMBOLSKI ODBOR ZASEKALI SO KORENINE (Nadaljevanje z 2. strani) bila tako redka, je klub mladih proizvajalcev organiziral tudi ekonomsko - politično vzgojo mladih steklarjev. Tako so nedavno poslušali predavanje tov, Franca Tranteta o vtisih, ki si jih je nabral na strokovni praksi oziroma specializaciji pri Razglas OD SREDE DO SREDE - poročila poslušajte vsak dan ob ?:y5' 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, (■oo m lB.So v radijskem dnevni-, ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« »sak delavnik ob 6.4*. »Kmetijrite ijasvete« vsak delavnik ob 12.16. yodaio »Naši poslušalci čestitajo ."Pozdravljajo« ob toiteih, četrten ta sobotah ob 14.36, • ob nede-»iwPa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo tir™ro Jutro. dragi poslušalci« ®«ter glasbeni spored) pa vsak Otavnik od 6.00 do 7.00. SREDA, S. julija 8 20 Mladinski radijski roman v ‘adaijevanjih — James Krilss; ,Jeenl otoki v zavetrju; 8Je Mladi /ei in godci v preteklem letu — w':„ Plesni zvoki z orkestroma li “y Berkimg in Rudy Rlsawy — vlU9 Popevke za zabavo — 11.30 J~/™*ke narodne z zborovskih prl-W?bah — M 00 16 minut z Vaškim hihntetom ~ 1S-30 Venček nsrod-kJ, • — 14.10 Igrajo zabavm aneam-15.30 Straussovi valčki — Inh popotniki po tujih deče- vt? ~ Dr- Ing. Srdan Turk: Nekaj rJ^Ov s poti v ZDA — 16 JO Od bm«. .-»luaooe jsmna aumiiic« v Mariborski komorni zbor p. m "aJ'ka Sl koška — 18.45 Razgovo- Ijo^vike do popevke — 1710 »Pod ^r"bm«. Skladbe Emila Adamiča Sl koška — 10.46 Razgovo-v.^0 mednarodnih vprašanjih — ■‘o Igrajo veliki zabavni orkestri. Četrtek, e. julija mv'®8 Oddaja za cicibane — 9.00 Iz Poi. a zabavnih zvokov — 1*10 tl to Jb°r »Vinko Vodopivec« — d,'"’’ za dom ln žene' — 12.00 Ve-tjj ®v°kl s citer — 13.39 Predstav-pljta vam Koroški akademski va«? . F1** - 13.50 Kmečka godba itrJl lRča — ie.00 Iz svetovne fcnjl-18— F- Perez: Podoba — PArti, Koncert po željah — 18.45 a^vljska univerza — Matija Zgaj-v iJ, Narodnoosvobodilno gibanje italii A®*1. kakor so ga ocenjevali CeJiijfbski dokumenti — I. — 20.00 han. ov večer domačih pesmi ln oevov — 23,10 Popevke se vrtijo. 8 PETEK. 10, julija h«,?1, .Mladinski radijski roman v at^i-tavanjlh — James Krti se: biv?11 otoki v zavetrju — 8.36 Za-baj.r> Pčle-mčle — 9.00 Umetne In kairTrl* Pesmi poje Gorenjski vo-6evil Kvintet — 9.40 Spanškl našit* VT l0-40 Francoske ln 1 talij an-V Popevk« — 11.15 Naš podlistek: ta,0o‘lf?zdt>vlh Amaoonke — II. — Otroci pozdravljajo — 18.25 p01«a glasba tujih ljudstev — 18.4« lz Tv/bor »Zarja« Svobode Center i« rPvelj p. v. Jožeta Skrinar J a Poj«,®0 Športna reportaža — ia.15 Bikln? Jelka Cvetežar ln Dragutin foni,., -» 20.15 Tedenski zunanje- Cnl pregled. - SOBOTA, 11. julije b>Vn„Plonir«kl tednik — 9.10 Za-šrisa a "'dodljo z ljubljanskim Jazz 7» a, ,bl°m — li.oo Lahka glasba •*hhi'Č0 Zanimivosti Iz znanosti ln i*lčki — 12.26 Domače polke in' " 12.45 Pojeta Marijana t»VauJ Ivo Robič — 18.60 Zbo-Pou,,* škladbe Antona Lajovica: fttjltauni bpev — Lan — Večerna k) v,— Zeleni Jurij - Klša -in vrtiljaku vedrih zvokov Stih 'ir Nekaj Mladinskih zborov-?-«0 Stativov — 18.46 Okno v evet -Inrtii aven sobotni večer —21.00 ‘ta za razvedrilo, , nedelja, 12. julije Ohigu Bunajdci valčki — 8.00 Mla-J*t; ši radijska Igra — Jan Kara-n^tadnl Ivnnjtček — 8.37 ven-tavj,‘orodnih - 10.00 Se pomnite, 2gd, 1 ■ — 10.30 Ob zletu »Svo- Ihl CelJl' — 16.30 Slovenske v domačem tonu — i*.oo .-viA. elka tega tedna ' — Branko Ul A« ~PPtal preganjajo Jazbece •v« Radijska Igra — Mauro mam Pezzatl: Obtoženi Riccardo (ponovitev) — 2L10 Melodije za vas — 22.15 V plesnem ritmu. PONEDELJEK, 13. julija 8.06 Doma« napevi Izpod zelenega Pohorja. Sodelujejo: Pohorski fantje. Dravski flosarji — pojo Tri Mojce — 8.20 Mladinski roman v nadaljevanjih — James Krtlee: Srečni otoki v zavetrju — 9.00 Črnske duhovne pesmi — 9 JO Melodije * la carte — 10.40 Sedem pevcev — sedem popevk — 11-36 Napevi lz Bpsnije — 11.46 Zabaval vas bo pianist Mihael Jary — 18.30 Dalmatinske narodne pesmi — 14.10 S popevkami po Evropi — 16JO Zabavni orkester Rafaele — 16.00 Listi iz domače književnosti — Jakša Kušan; Zgodba o bradi — 174* Srečno vožnjo l (Šoferjem na pot). TOREK, 14. Julija 146 Za otroke a) »Mlčka pošto j I« (otroške pesmi Jaroslava Krlčke poje sopranistka Besna Bratuž) b) Manica Komanov« pripoveduje — 8.46 Pojeta Ivo Robič ln Lola Novakovič — 1040 Plesne melodije z orkestrom Kurt Edelhagen — 11.00 Za dom ln žene — 12.25 Zabavni orkester Ray Martin — 15.95 Igra vam violinist Igor Ozim, pri klavirju Marijan Lipovšek — 16.00 Novost na knjižni potici — Tazleff: Ogenj in voda — 18.00 Iz zbornika spominov — Mile SmollnStoi: Ana Ziherl — mati revolucionarnih robi Jaše v — 19.46 Kulturni globus — M JO Radijska Igra — Marin Dritič — dr. Mirko Rupel: Boter Andraž — Režija: Maša Slavčeva. V glavni vlogi: Stane Sever — »45 Popevke se vrstijo. ponskj film »ŽRTVOVANA DEKLETA«; 14. do 18. julija švedski film »NASMEH POLETNE NOČI«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE H«: n. do 13. Julija amer. film »KRATKO SREČANJE«; 17. do 20, Julija franc. barv. vtstavlston film »BREZ DRUŽINE«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« TRBOVLJE: li.