Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In :	od	6.-7.	zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo ,ZarjeM v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—*/ž7. zv. — Reklamacije poštnine proste«
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 61.
Iz španske mornarice.
Dogodki na španski križarki „Numancia“, ki še vedno niso popolnoma pojasnjeni, obračajo zopet pozornost na špansko mornarico, v kateri oči vidno ni vse tako, kakor si želi kraljevska vlada. Nezadovoljnost vojnih mornarjev ni šele zadnji čas nastala. Ze več let imajo vojna sodišča opraviti z vsakovrstnimi slučaji na bojnih ladjah, ki jih kvalificirajo zdaj za nepokorščino, zdaj za upornost in že vpčkrat so se pripetile na tej ali oni ladji insubordina-cije velikega obsega in resnega značaja. Posameznosti ostanejo v inozemstvu neznane, ker se vlada trudi,	da	prepreči razširjanje vseh	takih vesti in	koufisciranje	telegramov je	na
Španskem zelo razvito.
Da stoji disciplina španske mornarice v strogem vojaškem zmielu izpod ničle, je kljub temu splošno znano. Vse utajevanje in olepša-vanje od strani vlade in vojaških oblasti, ne more spraviti iz sveta dejstva, da imajo večni nemiri tudi političen pomen. Koliko imajo mornarji zveze z republikanskimi strankami, je težko dognati. Imajo pa zvezo na vsak način. Pri vsakem večjem nemiru se je še pokazala protimonarhistična tendenca. Doslej se je pač še vsako tako gibanje zatrlo. Kako dolgo bo vlada še tako srečna, je drugo vprašanje. Tudi portugalska revolucija se je pričela z uporom mornarice. Ne sme se pozabiti, da je republi-čanska struja	na	Španskem	starejša kakor	na
Portugalskem,	in da doba,	ko je Španija	že
bila republika, še ni pozabljena. Tudi se ne sme pozabiti, da so kolonialni boji na Španskem skrajno nepopularni in kadarkoli se raz-motava kakšno vprašanje kakor maročansko, postane vsa notranja politika silno nervozna, kar se prenaša tudi na vojsko in na mornarico.
Tudi sedaj se nedvomno gode reči, ki zaslužijo temveč pozornosti, čim bolj se vlada trudi, da bi jih utajila. Preveč je vesti o nemirih, da bi mogle biti kar iz trte izvite. Kdor pazno primerja iz raznih virov prihajajoča poročila, si lahko napravi vsaj nekaj slike, in tudi tisto, o čemer so poročila nezadostna, je zanimivo. Bojne ladje „Estremadura“, „Prin-cesa de Asturias“, *Laya“ in torpedovka „Ter-ror“ so odplule z neznanim ciljem, čemu ? Pokajj?
O dogodkih na „Numanciji“, ki so se odigrali po noči od 1. do 2. avgusta, je gotovo, da je bilo vanje zapletenih mnogo mornarjev. Vesti se pač razhajajo; ene govore o 70 puntarjih, druge pripovedujejo, da jih je bilo do 120. Vsekakor lahko verjamemo, da jih je bilo precejšnje število, vsled česar postanejo vesti o zaroti verjetne. Spopad s podčastniki in častniki je nedvomen. Prav tako je gotovo, da so uporniki klicali slavo republiki. Izbruhnil je
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Naenkrat je bilo, kakor da bi glava množice zadela ob zapreko, uje telo je omahnilo nazaj z nemirnim, tihim šumom. Tudi pesen je zatrepetala, potem pa se je izlila hitrejše in glasnejše. In zopet je gosti val upadel in se vrnil nazaj. Glasovi so izpadali iz zbora drug za drugim, zadoneli so posamezni glasovi, hoteči dvigniti pesem na poprejšnjo višino:
Na noge, delavec 1 Na plan! naj čuti tvojo pest tiran ...
Ampak v tem klicanju ni bilo nič splošnega zaupanja; nemir je trepetal v njem.
Ne da bi videla, ne da bi vedela, kaj se spred godi, je mati sluteč razmikala množico in se pomikala urno naprej; a srečavali so jo že ljudje, eni — s povešenimi glavami in na-mrščenimi obrvmi, drugi — z zmedenim nasmehom, tretji — porogljivo žvižgajoč. Plašno je ogledovala mati njih obraze, njene oči so molče vpraševale, prosile, klicale . . .
—	Sodrugi 1 — je zadonel Pavlov glas. —- Tudi vojaki so ljudje kakor mi. Ne bodo nas bili. Zakaj naj bi nas bili? Za to, ker prinašamo resnico, ki je vsem potrebna ? Naša resnica je tudi njim potrebna . . . Sedaj oni tega še ne razumejo, a bliža se čas, ko pojdejo z nami ramo ob rami, ko ne bodo korakali več pod zastavo ropa in ubojev, katero
V Ljubljani, v četrtek
upor pred Tangerjem, ker je bila „Numancia“ ob tem času edina bojna ladja. Lahko se torej sluti, da je bil izdelan načrt, in po vsem je najverjetneje, da so imeli uporniki nalogo polastiti se ladje, kreniti proti Barceloni ali Va lenciji in sporazumno z zarotniki na suhem uprizoriti revolucionarno gibanje. Mogoče da so imele tudi druge ladje potem slediti. Naj-brže so uporniki na „Numanciji“ zadnji hip izgubili pogum in se vdali. Ko so odložili orožje, so jih vklenili in zaprli, ladja se je vrnila v Cadix in tu so izročili upornike mornariškemu sodišču. 0 njih usodi še zdaj ni jasnosti. Naj-prvo se je poročalo, da jih je mornariško sodišče 24 obsodilo na smrt. Drugi dan so javljali eni brzojavi, da se je sodba izvi šila, drugi da je bil en mornar, tretji da so bili trije mornarji ustreljeni Izrečene bo bile smrtne obsodbe vsekakor. Delavstvo v Cadixu je dne
10.	avgusta z generalnim štrajkom protestiralo. Kaj se je v resnici zgodilo z obsojenci, je neznano. Nedvomno so se namenoma razširjale vesti, ki si nasprotujejo.
Med tem prihajajo nova poročila o uporih na ladjah rCataluneu in nEstremaduraa. čimbolj molči brzojav o posameznostih, tembolj je stvar sumljiva. Na skalo pač ni zidan španski tron.	___________
Splošna stavka v Zagrebu.
Zagreb, 12. avgustu.
Delavstvo stoji na straži. Generalna stavka je končana, ali puška ne gre iz roke. Delavstvo je doseglo uspeh, ki zlasti na Hrvaškem, kjer je pašaDje doma, nekaj pomeni. Upravitelj okrajne oblasti pl. Maravič, ki je s svojim pristranskim delavstvu sovražnim nastopom povzročil nepopisno razburjenje med delavstvom, je odstavljen, proti orožnikom, ki so na svojo pest brez vsakega razloga preganjali delavce in popolnoma neprizadete mimoidoče ljudi, pehali iu suvali stavkujoče, jih metali ob tla in vezali, se vodi preiskava. O nastopanju oblasti v slučaju stavke in respektiranju delavske koalicijske pravice se je pri deželni vladi izdelala okrožnica. Po krivem aretiraui sodrugi so se izpustili.