—13. julija amer. barvni film »MOZ IZ KOLOBA- R0JSTVA Brežice: Marija Šekoranja, Podgorje 74, hčerko; Anka Medič, Popovič brdo 31 — LRH, sina; Jožefa Budič, Podgračeno 1, sina; Katica Lukša, Kraj donji, sina; Vesti J a Arap, Krška vas 26, sina; Marija Dragozet, Poklek 3, hčerko; Ivana Lakner, Orehovec 64, sina; Terezija Lapuh, Stari grad 38, si- Obveščamo prizadete, da je občinski ljudski odbor Hrastnik, odsek za finance izdal odločbo štev 03/1-161/36 z dne 30. 6. 1959, s katero so določena gradbena zemljišča v mestu Hrastniku z naseljema Dol pri Hrastniku in Zidani most, ter mesto Radeče, ki so nacionalizirana z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52/58). Ožji gradbeni okoliš, v katerem so nacionalizirana vsa gradbena zemljišča obsega; mesto Hrastnik z naseljema Dol pri Hrastniku in Zidani most ter mesto Radeče, (del katastralnih občin KO Podkraj, Sv. Jurij, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Ojstro, Sv. Stefan, Mamo, Radeče in Širje). Prizadeti, ki se nanje nanaša ta odločba, jo lahko pregledajo vsak delavnik razen sobote od 8. do 12. ure,, pri Upravi za dohodke ObLO Hrastnik pri referentu za SLP in pri krajevnem uradu v Radečah, soba štev. 11; vsak prizadeti se lahko pritoži zoper odločbo na tajništvo za finance OLO Ljubljana v Ljubljani, v tridesetih dneh od dneva, ko je bil razglas nabit na desko. Pritožbo je treba izročiti pri odseku za finance pri občinskem ljudskem odboru ftrastnik v Hrastniku ali na krajevnem uradu v Radečah. Za pritožbo se ne plača takse. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Ta oglas je bil nabit na desko občinskega ljudskega odbora Hrastnik dne 30. 6. 1959. Odsek za finance ObLO Hrastnik a mu »oavaj amj ivuuunri* ivicmju Ldpuu, oittij glUU VO, Bi- DA«: 18.—2«. julija nemški barv- na; Marija Kročelj, Okiukova gora KINO ni film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«. Predstave: Sobota in nedelja ob 17. in 19.15 uri, ponedeljek samo ob 18. url, za mladino v nedeljo ob 15. url. KINO »SVOBODA« KISOVEC — ZAGORJE: S. ln 9, Julija franc, film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«; 11. ln 12. Julija amer. barv, film »CAJ ZA DVA«; 16. ln 18. Julija mehiški film »MINI?«. ZAHVALA Ob premami »mirti ljubljenega moža in očeta ALOJZA SlNTLEBJA se iskreno zahvaljujemo dr. Kržišniku, dr. Krasnikovi, dr. Južničev! ln strežnemu osebju bolnišnice. Nadalje se zahvaljujemo upravi rudnika, pevcem »Zarje«, delavski godbi ter ostalim društvom in organizacijam. Posebna zahvala govornikom, darovalcem vencev in cvetje to vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji peti. Žalujoča žena Amalija, hčerka Mlina in sinko Milan. 5. hčerko; Dragica Dimc, Leskovec 15, sina; Jožefa Savnik, Vtdem-KrSleo, hčerko. POROKE Brežice; Vinko Arh, zidar, pom.,' Hfirlng, Strmo rebro 3 ln Marij delavka, Zakol 41. SMRTI Brežice: smrti m bito. Sevnica: Leopold Bonča, učitelj iz Sevnice, star 67 let; Karmela Vidmar, upok. rudarja žena Iz Sevnice, Florjanska ul. 31, stara 60 let. RAZNI NASVETI Konj ne smemo napajati e hladno vode, kadar se segreti. Ce pijejo segreti hladno vodo, se prehlade, dobe želodčne krte In vnetje kože. Ce so konji žejni, a so segreti, potem Jim dajmo toiple vode. Topla voda pospešuje črevesno delovanje. Ce hočete, da ee bodo piščanci laže izlegli, potem Je treba podložena Jajca zadnji teden potiti ■ curkom vode — seveda tedaj, kadar koklja ne sedi na Jajcih. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 24. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje iz 24. številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično); 1. BOB, 2. OLO, 3. BOR. Žreb je prisodil knjižno darilo Ireni POVH, učenki 3. razreda osnovne šole v Artičah, Zg. Obrež, pošta Artiče pri Brežicah, kateri bomo nagrado poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE . SLANINO PRAV RADA POKUSIM, NA SKORJI SI ZOBKE OBRUSIM GOSPODINJA SE NAME JEZI, A MAČKA SE ME VESELI. Kajne, da ste uganko takoj uganili, dragi pionirji? Pošljite nam njeiio rešitev do nedelje, 19. junija opoldne. Tudi za rešitev te uganke smo pripravili eno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, katerega ste Obiskovali Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. UREDNIŠTVO KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH; 7. do 8. Julija jug. cin. film »VLAK BREZ VOZNEGA REDA«; ie. do 13. Julija Ja- PREKLIC Preklicujem zailjlvko, katero nm izrekel Gvidu Počlvgvšku. — Gvido Pust, Do) pri Hrastniku. ODLIČNO PERE g DOBRO ČISTI Vsaj enkrat si, odkrito povejmo KJE SO OSTALI AVTOBUSI? Se nelepets pesem »e znova ponavlja- Komaj eo po nekaj