Kar je delavstvo zahtevalo od oblasti, se je izpolnilo. Ali priznati je treba, da ni šlo gladko in še zadnjo uro je bila sokolska slavnost, ki pomeni za Zagreb tudi v gospodarskem oziru velik dogodek, v.največji nevarnosti. Malo je manjkalo, pa bi bili gostje, ki so bili večinoma že z vseh strani na poti prišli v gospodarsko opustošen, trgovsko ohramljen kraj, ne pa v mesto radosti, navdušenja in pisanega življenja. Kriva je bila tega neodkritosrčnost
jim lažnjivci in zveri prikazujejo za zastavo slave in časti, ko pojdejo pod našim praporom svobode in bratstva. In za to, da tem prej spoznajo Dašo resnico, moramo naprej. Naprej, sodrugi! Zmerom — naprej!
Pavlov glas je zvenel trdo. njegove besede so donele v zraku umerjeno in jasno, a množica se je razvalila, drug za drugim so odhaaji ljudje na desno iu na levo k hišam in se naslanjali na plotove. Množica je zavzela obliko klina, njegova ostrina je bil Pavel, in nad njegovo glavo je gorela rdeča delavska zastava. Podobna je bila množica črni ptici — s široko razprostrtimi perotmi, pripravljajoči se, da se vzdigne in poleti, a Pavel je bil njen kljun . . .
XXIX.
Na koncu ulice je videla mati nizek, siv plot enolikih ljudi brez obrazov, ki so zapirali izhod na trg. Nad pleči slehernega izmed njih so hladno in tenko blesteli bajoneti. In od vse te tihe, nepremične stene je pihal k delavcem hlad, upiral se je v materine prsi in prodiral v njeno srce.
Stisnila se je med množico, tja, kjer so se njeni znanci spred poleg zastave zlivali z neznanimi ljudmi. Krepko se je z bokom naslonila na visokega, obritega človeka; na eno cko je bil slep, in da vidi. je zasukal glavo.
— Kaj hočeš? . . . čigava si? . . .— jo je vprašal.
— Mati Pavla Vlasova! — je odgovorila ona in noge so ji zatrepetale pod koleni in
dne 17. avgusta 1911.
vlade in dvorezni značaj njenih predstavnikov, zlasti bana samega.
Kako je prišlo do stavke v černomercu in potem do splošne stavke, smo že poročali. Na Markovem trgu so morali vedeti, kaj se godi v Zagrebu. Vlada se ne more izgovarjati, da so ji ostale lopovščine, ki so se godile v mestu in v okolici, neznane. Poznati je morala tudi silno razburjenost, ki se je bila polotila delavstva Ali ves teden ni genila z mezincem. Gospodje so menda mislili, da gre socialni demokraciji za šalo in da se hoče z generalnim štrajkom bahati. Med tem je imela stranka največje težave, da ni izbruhnila splošna stavka že prej, zakaj če so že znane obsodbe pri okrajni oblasti silno razburile delavce, jih je postopanje žandarjev v okolici tovarne, v kateri so orožniki	jedli in	pili,	razdražilo do
skrajnosti.	Petek	je vsled	tega	postal za Za-
greb kritičen dan prve vrste.
Opoldne je bila deputacija pri banu, kakor smo že	javili.	Tomašič	jo je	sprejel, ali na
tak način,	da je	takoj nastal največji dvom o
vsakem sporazumu. Ban je govoril o predpisih, o zakonih in o marsičem, ali vse je bilo tako nejasno, da ni mogla deputacija razumeti, če hoče napraviti red ali ne. Bolj jasno pa je bilo ko je z nekako energičnim glasom povdarjal, da je vsak član deputacije osebno odgovoren za vse, kar stori delavstvo. To se je glasilo kakor žuganje in ko se je deputacija vrnila od bana, je bila generalna stavka sklenjena stvar.
Hipoma je Zagreb oživel. Nemudoma po povratku deputacije so se natisnili letaki, s katerimi se je proklamiral splošni štrajk in bliskoma so ga delavci raznesli na vse sirani. Povsod so se začele zbirati skupine delavcev. Okrog dveh popoldne je bila že velika množica zbrana na Vseučiliščnem trgu, pa se je formirala v povorko in odkorakala po mestu, da povsod naznani generalni štrajk. Manifestacija je imela velikanski uspeh. Kamor je sprevod prišel, so se zapirale prodajalne, trgovski, gostilniški in drugi uslužbenci so se pridruževali sprevodu, ki je tako neprenehoma naraščal; kmalu se je ustavila cestna železnica, vozovi so se vrnili v remize, v velikanskih skupinah so prikorakali strojarski delavci pa delavci iz velikih tovarn ob vzhodni strani. Ob 6. zvečer so tudi stavci ustavili delo.
Na trgu pred gledališčem se je zbrala ogromna množica. V imenu deputacije sta so-druga Jura) Demetrovid in Turko-v i d poročala, kako je bilo pri banu. Med tem so bile izšle uradne „Narodne Novine", kjer je bil pogovor pri banu čisto drugače opisan, v tem zmislu, kakor da bi bil ban deputaciji obljubil vse, kar je zahtevala. (Uradni izjavi je je bil dodan še komentar, ki je trdil, da hoče ban izpolniti vse, kar je bilo izraženo v spomenici delavstva. Na čelu službenega | dela lista
spodnja ustna se ji je neprostovoljno povesila
— Aha! — je dejal enooki.1;
— Sodrugi I — je govoril Pavel. — Vse svoje žive dni moramo naprej — druge poti nimamo! Zapojte!
Vse je umolknilo. Prapor se je dvignil in zamišljeno vihraje nad glavami ljudi se je lagodno pomikal proti sivi steni vojakov. Mati je zatrepetala, zatisnila oči in zastokala — Pavel, Andrej, Samojlov in Mazin, ti štirje so se odtrgali od množice.
V	zraku je zatrepetal jarki glas Fjodje Mazina:
— Kot žrtve ste pali ... je — zapel
— V usoduem . . . boju ... — so se odzvali gosti, globoki glasovi. Ljudje so stopali naprej in na drobno udarjali na zemljo. In nova pesen se je oglasila odločno in prepričevalno.
— Vse, kar smo mogli, smo dali za ljudstvo ... — se je vil glas Fjodje . . .
— Za svobodo ... — so v zboru zapeli sodrugi.
— Aha! — • je škodoželjno vzkliknil nekdo ob strani. — Nagrobnico pojo, psi . . .
— Lopni ga! — se je oglasil razlju-čen klic.
Mati se je z rokami prijela za prsi, ozrla se naokolo in videla, da množica, ki je prej tako gosto napolnjevala ulico, omahuje in gleda, kako odhajajo ljudje s praporom. Za njimi jih je šlo nekaj desetin, a pri vsakem koraku je kdo odskočil v stran, kakor da bi bila tla sredi ulice razbeljena ih bi žgala podplate.
Leto I.
je bilo imenovanje deželnovladoega tajnika Ra faelisa za upravitelja okrajne oblasti — Mara-vid je bil torej res odstavljen.
Komu naj bi bila deputacija verjela: Sama sebi ali uradnemu listu ? . . . Stvar bo pač ta: Ko je bila deputacija pri banu, je Tomašič najbrže mislil, dajo lahko ustrahuje; ko je pa spoznal resnost položaja, so ..Narodne Novine“ dobile nalog, da objavijo omenjeno izjavo in komentar. Zdaj pa je šlo za to, da se dožene, koliko je zaupati izjavi v „Narod. Novinah*. Zastopniki delavstva so dolgo obravnavali s policijo in z vladnimi orgaui. Ali dolgo ni bilo takega uspeha, da bi bilo delavstvo lahko zadovoljno. O nekaterih točkah se je razmeroma kmalu dosegel sporazum. Obljub bila se je deputaciji preiskava proti orožnikom ter naglašalo, da Je uredovanje žandarjev pri štrajkih sploh nedopustno, ker imajo biti samo na dispozicijo uradnika, ki uraduje. Zagotavljalo se je, da je izjava v „Narodnih Novinah", ki obljubuje varstvo koalicijske svobode, avtentičen. Ali deputacija je zahtevala naredbo, ki jo ima vlada izdati oblastnijam zaradi zakonitega postopanja v slučaju stavke.
Med tem so prišli štirje mestni svetovalci v imenu meščanstva in odbora za sokolski izlet. Povedali so, da prihajajo od podbana Ohavraka, kjer so se prepričali, da se naredba, ki jo zahteva delavstvo, že izdeluje. Zagotavljali so, da simpatizira vse prebivalstvo z delavstvom v tem boju, pa prosili, naj se generalni štrajk konča z ozirom na velikansko škodo, k: bi jo povzročili Zagreba na gospodarskem polju in pa z ozirom ua to, da so delavske zahteve od strani vlade izpolnjene.
S tem se je deputacija vrnila na Vseuči-liški trg. Kakšnih 20.000 ljudi je bilo tukaj zbranih, kajti ves Zagreb je napeto pričakoval* kaj se sklene, Tu je delavstvo v polni meri občutilo svojo moč. Ob 9. zvečer je sodrug Demetrovič naznanil rezultate pogajanja, kakor smo jih omenili. Sklenilo se je, da se generalna stavka konča. Ne le vladne obljube, ampak tudi interesi mestnega prebivalstva, ki se je že tedne Hn tedne pripravljalo na sokolske dni, so navedli delavstvo, da je sklenilo v soboto zopet delati. Ali vsi, katerih se tiče, so spoznali, da se zagrebško delavstvo ne šali s svojimi najvažnejšimi pravicami in petkovi dogodki bodo menda zadostovali, da se bodo obljube res izpolnile. Ce ne — delavstvo je pripravljeno na boj.
Belgija za volilno pravico.
Belgija je dežela, kjer igrajo demonstracije veliko vlogo v političnem življenju. Agita-
— Nasilje propade ... — je oznanjevala pesen v ustih Fjodje . . .
— In ljudstvo vstaja 1 — mu je uverjeno in grozeče sekundiral zbor silnih glasov.
A skozi skladno melodijo so udarjale tihe besede:
— Že ukazuje ...
— Puško — gor! — je zadonel spredaj rezek klic.
Kakor val so se zamajali bajoneti, nagnili, se in iztegnili proti zastavi.
— Sto-paj!
— Ze gredo 1 — je dejal enooki in z rokami v žepih široko stopil v stran.|
Mati je nepremično strmela. Sivi val vojakov se je pomikal po vsej širini ulice. Enakomerno in hladno, noseč pred seboj redek glavnik iz blestečimi, jeklenimi zobmi. 8 širokimi koraki se je bližala Pavlu in videla, da je Andrej stopil pred Pavla in ga zakril s svojim dolgim telesom.
— Hodi poleg mene, sodrug 1 — je rezko zakričal Pavel.
Andrej je pel, roke je imel sklenjene na hrbtu, glavo zravnano. Pavel ga je sunil z ramo in znova zavpil:
— Poleg mene 1 Ne pred menoj 1 Nimaš pravice! Spredaj je — zastava 1
— Narazen! — je s tenkim glasom zavpil droban oficirček in mahal s svojo belo sabljo. Visoko je prizdigoval noge in je, ne da bi upogibal kolena, krepko udarjal s podplati po tleh. Materi so padli v oči njegovi svetlo umazani čevlji. ____________________|	(Dalje.)
torično silo posrečene demonstracije poznajo tam prav dobro. Zato ne hodijo politične stranke prepogostoma na ulico, ker vedo, da se tudi najboljše sredstvo obrabi, če se rabi prečesto; ali če se pokažejo, se pokažejo tako, da napravijo vtisk. Aranžirati znajo manifestacije v Belgiji kakor malokod. Največ uspeha imajo s tem socialni demokratje, ki imajo za sabo največje množice. Ali take velikanske demonstracije, kakršna je bila torkova, tudi Bruselj še ni videl nikdar prej. Vtisk v glavnem mestu belgijskem je bil nepopisen in posledice se bodo v političnem razvoju nedvomuo kmalu pokazale.
/ Torkova demonstracija, ki so jo priredili socialisti in liberalci, ter so se jim pridružili še krščanski demokratje, ima svojo zgodovino. Namenjena je bila v prvem redu splošni in enaki volilni pravici. V tem boju so bili socialisti dolgo osamljeni. Liberalci niso bili složni. Spoznavali so pač, da je sedanji volilni red prikrojen izključno klerikalnim potrebam in da ima klerikalna stranka samo njemu zahvaliti večino v parlamentu. Ali sami se večinoma niso mogli emancipirati od pluralnih glasov, ki so jih utemeljevali z vsakovrstnimi frazami o višji kulturi. Šele letošnja vladua kriza je prinesla v liberalne vrste druge nazore. Največ pa je storil strah pred socialisti. Delavstvo se je že davno pripravljalo na torkovo demonstracijo. Manjše demonstracije so se že vrstile po drugih mestih in po industrijskih krajih. Liberalci so se zbali za svoj ugled, pa so predložili socialistični stranki skupen nastop.
Pogoj, ki so ga stavili socialisti, je bil ta, da velja demonstracija v prvi vrsti
splošni in enaki volilni pravici od 21. leta, brez pluralitete in brez pridržkov. Šele ko so liberalci sprejeli ta pogoj; je bil skupni nastop omogočen.
Tendenca demonstracije se je morala sama po sebi obrniti proti klerikalizmu, ki brani sedanji krivični volilni red. Drugo vprašanje, v katerem imajo socialisti in liberalci skupne interese proti klerikalizmu, je
šolstvo.