letih v Trbovljah našli toliko sredstev, da »e je osnovni avtobusni p»rk dvignil is nadvse revne ravni dveh prvih primerkov avtobusov jz mariborske avtomobilske tovarne, novega alfa romea in upokojenega saurerja, komaj so prišli še trije novi avtobusi In je bilo mimo nedeljeno zadovoljstvo vseh, ki smo ga v polni meri oznanili tudi »a naših straneh, je podoba zdrknila spet na enako raven zadnjih let. Jeza potnikov, ki smo jo ugotavljali ob zadnjem prvem maju, ob dovolj nedeljah, se Je ponovila tudi ob komaj minulem četrtem juliju. Ne gre za nezadovoljstvo nekaj redkih »sltnežev« (kot »o ljudje Iz trboveljskega avto-prevozništva ob raznih priložnostih radi zagotavljali) niti ne gre za kakršne koli trenutne spodrsljaje. Naš reporter, ki si je izbral 4. julij za preizkušnjo moči In solidnosti trboveljskega avtoprevoznlškega podjetja, pripoveduje: Stlačili smo se, kakor smo vedeli in znali v stari, dosluženi TAM. Stali smo na eni nogi, kleli smo drug drugega, zlasti tisti, ki so še ostali zunaj. Namreč: zjutraj se nas je na Trgu revolucije zbralo za prvega Zagrebčana res veliko ljudi. Tedaj smo zaslišali glas drugega avtobusa in sprevodnlco, ki Je prej vseskozi tako toplo bodrila: »Stopite še malo naprej, stopite še malo nazaj,* ko je z razigranim srcem svetovala: »Stopite dol! Tam imate le en avtobus ... (istega podjetja).« Popoldne nas Je bilo na postaji več kot dovolj, le da za razliko od jutra avtobusa sploh ni bilo. Prvi popoldanski vlak Iz Zagreba je pripeljal na trboveljsko železniško postaje natančno po voznem redu, ob 15-47. uri. Čakali smo pet, deset, petnajst minut. »Avtobus bo, mora priti,« so zatrjevali najvztrajnejši in s kovčki najbolj obloženi potniki. Drugi so mahali z ro-* kanil In se peš napotili v mesto, zlasti še, ker je nekdo prinesel novico, da avtobus zaradi nekakšne lovske veselice na postajo sploh ne vozi. Končno smo ga vendarle pričakali In z njim živčen glas sprevodnika, ki je naročal: »Hitre, hitro, vstopite!« Kot da so zamudo povzročili potniki! »Zakaj ni bilo tako dolgo avtobusa?« je bil radoveden naš reporter. »Zakaj?« se Je razhudil sprevodnik. »Zato, ker to ni odnos do potnikov.« »Je mar to odnos, da me zdajle vsega prepotenega in trudnega sprašuješ, kod smo vozili?« In še kup ostrih besed, brez železnega odgovora, kaj šele opravičila! Vem, da bo tudi na četrtojulijske dogodke skrajno neodgovornih nerodnosti v trboveljskem lokalnem prometu dovolj izmikanj, dovolj prepričevanj. Kot že tolikokrat doslej. Avtobusov zdaj gotovo ni premalo. Tu bodo Igrali glavno vlogo izleti delovnih kolektivov, lovska veselica ln morda še kaj. Prav o tem pa si enkrat za vselej želimo tudi odkritega odgovora trboveljskega »Avtoprevozništva«. Namreč: ali je res več in prvo neka stranska vožnja z avtobusi, ki so predvsem namenjeni za, če že ne idealen, pa vsaj normalen lokalni avtobusni promet? Morda bo tu kdo takoj navrgel misel, da so daljše vožnje z avtobusi ren-tabilnejše in da tisti potniki z vlakom tudi še niso ostali neprepeljanl. Trboveljčani pa končno lahko upravičeno zahtevajo, da avtoprevoznlško podjetje namenf nekoliko večjo skrb tudi njim in po nekaj letih že vendarle pove, ali Je sposoben urediti g šestimi avtobusi, ki jih ima zdaj na voljo, vsaj malce kulturen prevoz z železniške postaje v mesto in obratno. Seveda pa so upravičeni tudi na'jasen odgovor in opravičilo zaradi vseh dosedanjih nepravilnosti s strani trboveljskega Avtoprevozništva. — jak »SchvvaTzkoplu« v Berlinu, še prej p« predavanje inženirja Birse o vtisih iz Amerike. Razumljivo, da obe predavanji nista razkrili 'mladim ljudem samo steklarske zanimivosti drugih držav, temveč tudi njihove odnose ln politične sile. Klub mladih proizvajalcev bo v kratkem organiziral zanimivo predavanje o polletnem gospodarjenju steklarne. Tudi konkretno poglabljanje v probleme podjetja je namreč odlika dejavnosti kluba, ki se ne izgublja samo v načelnih razpravah o splošnih problemih, temveč se zanima tudi za vprašanja proizvodnje, nagrajevanja, organizacije dela itd., ki jih dan za dnem postavlja pred kolektiv življenje. Disciplina je prvi pogoj za uspešno delo »Brez discipline ni to ne more biti uspešnega dela!