In tako se je demonstracija za volilno pravico združila s protestom proti nameravanemu poklerikaljenju šol in z zahtevo obligatoričnega šolskega pouka.
Skupni nastop socialistične in liberalne Btranke je zgolj taktičen in nima nič opraviti z načeli. Njegov namen je odstranitev na umetnih predpravicah zgrajene klerikalne nadvlade; in torkova manifestacija opravičuje upanje, da se ta cilj doseže. Potem se prično novi boji in razredno vprašanje pride v prvo vrsto.
Naše poročilo o impozantni demonstaciji se glasi:
Nikdar še ni bilo v bruseljskih ulicah takih množic, nikdar po elegantnih bulvarjih takega vrvenja kakor danes. Vse mesto je dobilo zgodaj zjutraj, deloma že snoči povsem novo lice. Niti ob kronanju kralia ni bil Bruselj tako živ in tako slavnosten kakor danes. Snoči se je začelo mesto odevati s svečanim oblačilom in davi je bil ves Bruselj rdeč. S hiš so vihrale zastave, po predmestjih skoraj izključno, pa tudi v notranjem mestu v pretežnem številu rdeče. Iz oken in z balkonov so visele preproge. Za najbolj oflcialno slavnost se ne bi bil mogel Bruselj lepše ozaljšati. Vso noč je bilo po mestu nenavadno živahno. Zakaj skoraj vso noč so prihajali posebni vlaki; nekateri so pripeljali po več tisoč demonstrantov iz vseh krajev. Na kolodvorih so jih sprejemale deputacije in jih spremljale v mesto. Bilo je, kakor da Bruselj sploh ni šel spat.
Zgodaj zjutraj 60 odmevali zvoki godbe na vseh koncih in krajih. Po vseh okrajih so se zbirale množice, pripravljejoče se za veliki sprevod. V Ljudskem Domu je bilo dela čez glavo. Reditelji so dobivali zadnja navodila in odhajali na svoja mesta. Ob 10. dopoldne so bile posamezne skupine urejene, a trajalo je še pol ure, preden je mogla povorka kreniti. Tedaj se je razvila nepregledna množica kakor ogromna kača po bruseljskih ulicah, ki so bile vse polne občinstva. Ob vseh oknih so se trli gledalci, mladina si je zagotovila prostore na drevesih, na kandelabrih in kjerkoli je pričakovala, da bo boljo videla.
Na čelu sprevoda so korakali socialistični in liberalni Člani senata in zbornice. Za njimi so nosili ogromne table, na katerih so se svetile zahteve, katerim je bila namenjena demonstracija. Potem so prihajale po vrsti bruseljske socialistične organizacije z godbami, zastavami, štandartami z napisi. Sledila so jim liberalna društva glavnega mesta, potem dijaštvo in kulturna društva. Sama skupina socialističnih organizacij bruseljskih je bila dobre tri kilometre dolga.
Bruseljskim demonstrantom so sledile organizacije iz posameznih brabantskih okrajev. Za njimi so v nepreglednih vrstah prihajali manifestanti iz ostalih mest in z dežele. Vsaka skupina je imela svoje zastave, štandarte, vsakovrstne napise. Socialisti se večima imeli rdeče cvetlice in rdeče znake. Nepričakovano velika je bila udeležba žena, ki so vodile tudi otroke s seboj. V sprevodu je korakalo 100 godb. Nekatere organizacije so imele svoje posebne trobentače. Velik vtisk so napravili rudarji, ki so prišli v velikih skupinah. Tudi iz
severue Francije je prihitelo veliko ondi zaposlenih belgijskih delavcev.
Sprevod je obšel vse bulvarje, glavne ulice delavskih predmestij in se je napotil proti sendžilskem parku na jugu mesta. Povsod je bil simpatično pozdravljen, uajbolj živahno v okrajih, kjer stanuje delavstvo in pred Ljudskim domom. Za red so skrbeli reditelji, katerih je bilo 2000 na nogah. Vlada je pač dala konsiguirati vojaštvo in je poklicala celo 2000 orožnikov v mesto, toda razven redarjev, ki so korakali s sprevodom, skoraj ni bilo videti policije.
Bilo je blizu 4. popoldne, ko je prvi del sprevoda dospel do parka Saint Gilles. Župan občine Forest, kamor spada park, je pozdravil manifestante v imenu občinskega zastopa. V parku je bilo postavljenih sedem govorniških odrov. V vzornem redu se je ogromna muo-žica, ki se ceni na dvesto do dvestopetdeset tisoč ljudi, zbrala okrog tribun. Po vrsti so na njih nastopali znani voditelji socialistične in liberalne stranke. Tudi dva govornika krščanskih demokratov sta nastopila. Dogovorjen je bil tak red, da se je vedno govorilo na enem odru francosko, na sosednem pa vlam-sko. Vrhunec demonstracije je bil takrat, ko se je dviguilo na tisoče in tisoče rok z obljubo, da menifestanti ne bodo mirovali, dokler ne bo vpeljana splošna in enaka volilna pravica in obligatorični šolski pouk.
Ob 6. zvečer je bila velikanska manifestacija končana.
NOVICE.
* Obsodba v viničarski pravdi. Po večdnevni razpravi zoper viničarje je bila včeraj razglašena obsodba. Eden je obsojen na 4 leta ječe, dva na 3 leta, eden na 2 leti, eden na štiri mesece in eden na en mesec ječe. Ostali so oproščeni.
* Ustavljeni romarji. Hrvaški romarji, ki bi imeli v soboto zvečer prispeti v Toulouse, da bi potovali dalje v Lurd, so bili v Italiji zaradi kolere ustavljeni. Drugi vlak avstrijskih romarjev, ki je v soboto opoldne prispel v Toulouse, je moral takoj odpotovati dalje.
* Krivični starši In krivična sodba. 19 letni strojar Karel Suchj je obiskal svoje starše; v tem času je njihovemu podnajemniku zmanjkalo iz kovčega 40 kron. Sum je obvisel na Karlu Suchem, ki so ga na ovadbo lastnih staršev zaprli in izročili sodišču v FUufhausu. Sodnik B e r g je osumljenca, vzlic temu, da je odločno zanikaval krivdo, na podlagi izpovedb staršev in podnajemnika obsodil na 14dnevni strogi zapor. Vzklic obsojenca je deželno sodišče zavrnilo. Minulo soboto pa je sodnik dal poklicati Suchega iz zapora ,in mu sporočil, da je došlo sodišču pismo njegovih staršev, v katerem naznanjajo, da je podnajemnik pozab-ljivši bil vtaknil pogrešeno vsoto v srajco in da jo je zopet našel. Po enajstih dnevih krivične kazni se je vršila nova razprava, na kateri je bil Sucby oproščen. Sodnik: Ali pojdete sedaj k svojim staršem ? S u c h y : Ne, g. sodnik, nikoli več se ne vrnem k njim, ki so me pripravili v tako sramoto. — Na hodniku je stala — vsa v solzah — mati in mu hotela stisniti roko, a sin se je obrnil od nje rekoč: tega vam ne pozabim nikdar 1 In urnih korakov je odšel iz sodnijskega poslopja.