« je dejal Franc Trante, ko sem ga vpra- * šal, kako je pri njih s to strar njo življenja. Vodstvu kluba ne gre toliko za število, kot za kakovost ali bolje rečeno, samozavest mladih proizvajalcev, ki jim mora bit[ želja po vsestranskem znanju na prvem mestu. V ldubu niso dobrodošli taki člani, ki jim gire sam0 za to, da bi se lahko udeleževal; Izletov, ekskurzij in podobnega. Taki mladinci, pravijo v klubu, naj raje ostanejo zunaj, ker bi delu kluba prej škodovali kot pa koristili. V tem je tudi vzrok, da imajo v pravilih kluba tako stroga disciplinska določila. Se v tem mesecu bodo spet pregledali dejavnost Članov. Tiste, ki so že trikrat ali celo večkrat neupravičeno iz-» ostali od predavanj, praktičnega dela, sestanka Itd., bodo iz- . ključlli lz kluba. Mladince, ki se dvakrat neupravičeno niso udeležili rednih oblik dela, bodo kaznovali s strogim ukorom pred izključitvijo, a one s prvim disciplinskim prekrškom bodo grajali z ukorom. To pomaga, da ostanejo v klubu res samo taki mladinci to mladinke, ki imajo resne namene in gorečo željo po strokovnem in eko-nomsko-polltičnem znanju. Kmalu bodo gostje »Saturnusa« Mladi proizvajalci ljubljanskega »Saturnusa« s0 povabili hrastniške mlade steklarje na obisk, da bi Izmenjali izkušnje in se med seboj spoznali. Do tega obiska, ki se ga člani hrast-ni škega KMP zelo vesele, bo prišlo bržčas še ta mesec. Mladina »Seturhuee« Pa ni prvi kolektiv, s katerim so mladi steklarji navezali koristne stike. Partizanske družine iz okoliš-nlh hrastndških vasic, ki so jih obiskali in obdarili člani stek-larniškega kluba mladih proizvajalcev, te geste ne morejo Pozabiti. Najbolj jih veseli to, da temelji vzgoja mladih steklarjev na tradicijah narodnoosvobodilne borbe, ki lahko dajo človeku najlepše ln najpleme-• nitejše, kar more imeti socialistični človek. • Tako sva končala nevezan razgovor, medtem ko to v razstavne prostore prihajali vedno novi ljudje, občudujoč sadove pridnih mladih rok in zdravega razuma. fr. POZDRAVI IZ KARLOVCA Po zaključku redakcije naše zadnje številke smo prejeli še naslednjo' čestitko pripadnikov JLA iz revirjev, ki služijo svoj kadrovski fok v Karlovcu. Ob 4. juliju borbeno pozdravljajo vse Za-savčane: Janez KNEZ, Edo ZUPANČIČ, Bogo FLISEK, SCVRK, Joše OTOPAL, Sulejman HA-LILAGIC in Boris MALOVRH. FILM NA KRATKO 0 Med zadnje uspehe mojstra risanega filma, Walta Dis-neya, sodi nedavno dokončano d«^ »Tmjulčica«. Disney, ki se zdaj manj ukvarja z risanimi filmi, je »Trnjulčico« pripravljal štiri leta in je za ta film porabil precej milijonov dinarjev. Film so posneli v tehniki na široko platno in ima nenavadno dovršen stereofonski zvok. — Pravkar pa beremo o Waltu Disneyu, da ima v načrtu izdelavo risanega filma "-Robinson Crusoe«. Stroški za ta novi film so preračunani na 5 milijonov dolarjev. 0 Nov film režiserja Georga Stevensa "-Dnevnik Ane Frank« še vedno vzbuja pozornost. V ZDA, kjer film predvajajo že nekaj mesecev in ima velik odmev med gledalci* so si kritiki močno nasprotni pri oceni tega dela. V-Evropi so film prvič vrteli na festivalu v Cannesu. 0 Najbolj zanimiv filmski par v letošnjem letu je po mnenju nekaterih kritikov skupni nastop Marie Schell in Garry Cooper j a v westemu "•Drevo obešencev«. Film sodi med dobra kinematografska dela in ga bomo verjetno prihodnje leto gledali tudi pri nas. 0 Vloga Barbare Graham v filmu "Hočem živeti« je velik uspeh igralke Susan Hayword. Za to vlogo je letos dobila nagrado "Oscar« ter je bila proglašena za najboljšo igralko leta. 0 Po velikem uspehu v filmu »Gigi« in po nastopu v angleškem filmu "Zdravnikov dvom« snema francoska igralka Lesilie Caron spet v Holl-woodu. Takrat igra v filmu "Mož, ki razume ženske«. 0 Že 117 let je star roman Laclosa "Nevarne vezi«. Letos se je odločil mladi francoski režiser Vadim, da posname modernizirano priredbo tega romana, s čimer je napravil pravo senzacijo, kajti, ta povest že nad sto let razburja Pariz. 0 K im Novak je nedvomno ena od najlepših filmskih igralk. Letos žanje ta lepotica priznanje kot dobra igralka, saj je nastopila v dveh zelo dobrih filmih. Prvi je "Vrtoglavica« režiserja Alfreda Hit-chocka, v katerem filmu igra dve vlogi. V drugem filmu "Zvonec, knjiga in sveča« pa igra Kim Novak čarovnico, namreč sodobno čarovnico, ki ujame v svoje mreže zaželenega moža. V obeh filmih ima soigralca znanega filmskega umetnika Jamesa Stewarta. FILMSKEGA ALBUMA — MIRA NIKOLIČ V JUGOSLOVANSKEM FILMU »PET MINUT RAJA«. Hda) fdtaviCoV Rakastih obolenj je čedalje več. Hkrati se je medicinska znanost lotila boja proti tej bolezni iz več strani. Med najenostavnejše, hkrati pa tudi naj-učdnkovitejše metode zdravljenja raka prištevajo kirurško-operativno metodo in metodo zdravljenja s pomočjo žarčenja oziroma obsevanja. Včasih se ti dve glavni metodi kombinirata v enotno zdravljenje. Tu in tam zdravljenje uspe, najpogosteje pa odpove. Najteže piri raku je to, da se ga bolnik prepozno zave. Da Pa podoba ne bo tako temna, naj povemo, da so znanstveniki že na več poteh k več ali manj učinkovitim sredstvom, ki bi mogla premagati to bolezen tudi brez operacijskega noža in brez žarkov. Vesti o tem prihajajo iz Sovjetske zveze in tudi iz Amerike. Poročila dodajajo, da nova sredstva dajejo veliko upanje, pa čeprav smo še daleč od univerzalnega sredstva. Strokovnjaki so glede tega Se vedno previdni, ker povsem upravičeno menijo, da je bolje vsako vest vzeti z določeno rezervo kot pa razbob- AMERISKA FILMSKA IGRALKA KIM NOVAK natj nekaj, kar bo jutri odpovedalo. Kot najbolj učinkovit način zdravljenja je zato še vedno (poleg kirurških posegov seveda) kobaltna