* Podjetniki niso kakor po navadi nič krivi. Našim čitateljem je gotovo še v spominu grozna rudniška nesreča v jami „Radbod“ v Šleziji, ki je zahtevala veliko število človeških žrtev in je spravila na beraško palico neštevilno vdov in sirot ponesrečenih delavcev. Proti lastnikom rudnika in njihovemu uradništvu uvedena sodnijska preiskava je pa vkljub temu, da je njihovo zanikrnost in samovoljno poslovanje v rudniku obče znano, sodišče kratkomalo ustavilo in krivci usodne katastrofe so ušli oprani in v snežnobelem oblačilu roki pravice, čudno, da pravična razredna justica ni obrnila svoje roke naravnost zoper delavstvo, a pri drugi nesreči, ki bi se ob takem poslovanju v dotičnem rudniku kaj lahko dogodila, bi bilo tudi kaj takega pričakovati.
* Od mrtvih je vstal. V Melku se mnogo govori o tragikomičnem dogodku, ki se je tara primeril vsled zamenjave trupel. Pred nekaj meseci je skočil starejši človek v Donavo in je izginil brez sledu v valovih. Vsi so bili mnenja, da je samomorilec kočijaž Miha Asenbaum iz Kremsa. Dne 25. junija je res voda naplavila truplo, katero so vsi agnos-cirali za Asenbaumovo. Pred nekaj dnevi pa jo je primahal v Krems — Miha Asenbaum, kjer je zvedel na veliko začudenje, da je že zdavnaj med mrtvimi in da Jso ga že pred tedni pokopali. Zamenjali so ga z utopljencem zato, ker je voda utopljenčevo truplo tako iz-premenila, da je bilo na prvi pogled popolnoma podobno njemu. Seveda je bilo med sorodniki in znanci, ki so prej šli za njegovim pogrebom, veliko veselja in smeha, ko se je od mrtvih vstali prijatelj pojavil živ in zdrav med njimi.
* Nezakonski porodi t mestih. Na
draždanski higijenski razstavi je sestavljena
tudi statistika nezakonskih porodov v evropskih mestih. Najmanj nezakonskih otrok izkazujejo nizozemski mesti Rotterdam in Amsterdam, ki imata komaj 5 °/o nezakonskih porodov, in škotski Edinburg s 76 °/o, za njimi sledi italijanski Milan z 8 4 odstotki, Madrid s 18'5 %>, Anverza s 14 °/o, Kristianija s 14 °/o, Berlin s 16, Bruselj s 17 6. MaržiIj s 17, Rim s 17 7, Lipsko z 19°/o, Lyon s 23’5 %, Peterburg s 23 °/o, Kodanj s 24 °/o, Moskva s 25 °/o, Monakovo s 26 °/o, Pariz s 26'5 %>. Budimpešta s 27 °/o, Stockholm z 31 %, Dunaj s 32 %, Praga s 44 °/o.
* Šolarska potovanja v Švici. Domovina Viljema Tella poleti mrgoli od karavan potujočih učencev. S torbami na plečih korakajo zdravi in krepki švicarski dijaki v sprem' stvu svojih učiteljev po lepih gorskih predelih. Vsaka gruča ima svojega trobentača, ki jih zgodaj zjutraj pokliče na pot in privabi med potom dosti radovednega občinstva, ki dijake z veseljem .pozdravlja in pogoščuje. Kuhinjo in živež vozijo dijaki seboj na dveh vozovih, na katere nalože tudi svoje težko natlačene torbe, kadar jim utrujeni hrbti odpovedo službo. Prenočujejo mladi izletniki največ pod jasno nebeško odejo, kjer imajo navadno tudi svojo bednico. Samo posebi je umevno, da so taka potovanja iz zdravstvenih in vzgojevaluih ozirov kar najbolj priporočljiva in da so Švicarji že več desetletij navajeni z veseljem gledati svojega študenta, ko vesel in samozavesten koraka in pleza po lepi gorati domovini.
* Laški grof prijet. Obmejna policija je 9. t. m. v Orsovi zaslišala iu prijela laškega grofa Spiridona Cavaga, ko se je hotel s parnikom odpeljati v Rumunijo Grof. ki baje deluje tudi kot „pisatelj“, je osumničen, da je v zvezi z velikanskimi goijufliami in ponarejanjem dolarskih bankovcev. Poleti je stanoval v Herkulovem kopališču, kjer je vsled svojega razkošnega življenja vzbujal splošno pozornost.
V	njegovem kovčeku so našli baje več pona rejenih stokronskih bankovcev.
* 8 clonistlškegn shoda v Baseln. Oiouistiški shod je sprejel resolucijo, v kateri poziva židovstvo in njegove organizacije, da razvije dalekosežno izseljeniško akcijo iu podpira predvsem izseljevanje v Palestino in Sirijo Posebni komisiji je bila naložena naprava izseljeniškega urada v Berlinu.
* Centrumova parada v Majncu. Letošnji nemški katoliški shod je bil v Majncu
6.	avgusta in naslednje dni. Na zborovanju je izustil klerikalni državni poslauec Nebel na naslov klerikalnega delavstva sledeče krilate besede: „Tu kristjan, tam antikrist! Odkar je zadonel ta bojni klic tudi v delavskih vrstah, je postavljen krščanskemu delavstvu višji cilj kot so gmotne dobrine in izboljšanje gmotnega položaja... H Kristusovi straži mora spadati tudi nemško krščansko delavstvo. Gmotne povzdige delavstva ne smemo zanemarjati, ampak važnejši je boj za idealne dobrine. Molite pridno, da ne padete v skušnjavo, da se izkažete vredne nalog, ki nam jih nalaga božja previdnost Občutek imam, da vse preveč di-plomatiziramo in filozofiramo iu da prema-
lo	molimo. Naši veliki voditelji so pridno molili. Boženkranc naj bo vsakdanje o-rodje krščanskega delavca!" — Le pridno molite, krščanski delavci in bog vam bo pomagal. Kaj bi se strokovno iu politično organizirali za dosego boljšega gmotnega položaja na zemlji, ko si z roženkrancem v roki lahko zaslužite nebeški paradiž. To je katoliški program za delavce!
* Bivši šah obtožen, ker ni plačal sočivja. Pred okrajno sodnijo v Bad-nu imajo sledeči ..spomin" na bivšega šaha Mohameda Alija: „ Mohamed Ali bivši šah Perzije, tukaj imenovan gospod Chalil, stanujoč v Rainerjevi ulici št. 4, čigar bivališče je sedaj neznano, je tožen od Magdalene Lutz, trgovke z mešanim blagom za 75 K 92 h. Za kuratorja njegovih pravic je imenovan dr. Ernest Bausek, ki ga bo v omenjeui pravui zadevi toliko časa zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne prijavi sodišču ali ne imenuje svojega zastopuika.
* Slovanski in nemški grobovi. Na shodu nemških antropologov v Heilbronnu je poročal posl. dr. Toldt z Dunaja o slovanskih grobovih v Avstriji in Nemčiji. Od severnega do jadranskega morja se nahajajo slovanski grobovi, ki so malone brez izjeme vsi zaporedni grobovi. Posamezni skeleti leže podolgem iztegnjeni zaporedoma. Lobanje so večjidel dolge in imajo podolgaste zadnje dele. Isti način pokopavanja so imeli Germani v svojih zaporednih grobovih; tudi na lobanjah ni najti med njimi nikake bitne razlike, iz česar se sklepa, da so Slovani in Germani skupnega porekla in so se šele pozneje oddelili. Prihodnje leto se bo o tem več razpravljalo, ker bodo cel dan zborovanja posvetili germansko-slovanskemu problemu.
* Izseljevanje t Ameriko. Ameriški listi poročajo, da je s 30. junijem v končanem letu prišlo v Združene države 923.385 priseljencev, medtem ko jih je leto prej prišlo
1,082.234. Deportiranih je bilo tekom zadnjega leta 12.917 priseljencev. Razvidi se iz tega, da je v enem letu padlo število priseljencev za
163.818. Da se število priseljevanja manjša, pripisujejo slabim časom industrijskih podjetij, kar dokazuje tudi to, da se veliko naseljenih vrača v staro domovnino. Tekom preteklega leta je Ameriko zapustilo 60.000 oseb več kakor druga leta.
Ljubljana in Kranjsko.
— Brn talni nastop gosp. majorja Brciudla od 17. pehotnega polka smo že par-krat opisali, toda njega se ne prime nič. V nedeljo, 13. t. m. je pri polku izostalo čez deveto uro 7 vojakov iu zato je moral celi ba-talijon ob 4. uri popoldne nastopiti v paradi in trpinčenje v paradDi obleki je trajalo do pol
8.	ure zvečer. Nato so vsem pregledali kov-čeke, kar je trajalo približno 2 uii in po viziti se je vršila „defelirunga“ po dvorišču, ki je trajala točno do pol 8.-zvečer, a vojaki bi bili morali biti prosti ob 5 uri popoldne. Ako misli major Breiudl s takim postopanjem uvesti disciplino v svoj batalijon, tedaj se hudo moti, doživel bo ravno nasprotno, preskrbeli pa bomo da bodo o njegovem početju izvedele tudi višje oblasti.
— O prometa na dolenjski železnici,
Iz železničarskih krogov nam pišejo: O prometu ua dolenjski železnici piše „Jutrou v št. od 10. t. m. V članku se prav neslano zaletava v železniško osobje, kakor da bi pisec ne-vedel, da železuičarji niso gospodarji železnic, temveč le helotje, katerim daje uprava podjetju, ne pa potnikom in še celo ne ošabnim sprevodnikom — tako jih zmerja ta neodvisni list — ugodne predpise. Pavšalno sumničenje je jedro članka. Stavek: „Uzmovič je moral med vožujo že svojega plena gotov biti", je jako lep priklon železničarjem, ker s prtljago ua železnici oddano, ne more med vožnjo nihče drug v dotiko priti, kakor samo železničar. Ako ve gospoda pri neodvisnem listu, kdo je tisti uzmovič, je sramota, da krade čast celemu stanu; čepa ne Te, je nesramnost še toliko večja. Železničarji naj se pa zahvalijo pri „Ju-tru“, da jih postavlja med one elemente, kateri delajo s tujim blagom tako, kakor dela „Jutro“ s tujo častjo.	—	o —
— Mestna posredovalnica za delo in stanovanja ostane danes zaradi suaženja uradnih prostorov zaprta za stranke.
— Nezgoda na cesti. V soboto zvečer se je vsled slabosti zgrudil na tla na Ambroževem trgu mestni delavec Lovro Šibic. Pri padcu je zadobil nad levim očesom znatno rano, katero mu je takoj obvezal zdravnik g. dr. Gallatia, nakar ga je žena spremila domov.
— Na Dunajski cesti se je zgrudil na tla železničar Fran Kržman in bil na zdravnikovo odredbo prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Na Tržaški cesti je ponesrečila zasebnica Terezija Kodela. Tam ji je pripeljal nasproti nek tovorni voz in ker ona slabo vidi, jo je zadelo oje v glavo ter jo telesno poškodovalo. Voznik jo je sicer opozoril s klicem, a bilo je že prepozno.
Elcktroklneinatograf BIdenl" Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov sporedi Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava po 9. na velikem vrtu. Spored za torek 15., sredo 16. in četrtek 17. avgusta, Dalmacija. (II. serija.) (Naravni posnetek.) Dragocena slika. (Komično.) .Abrahamovo darovanje. (Barvasti film iz zgodb sv. pisma.) Gospoda Klapsa trga po živcih. (Jako komično.) Pogledi iz Rusije. (Naravni posnetek.) Pristanišče v Odesi.
— Pristaniški delavci. — Samovar. — ^oja-ška parada v Jalti. Nauke je ukradel bankovec za 100 mark. (Jako komično.) Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8 xh *n 0(* ® V* do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Rdečeperka in bela deklica. (Prekrasna ameriška drama.) V petek, 18-^ avgusta velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami. Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsa kem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
— Iz Most nam pišejo: Klerikalcem dela moščanska občina veliko skrbi iu neprenehoma pisarijo o njej. Ali večinoma neresnico. Taka
je menda postava pri klerikalcih. Le sempatje se jim izmuzne kaj malega resnice. Tako zadujič modremu »Domoljubu". Zapisal je, da so — socialni demokrati krivi,, da tako dolgo ni občinskih volitev pri nas Človeku bi se to zdelo čudno. Saj nimajo socialni demokrati nobene oblasti v rokah. V deželnem odboru komandirajo	klerikalci, pri	deželni vladi	pa tudi ne
slušajo socialno demokratičnih ukazov. Ali »Domoljub" ima prav: Socialni demokratje so krivi. Ce	jih ne bi	bilo v Mostah,	bi bile volitve	že	razpisane,	zakaj tedaj se	klerikalcem
ne bilo treba bati, da propadejo. Pa se nam zdi,	da	tudi pred	dvema letoma ne bi bile
razveljavljene, če ne bi bilo preklicauih socialnih demokratov. Vseeno je mogoče, da klerikalci teže pričakujejo volitve kakor socialni demokrati, Čeprav imajo klerikalnega župana. Ce bi bili pametni, bi gledali, da jih kmalu razpišejo. Zakaj čim dlje bodo čakali tem več nas bo.