bomba, oziroma radioaktivni izotopi, ki v glavnem zamenjuje zelo drag radij. Pred leti so bili mnenja, da je radij najbolj učinkovito sredstvo. Sedanji rezultati pa dokazujejo, da so radioaktivni izotopi boljši od radija. Razen tega so količine radija zelo omejene, medtem ko je moč radioaktivne izotope proizvajati v mnogo večjih količinah in brez večjih težav. Radioaktivni izotApi so v rabi že nekaj let, najbolj pa prihaja v poštev radioaktivni kobalt, ki se uporablja v obliki kobaltne bombe. Kobaltna bomba je prišla v rabo pred kakšnimi petimi, šestimi leti. Kljub temu jih je danes na svetu kakih 200. Naprava je namreč zelo draga — pravijo — in bolnišnice si je ne morejo zlahka privoščiti. Na srečo prihaja iz ZDA vest, da bodo tam začeli s serijsko proizvodnjo kobaltne bombe in da jih bodo samo za svojo deželo do 1963. leta napravili kakih 1.000. Kako se pravzaprav zdravi s kobaltno bombo? Močan izvor radioaktivnega kobalta je nameščen v napravi, ki je narejena iz volirama, jekla in svinca, in to tako, da morejo žarki radioaktivnega kobalta odhajati iz bombe le v eni smeri in snop teh žarkov se usmeri na obolelo mesto, na oboleli organ. Ko vidimo, je stvar zelo enostavna, vendar le v principu. In kobaltna bomba v principu niti nj nova. Nekaj podobnega so izdelali že leta 1912, le da je kobalt tedaj zamenjal radij, ker radioaktivnih izotopov še ni bilo. Vprašanje je, kdaj naj se kobaltova bomba uporablja, oziroma.kdaj je najbolj učinkovita. Bombo, kdor jo ima, jo uporablja v vsakem primeru. Tudi tedaj, ko je obolenje že močno napredovalo. Zdravnik se namreč potrudi rešiti, kar se rešiti da in včasih tudi v bolj "težkih primerih zdravljenja več zaleže kot v razmeroma blažjih. Vsekakor pa je bolj logično, da se kobaltna bomba uporabi že v samem začetku obolenja. Zal pa je, kot smo že omenili, kobaltnih bomb razmeroma malo. Dodamo naj še to, da kobaltna bomba ni nevarna zdravniku in osebju, k; jo uporablja, kot so o tem trdili. Seveda pa so tu potrebna zaščitna sredstva in previdnost. Ob koncu naj omenimo 'še dve zanimivosti, v kolikor moremo tu o zanimivostih sploh govoriti. Skraja smo rekli, da je rakastih obolenj in njihovih žrtev vedno več. Strokovnjaki pa niso povsem enakega mnenja. Povečanje rakastih obolenj je po njihovem mnenju le relativno. Z napredkom moderne medicine se je smrtnost zaradi drugih bolezni močno zmanjšala. Kuga n. "pr. sodi že v zgodovino. Tuberkuloza je prav tako potisnjena daleč ob stran. Nekoč je mnogo ljudi umiralo zaradi teh bolezni. Posledica vsega tega je, da se rak loti ljudi, ki bi bili sicer pred desetletji ali stoletji umrli od drugih epidemičnih ali nalezljivih bolezni. Rak ima torej vedno več »kandidatov«, ker namreč posega prav med ljudi srednje in višje starostne dobe. In še nekaj: kongresov kan-cerologov je veliko. Zadnji je bil maja letos v Salzburgu. Na tem kongresu so islandski delegati prinesli na dan novo teorij^, ki so jo podkrepili tudi z dokazi. Ne le tobak, ampak tudi sušeno meso lahko prinaša v organizem koncerozne »agense«. V sušenem mesu, ki se je seveda sušilo na primitiven način v dimu — tako kot na našem podeželju še vedno sušijo svinino — so verjetno tvarine, ki povzročajo rak. Zanimivo i$ri tem je dejstvo, da je že pred petimi leti s to teorijo prišla na dan skupina zagrebških kancerologov, le da tedaj še niso imel; na razpolago podkrepljenih analiz. 78 stopinj pod ničlo Po sporočilu sovjetske časopisne agencije TASS je ravnatelj sovjetske polarne postaje »Vostok«« na Antarktiki, Benjamin Ignjatov pred nekaj dnevi sporočil, da kaže termometer 78 stopinj pod ničlo. Ko je napravil obračun o svojih znanstvenih opazovanjih ter 0 opazovanjih svojih tovarišev, omenja sovjetski znanstvenik, da postajajo opazovanja vedno bolj težavna. Zaradi ostrega mraza ni mogoče ostati na prostem več kot petnajst minut. S 1 S 1 I 8 P P ZLET V BEOGRADU II. ZLET PARTIZANA V BEOGRADU ŽAKLJU-CEN — Veličastna manifestacija telesne kulture V dneh od 30. junija pa do 5. julija je trajal v Beogradu II. zvezni zlet Partizana Jugoslavije pod pokroviteljstvom predsednika Tita, ki je pred pričetkom zleta poslal vsem udeležencem brzojavko, v kateri jim je poslal tople in prisrčne poadrarve. Tovariš Tito je v tej brzojavki dejal, da je prepričan, da bo ta zvezni zlet največja tovrstna manifestacija v Jugoslaviji in pomenil novo potrditev naše telesne kulture ter dal vzpodbudo za nadaljnji razvoj te organizacije, posebno med delavsko, kmečko In šolsko mladino. ZeleČ mnogo uspehov v nadaljnjem delu je tovariš Tito zaključil pozdravno brzojavko. Besede in želje tovariša Tita so se uresničile. Drugi zvezni zlet Partizana Jugoslavije je bil v resnici veličastna manifestacija naše telesne kulture, kjer so v plemenitem tekmovanju in prikazu vseh vrst telesne kulture v tem času vsi udeleženci zleta od pionirjev do članov telovadnih organizacij potrdili svoje znanje ln zmožnosti. Veliko slavje naše mladine je popolnoma uspelo. Zadovoljni so bili gledalci, kakor tudi telovadeči. Tako že na samem začetku zleta s pionirskimi dnevi, nič manj zanimiva tekmovanja v partizanskem mnogoboju, veličasten sprevod, slovesna akademija, trije glavni nastopi. Sam zaključek v nedeljo, 5. julija na stadionu JLA je učinkovito prikazal raznovrstno vsakdanje delo in možnosti za telesno urjenje in krepitev v partizanskih društvih. II. zlet Partizana Jugoslavije je za nami, a vtisi in izkušnje ne bodo šli v pozabo, ampak bodo pobuda njegovim pripadnikom in volja za podvojeno delo, nadaljnjo razširitev in rast te naše najmočnejše in najbolj množične telesno-vzgojne organizacije. TESNA ZMAGA RUDARJEVIH ROKOMETAŠEV Rudar : Slovan (Ljubljana) 15:14 (7:1) Gostje iz Ljubljane so presenetili s hitro in tehnično igro. tako da vse do zadnjega sodnikovega žvižga ni bilo povsem Jasno, kdo od obojice nasprotnikov bo Imel pravico tekmovati dalje za pokal FLRJ. Samo z 1 golom prednosti je to uspelo Rudarju, sicer pa bi bila zmaga lahko bolj prepričljiva, če bi bili streli njegovih igralcev točnejšl ln tudi trije penall plen zelo dobrega vratarja gostov Pirca. Gostje so bili hitrejši ln boljSi v coni ter so sJtraja vodili že s 5:1. Sele s hitrimi protinapadi po krilih, zlasti v drugem polčasu, Je domače privedlo do boljšega položaja, ob koncu pa so spet malo popustili. Gole so dosegli: Medle 3, Stojan ž, Kranjc 1, Štrukelj 5 ln Kampjut 3 za Slovana, za Rudarja pa Berger 4, Žagar 1, JekoS 4, Plevčak 4 In Ač-kun 2. Ker delegirani sodnik lz Ljubljane ni pravočasno prispel. Je po sporazuma sodil Tone Vanelll lz Trbovelj, ki Je to nalogo dobro opravil. SOLIDEN NOGOMET V TRBOVLJAH RUDAR ; TRESNJBVKA (Zag) 1:2 (1:1) Prijateljsko srečanje v počastitev dneva rudarjev Je privabilo ‘na stadion Rudarja preko 1.500 gledalcev. Sodimo, da nastop TreSnjevke, člana druge zvezne lige ni nikogar od teh razočaral, čeprav se Je v dolini že dolgo prej govorilo o gostovanju 'Hajduka, Vojvodine ali Reke v Trbovljah. Vsa močtva prve zvezne lige so bila namreč že »oddana«, ali pa njihovi nogometaši že uživajio dopust. Čeprav TreSnJevkl domači niso nudili toliko odpora, kot smo pričakovali ln niso zaigrali najbolje, vendar pa Je bila Igra obeh nasprotnikov lepa. Zagrebčani so z nastopom pokazali, da Imajo v moitvu nekaj kvalitetnih ln nadarjenih igralcev. Njihov odlični srednji krilec Ladovič Je s svojo prisebno ln tehnično Igro verjetno največ pripomogel, da Je ta tekma zapisana v Rudarjevi kroniki kot poraz. Tudi Igralci v obrambi bo se zelo odlikovali. Med napadalci pa naj omenimo Se Jovanoviča, ki Je povzročal zmedo med domačo obrambo. Moštvo TreSnjevke Je v celoti pokazalo hiter nogomet. Rudarjeva enajsterica Je bila ob tem malce počasna ln neprecizna v napadu, medtem ko Je obramba ln zlasti itrilska vrsta pokazala veliko požrtvovalnosti. Gole so dosegli uhda v 23. minuti ln Jovanovič v 66. minuti za goste, za Rudarja pa v 3L minuti Knavs. PRAZNIČNI ROKOMET RUDAR : BORAC 24:18 (9:8) Rokometaši Rudarja so v počastitev Julijskih praznikov povabili v goste nasprotnika iz prejšnjega kola pokalnega tekmovanja — vojaško moštvo »Borac« lz Ljubljane. Srečanje je bilo tudi to pot zanimivo, saj so gostje znova nastopili s Kujovičem ln Banjacem, ki kot solista v ekipi uspešno nastopata. Temu Je treba pripisati tudi ravnotežje v golih, vsaj v prvem polčasu. V drugem delu Igre so namreč domači s hitrimi prodori ln »kontra« igro vedno bolj višali razliko in zasluženo zmagali. Gole so dosegli: Kujovič 8, Radulovič 1, Ba-njac 8, Miljevi. 3, Milošev I. Za Rudarja pa! Ačkun 7, Jekoš 6, Plevčak, First in Žagar po 3, Klančlšar in Hribar po 1. Zelo dobro Je sodil Vanelll iz Trbovelj. ZA RUDARSKI POKAL V tekmi za rudarski poikal je B moštvo trboveljskega Rudarja premagalo prvo moštvo Rudarja iz Hrastnika z rezultatom 5:4 (2:2) ter tako osvojilo pokal v trajno last. Ker sedanji način tekmovanja za rudarski pokal ni najbolj primeren, tehnično vodstvo še razpravlja o novem tekmovalnem sistemu. Lahko pričakujemo, da bodo drugo leto tekmovanja za pokal rudarjev mnogo privlačnejša. KOŠARKARSKI PRVAK HRVATSKE V TRBOVLJAH MLADOST (Zagreb) : RUDAR 79:62 (51:19) Ljubitelji košarke so tokrat prav gotovo pri šli na svoj račun, saj Je na betonskem Igrišč: ri- *. Rudarja nastopila Mladost — letošnji prvak hr-vatske ln bivši član I. zvezne lige. Ce upoštevamo, da so bili domači igralci vsaj v drugem delu tekme povsem enakovredni v igri, v koših pa celo boljši, lahko rečemo, da Je bila to res igra, kakršne zlepa ne vidimo. Gostje kakor tudi domači so nekajkrat postregli gledalcem * uspelimi In duhovitimi akcijami. V prvem polčasu so Zagrebčani zaigrali res v stilu prvaka. Duhovito so preigravali in s točnimi meti pridno polnili Rudarjev koš. Sele Rudarjev »tradicionalni« drugi polčas je nekako ublažil situacijo. Zaradi hitre in učinkovite igre, zlasti domače