— Tatvine v Spodnji Šiški. V noči na 11. t. m. so bile ukradene iz gostilniških prostorov Antona Veljavca v Spodnji Šiški sle-
deČi predmeti: par skoro novih čevljev, ženski predpasnik, 2 litia vina s steklenico, steklenica malinovega soka, kranjska klobasa in 2 škat-ljici svalčic iz vlomljene kredence. Naslednjo noč je uekdo vlomil v botel rBellevue“ v Sp. Šiški, kjer je ukradel več denarja, nabiralnik družbe Cirila in Metoda, v katerem je bilo kakih 30 K, dalje je odnesel smotke in svalčice v vrednosti 5 K 60 h, par dobro ohranjenih Moških čevljev in 12 K gotovine. Tat je v obeh slučajih prišel in zbežal skozi odprto gostilniško okno.
— Pri kopanju utonil. Predvčerajšriim ■dopoldne je potegnil savski brodnik Jože Puhar iz Geričevega truplo okolo 30 let starega moža v Gradovljah iz vodo. V utopljencu so takoj spoznali samskega delavca Valentina Kokalja rojenega v Pšati, pristojnega v občino Devica Harija v Polju, kamor so prepeljali njegovo truplo v mrtvašnico. Kokalj se je baje vinjen kopal prejšnji dan v Savi blizu Sneberja in je utonil.
— Pri mlatilnici ponesrečil. Pri posestniku Primožu Grošlju v Cerošeniku usluž-benega dninarja Lorenca Limouija je zadnje dni pri mlačvi zgrabila mlatilnica za predpasnik in ga potegnila za seboj. Zadobil je več težkih vnanjih in notranjih poškodb v spodnjem delu telesa in so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
— Sreča v nesreči. 10 let stari Radolf Dorniš sin železniškega čuvaja na Verdu pri Vrhniki se je igral 10, t. m. na železniškem tiru. V tem hipu je prisopihal vlak in odtrgal dečku dva prsta na levi roki. Sreča je hotela, da ga ni vlak povozil in niu ugrabil mladega življenja.
Iz previdnosti. Deželna vlada je na prošnjo postojnske mestne občine odredila, da se odpošlje bolniška baraka v Post o j n o. Mestna občina se hoče za vse slučaje zavarovati, da lahko razpolaga z bolnišnico za silo, ako bi se kaj primerilo. V zadnjem sumljivem slučaju ni bilo nič kolere, ne tifusa, temveč čisto navadna driska, kar je preizkušnja pokazala. Sedaj je Postojua popolnoma zdravo mesto. Bolniška baraka Bdečega križa se je odposlala v pondeljek ter je že dospela ua svoje mesto in se postavi takoj. Opremljena je za osem bolnikov z vso potrebno opravo.
— Huje pri Kranju. V pondeljek zjutraj je gorelo na bližnjem Klancu, zvečer ob šestih je pa treščilo v Pavovčevo hišo na Hujah sredi vasi in se je vpelo. Pogorel je skedenj s klajo in del hiše. Strah je bil velik. Požarna bramba je bila kmalu na mestu in je pogasila s pomočjo vodovoda, ki ima pa za požar preozke cevi. Ako bi ne bilo vodovoda, bi bila nesreča velika.
Šttgersko.
— Nesanltarne razmere r bolnišnici.
Pišejo nam iz Celja: V tukajšnji deželni bolnišnici morajo biti prav lepe razmere. Zadej na vrtu, kjer se tudi bolniki sprehajajo, stoji velik Tazkrit zaboj, čez polovico napolnjen s kostmi, katerih se še drži meso in je vse živo črvov in muh. Da je smrad neznosen, se lahko razume ob tej vročini. Vprašamo, kje je bolnišnično ravnateljstvo, da ne odpravi take nemarnosti ! ? Kje je zdravstveni svetnik dr. Jesenko, katerega zadene poglavitna odgovornost, ako se okuži vsa okolica? Nam se zdi, da ta gospoda nima časa preiskavati bolnišnične prostore, kajti v Celju je vendar toliko z nacionalnimi burkami opraviti, da se s tem potroši ves čas.
— Rudarji v Trbovljah pozor! V
nedeljo, due 20. avgusta 1911 se vrši ob 4. popoldue na dvorišču ^Delavskega Doma“ javen ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo. Sodruge opozarjamo, da bo isti dan v „Delavskem Domu" revirska konferenca in bo ob ti priliki za popoldanski ljudski shod na razpolago več zunanjih govornikov; pozivljemo vse sodruge v Trbovljah, da razvijejo za ta shod prav živahno agitacijo, da bo udeležba čim večja. To je tudi že za to potrebno, da delavstvo izve o škandaloznem postopanju meščanskih poslancev napram delavskim potrebam v zadnjem zasedanju drž. zbora.
— Nevarna igra z revolverjem. Iz Celja poročajo: V soboto zvečer so šli kmečki fantje Avgust Dolenc, Martin Vrečer in Jože Bozraau iz neke gaberske gostilne domu. Med potjo je skušal Dolenc z revolverjem streljati. Ker ni hotel sprožiti, je Vrečer Dolencu pri preiskovanju revolverja z vžigalico posvetil. Takrat pa je naenkrat počil strel in kroglja je šla blizu stoječemu Božmanu v trebuh. Težko ranjenega so spravili v celjsko bolnišnico.
— Koloma nervoznost. V ponedeljek zjutraj se je na postaji Zidani most raznesla vest, da pripelje prvi zagrebški vlak s seboj deklico, ki je sumljiva, da ima kolero. Načel-ništvo postaje, ki je bilo brzojavno obveščeno, je takoj storilo vse potrebno. Ali ves strah je bil prazen. G. dr. Fridrich, ki je preiskal do-tično deklico, je konstatiral, da je postalo deklici slabo le zaradi slabega zajtrka in od vožnje. Peljala se je z usmiljeno sestro iz bre-iiške bolnišnice v sirotišnico.
—	ČVden redar. Iz Gradca poročajo:
V	nedeljo so imeli veteranci v neki gostilni na Tržaški cesti nekako slavnost. Provizorični stražnik Ferdinand Presslacher je tu nastopal v imenu policijske straže, pozdravljal veterance in govorančil. Slavnost se je zavlekla čez polnoč. V gostilni je pomagala žena nekega trgovskega sluge in ko se je napravljala domov, ji je Presslacher ponudil svoje spremstvo. Ženi je bilo všeč,	da ne	bo	morala sama tako daleč hoditi po	noči.	Ali	ko {-ta prišla	na Ka-
pelski cesti do nekega travnika, ji je začel redar ponujati svojo ljubezen in ker ga je zavrnila, jo je vrgel ob tla, pokleknil ji na prsi, pa jo davil.	Slučajno	je slišal neki	gospod
njene obupne	klice,	pa	ji je prišel ua	pomoč.
Zdravnik je drugi dan dognal, da je dobila poškodbe na vratu in na prsih ter da so seji tudi možgani pretresli, čednega redarja, ki je šele od maja za poskušnjo v službi, so aretirali.
Koroško.