petorke, smo doživeli pravi športni užitek. Sodnik Mitja Lavrič iz Ljubljane Je imel težko nalogo, saj je to hitro igro sodil sam, vendar je posel dobro opravil. Gostje so nastopili z naslednji igralci: Ritti* (18), Cevovac (6), Zgaga (29), Jovič (21). Koše za Rudarja pa so dosegli: Jelen (18), Piki -Vrstni red: »Ljubljana«, Rudar, »Litija« ln Proletarec. MLADINCI: Proletarec • Rudar 2:1 (1:1), »Litija« ; Rudar 2:1 (1:0), »Litija« : Proletarec 3:* (2:0) — Moštvo Rudarja Je nastopilo zelo oslabljeno, poleg tega pa so fantje že utrujeni od zadnjih tekem. — ČLANI: Rudar : Proletarec 1:0 (1:0) — Takoj v začetku Je Knavs dosegel gol, pozneje pa Je Rudar popustil. Krim : »Litija« 2:0; »Litija« : Proletarec 6:1 (5:1). Najlepša Je bila finalna tekma med Rudarjem In Krimom. Rudar je pokazal lepo Igro ln zasluženo zmagal s 6:1 (2:1). Gole so dosegli: Knavs (3), Mak, Kastelic I. in Kastelic II. vsak po enega. Rudar st Je tako priboril lep pokal. NAMIZNI TENIS V Trbovljah so domači premagali Kemlčarj* lz Hrastnika z rezultatom 6:3, Poznavalci sodijo-da Je to kar lep uspeh. Kratko - neznano - zanimivo Smrt na električnem stolu Charles Starkvveather je bil prod kratkim usmrčen na električnem stolu. Številne prošnje dvajsetletnega obsojenca in njegovih sorodnikov za pomilostitev So bile zavrnjene. Usmrtitev rdečelasega, množičnega morilca, ki je uprizori] januarja lani v Nebraski pravi pokol, je bila štirikrat odložena. Ko mu je tud] vrhovno sodišče ZDA odbilo prošnjo za pomilostitev, so ga končno usmrtili. Njegova prijateljica Carli Fugate, ki ga je spremlfela, na njegovem morilskem pohodu, je bil« obsojen® na dosmrtno ječo. Starkweather je umoril enajst oseb. Umoril sedemčlansko družino V nekem osamljenem stanovanju v naselju Stettler v kanadski pokra j lni Alberta so našli sedem mrtvih članov iste družine; očeta ln raster ter pet otrok. Policija je izjavila le, da gre za umor. Sporočila je tudi, da je zločin opravil Raimond Oook, sin enega Izmed zakoncev iz prvega zakona. Trupla sta Po naključju odkrila dva člana poli. oije pod kupom starih avtomobilskih gum. Stopila sta v hišo Cooka, da bi dobila neke informacije. Na mrličih so vidne rane, ki so bile povzročene bržkone e topim predmetom. Sel« zdravniški pregled bo mogel dati točno ugotovitev. Prvi pomik na Jadranu Prvi parnik Je zaplul na našem Jadranu 28. novembra 1818. leta. Nosil Je ime »Karolina«, izdelan pa je bil v tržaškj ladjedelnici pod vodstvom britanskega konzula I. Alena. Led s pomočjo sonca Nova sončna peč v Odelllou v vzhodnih Pirenejih bo sončno energijo, ki bo dajala 1000 kW. izkoristila, za proizvodnjo led0. Profesor Trombe je konstruiral stroj s kapaciteto 700 kg ledu na dan. V ZDA medtem grad* sončno peč, M bo 36-krat moč' nejša od sončne peči v Od«U' lou. ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA V »Norbert, tl veš, da te redkokdaj kaj prosim, danes pa bi te rada. Zavzemi se za tega moža in preskrbi mu kakšno mesto v vaši tovarni.« Norbert je položil žlico z juho nazaj na krožnik in pogledal ženo.. Njene oči so bile velike in temne. Opazil je, da ji mora biti mnogo na tem, da temu povsem neznanemu človeku preskrbi službo. »Kakšen človek pa je pravzaprav?« je vprašal. »Mož, ki sem ga »poznala ob neki priliki mimogrede,« je odgovorila Fenny ln sklonila glavo nad krožnik. Začela je hlastneje jeeti, Norbert pa jo je po njenem odgovoru razumel prav tako malo kot Pfej. Najprej je govorila, kakor da bi bilo kdo ve kako mno, da njen bežni znanec dobi službo, sedaj se pa naenkrat vede popolnoma drugače. Tega pogovora med večerjo nista več načela, toda ko je Kati po večerji servirala črno kavo, je Fanny še enkrat spregovorila o stvari. »Prosim te, ne pozabi se zanj zavzeti. Piše se Peter ... Peter Bojsen ...« »No, prav. Naj se zglasi pri personalnem šefu. Govoril bom z dr. Friedrichom,« je rekel Norbert s trudnim glasom. Potreboval je kakšno urico odpočitka, preden se bf> spet odpeljal v tovarno na delo. Doma pa ni mogel misliti na kaj takega. »Moram spet v pisarno,« je rekel Norbert. Vstal je izza mize, toda Fanny ni poskušala, da bi ga zadržala. Nasprotno — oddahnila se je... ,To je torej moj zakon!* je premišljeval Norbert, ko je spet sedel za volan in se pripravljal, da požene avto. ,Moja žena je vesela, če me ne Vidi in jaz sem vesel.. * Merle Reich je nekega dne končno po naključju srečala Kristino. Vedela je, da je njena prijateljica spet prosta in je vsak dan čakala njen ubisk, a zaman. * Sla i* b r.o«oe Fledler, kjer je od nje zvedela, da je Kristinino sobo že oddala drugi stranki, da pa je njeno pohištvo še vedno shranjeno na podstrešju. »Ni še prišla po svoje reči,« je rekla gospa Fledler In opazovala mlado gospodično pred sabo od nog do glave. Ženska, ki je prijateljica dekleta, ki je sedelo v zaporu, »e je gospodinji zdela že vnaprej sumljiva. Kdo more biti prijatelj človeka, ki je bil v ječi? x Merle je zaslutila njene misli in se ponosno vzravnala ter bojevito pogledala gospodinjo: »Lahko vas je sram,« je zabrusila gospe Fiedler v obraz. »Kristina je nedolžna, o tem sem trdno prepričana...« »Glej, glej, kaj ne poveste!« ji je gospodinja porogljivo odgovorila in jo odrinila proti vratom. »Gospodična, čas je, da ml zginete izpred oči!« »Kje stanuje gospodična Meerwald sedaj? je Merle še hotela zvedeti. »Ne vem in me tudi ne briga!« je še gospodinja zarenčala in zaloputnila hišna vrata. , Kristine njena prijateljica ni mogla najti. Na mestnem prigla-silnem uradu niso vedeli, kje stanuje. Več dni ko je preteklo, da bi Merle kaj zvedela o Kristini, tem bolj zaskrbljena je postala. Še vedno je imela pred očmi siv, propadel obraz svoje prijateljice, ko jo je v kaznilnici obiskala. Bil je obraz človeka, ki ga je življenje strlo... In sedaj je bila spet prosta, najbrž pa ni nikjer dobila dela. Kje neki je? Merle jo je iskala, ni pa je mogla najti. Je mogoče odpotovala kam drugam? Tega Merle ni verjela, ker ji je bilo znano, da Kristina nima nobenega človeka, ki bi se k njemu lahko zatekla. K njej bi lahko prišla, vesela bi je bila. Toda Kristina je bila preponosne narave. Vedela je o njej, da ne mara miloščine, pač pa da hoče živeti neodvisno, samostojno. In če se bo Kristina končno zgubila? Ta misel je Merle zaskrbela. Nekaj tednov pozneje jo je po naključju opazila na velikem prostoru pred železniško postajo. Sla je z rokami v žepu svojega površnika z sklonjeno glavo po svoji poti. Naglo je stekla za njo, da bi jo dohitela Končno je uganila, kam hoče. Bunker je stal na drugi strani železniške postaje. Bil je velikanska, umazano siva betonska zgradba. Mračne postave so postajale pred tem poslopjem. Bila je stavba, ki se je je večina ljudi izogibala, toda Kristina je šla vendar brez pomislekov proti temu poslopju. Ko je prispela do njega, je Merle opazila, da je niena prijateljica zginila za glavnim vhodom. Čakala je, da se bo Krlstioa spet vrnila iz bunkerja. Postalo ji je jasno, da tu stanuje. Seveda — to je bila najbližja rešitev za človeka, ki Je ostal brez denarja in nima strehe nad seboj. Čuvaj bunkerja je sedel v neki lz surovih desk zbiti lopi prt vhodu. Ko ga je Merle vprašala po Kristini Meerwald, jeilistal po neki knjigi na mizi in ji potem prikimal. »Da, v prvem nadstropju stanuje, v celici št. 26,« je dejal. Jiaj a*jvj v iv hhčujiiu VGLUnBiLO ZgraCLDO, Kjer JQ 26 ta*’ pri vhodu v hodnik udaril proti njej tako zatohel zrak, da ji je jema: sapo? Kristino bi bilo sram, če bi sedaj stopila pred njo v svojem el« gantnem kostumu. Tako ji ni mogla pomagati. »Mi lahko poveste, če ima gospodična Meenvald kakšno službo?« 3 Merle vprašala čuvaja bunkerja. »Kaj me to briga!« ji je mož osorno odgovoril. Ko pa je na njegov mizo položila pet mark, je čuvaj postal prijaznejši. »Mislim, da je žllka v tovarni I. G.-Farben,« je'rekel. »Zjutraj In zvečer tamkaj del Je kaj narobe z njo?« »Ne, nič, hvala...« Skoraj pobegnila je od tod lii ni niti opazil1 da so ji po licu drle solze. Kristina, to marljivo dekle, ki si je s trdim študijem pomagala » noge, je sedaj revna čistilka! .Moram ji kako pomagati,' je premišljevala, ko je kot slepa hodil po ulicah in sl ubijala glavo, kaj naj stqri za Kristino. A Izhoda ni naši' Toda naenkrat se je nečesa spomnila ln obstala, saj bi se v svoj*1 razmišljanju skoraj zaletela v neki zid. Norbert Brandt! Kristina je bila pri njegovi Iznajdbi glavni pomočnik. Delala Je njim premnoge večere, ne da bi zato zahtevala kakšno plačilo. Ce ii° ta mož le trohico poštenja v sebi, ne more odkloniti, da ji ne bi pom a# tako ali drugače, da jo reši iz njenega obupnega položaja. .Govorila bom z njim! Moram mu povedati, da je glede Kristin® veliki zmoti. Ona ni človek, ki bi bil sploh zmožen najmanjše tatvl*1 in ...če ni skrajno zakrknjen, ji bo pomagal.' Toda priti do dr. Brandta ni bilo lahko. Morala je čakati v številu1 predsobah tovarniškega upravnega oddelka — morala je celo izpoin1 neko vprašalno polo ln na njej pismeno navesti svoje želje In ko J tako sedela za neko mizo in premišljevala, kaj naj napiše so "ji moM4* popolnoma odpovedali. In če le poskusi? Na polo je na kratko napisala: »Prosim za razgov° glede gospodične K. Meerwald!« Pisarniška uslužbenka Je prevzela polo, prebrala napisano, zmaj®1 z glavo in odšla v pisarno dr. Brandta. po sekundah se je vrnila s prijaznim obrazom ln reIcl gospodični Merle Reich: »Gospod doktor prosi, da vstonite'« Merle ni niti vedela kako nenavadno je, da je Visoki, gospod tak vstal izza svoje mize in šel proti vratom obisku nasproti. Ko se je M®r Pr J! te 7,ra‘\al; ‘Kristina vas jc poslala?« ,el obraz* prijazen!0 dala ln Pretiravali bi, če bi rekli, da je bil bo Mišk TSSt hr,p”lm e,*“m •M,*m natl*bonadiD*Iom i°tičnor>D?'^0ril1a Merle" Pozablla i«, da bi morala K zbegan In solnšen a Prfd njo Je stal mož, poln pričakovanja. .,y * bll° * r* 5g,yuSf