— Požari. V Spodnjem Dravogradu je na nepojasnen način izbiuhnil pri posestuikn Aleksandru Bicherju požar, ki je uničil hišo in gospodarska poslopja. Škode je baje 6000 K, med tem ko so bila poslopja zavarovana za samo 3000 K. Ogenj je prvi opazil slaboumni Bicher, ki je zbudil potem tudi domače. Naj-brže je kdo žažgal. — V nedeljo, nekako ob pol 11. ponoči, je nastal v Zgornji Buhlji pri Grabštajnu požar v hiši in gospodarskem poslopju posestnika Primoža p. d. Cinca. Oba poslopja sta pogorela do tal. Tudi v tem slučaju sumijo, da je zažgala zlobna roka.
— Strela zažgala. V Sepcu pri Grabštajnu je v nedeljo, 13. t. m. med nevihto, ki pa ni povzročila nobene škode, treščilo v gospodarsko poslopje posestnika p. d. Tučlerja. Poslopje je bilo v trenutku popolnoma v ognju in je zgorelo do tal. Škoda je najbiže krita z zavarovalnino.
Goriško.
*	Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško gradiščanski grofovini je izdala svoje 27. letno poročilo o svojem delovanju v letu 1910. Iz njega se posnemlje, kod se je ta akcija v mi-nolem letu razširila ter koliko in kake vrsta dreves so se porabile za pogozdovanje. Komisija je imela do I. 1910. v goriškem. sežanskem in gradiščanskem okraju 8.291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča je pogozditi še 2.172 hektarov. Dohodkov je imela komisija doslej 737.817-38 K, med tt'mi 584.500 K državnega in 134.700 deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737.488‘94 K. Leta 1910 je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedauji podpredpednik tržaškega namestništva Henrik grof Attem. Upravo je vodil c. kr. gozdui svetnik Tulij Bersa pl. Leiden thal.
Istra.
— Kolera v Istri. Položaj v Bertokih se je zboljšal. Polagoma spoznava tudi prebivalstvo, da ni nič z zatajevanjem in z vražami. Novih slučajev bolezni ni. Pač pa se je dognalo, da imata dve sicer zdravi osebi bacile v sebi, To je 27letni Ivan Kocjančič, kateremu je mati umrla za kolero, pa 5letna Kocjančičeva, sestra dveh za kolero uuirlih otrok. Oba sta bila že prej izolirana.
— Strašna nesreča se je zgodila na vojni ladji „Radetzky“ v Pulju. Ko so namreč pri neki vaji dvigali sidro, je veriga odrezala nekemu pomorščaku glavo. Glava je padla v vodo.
— Mrtvec na Učki gori. Iz Reke poročajo, da je našel neki ogljar na Učki gori pred par dnevi mrtveca, katerega so pozneje spoznali in dognali, da je pravnik Augel Blitz z Dunaja, ki je bil že delj časa v Opatiji. Zdravniki so konstatirali, da je umrl za vročinsko kapjo.
Trst.
NaŠa prva naloga.
Tudi tukaj v Trstu se mora razširiti naš dnevnik „Zarja“. Kajti tržaško slovensko delavstvo je v vsakem oziru zaostalo za delavstvom drugih narodnosti. In že zaradi tega bi se moralo posvetiti slovenskemu delavstvu v Trstu več pozornosti. Davno, ko so imeli italijanski delavci že časopise — delavske namreč
—	jih mi še nismo imeli. In kakor je zaostal slovenski narod sploh, tako ;ie zaostal tudi slovenski proletariat.
Ni treba, da bi obširneje razpravljal, kako da je v tem oziru v Trstu; pravim samo to, da je žalostno Veliko število slovenskih delavcev je še tako nezavednih, da kupujejo in podpirajo list, ki je pisau v protidelavskem in v najbolj nazadujaškem duhu. „Edinostu, glasilo meščanske stranke, kupuje in Sita slovensko delavstvo, a delavskega lista, ki slika delavstvu s pravimi barvami današnji sistem, ne čita. Ni
li	to zaslepljenost in duševna zaostalost delav-
stva? List, ki poneumnuje delavstvo, je pri njih priljubljen, lista, ki jasni delavstvu obzorje, niti ne poznajo, še manj da bi ga čitali. In kar čitajo ti delavci v „Edinosti“, tudi verjamejo. Ako piše „Edinost“ proti delavstvu, je tudi prav — pravijo, saj je „Edinost“ pisala.
Povdarjati moram, da so dotični delavci, ki tako naprej žive v temi, narodui delavci. Socialisti niso več tako zaostali, da bi verjeli meščanski „Edinosti“. Tisti delavec, ki je prepričan socialist, ne stori nikdar take sramote delavskemu stanu, da bi kupoval in podpiral liste, ki so nasprotni interesom delavstva. A narodni delavci to store. Pa saj bi vendar niti ne bilo N. D. O., ako ne bi ekzistiralo politično društvo „Edinost“. N D. O. je štafaža „Edin.ja-ška“ in z njo delajo gospodje pri «Edinosti“, kar se jim poljubi.
Prav žalost obhaja človeka, če pomisli, da ti siromaki (narodni delavci), ki so v takem obupnem položaju, še verjamejo svojim tlačiteljem in se dajo od njih voditi. Usmiljenja vredni so. Njim to pač nihče ne more zameriti, kajti oni vendar ne morejo prav nič za to, da so duševno zaostali ter se izročili krempljem, ki jih sedaj trgajo, da curlja kri iz telesa. Zameriti pa se mora onim, ki so vse to zakrivili, ki so izvlekli delavstvo iz prave delavske organizacije in povedli — v klavnico. Prodani delavci se nam smilijo, a nad izdajalci in morilci trpečega delavstva bo še švigal bič.
Naša naloga mora biti, da vsem tem ljudem damo v žuljavo roko „Zarjo“. Kadar bodo čitali resnično očrtano svoje žalostno in bedno življenje, pade pred njimi zatemnelo zidovje v prah in ugledali bodo jasen dan. Rešiti jih moramo propada, rešiti pogina!
Dvomim o tem, da bi bilo tržaško slovensko delavstvo z vsem zadovoljno. V3i prav dobro vemo, da je položaj tržaškega delavstva neznosen. Vemo pa tudi, da je krivo le to, ker delavstvo ni zbujeno, ker delavstvo še spi. Da pa se bo to zaspano delavstvo zdramilo in odprlo oči, ter ugledalo na rokah vezi, bo treba delati, in še enkrat delati. Dolžnost vsakega sodruga je, da dela na to, da pride v vsako delavsko kočo „Zarja“. „Zarja“ je pisana tako resnično, da se morajo trpinu, kadar vse premisli, in spozna, da je bilo njegovo življenje na povelje kapitalizma uničeno, v očeh zasvetiti solza, a tudi v srcu zbuditi srd. Prepričan sem, da bo marsikateri postal, kadar bo začel „Zarjo“ pazno čitati — agitator. Spo-znavši svoje bedno življenje, se bodo marsikomu začele krčiti pesti, in delovanje za odpravo te krivice se bo začelo.
Apeliram na sodruge, da vse svoje moči žrtvujejo v ta dobri in za našo idejo koristni namen. Od sodruga do sodruga mora iti misel. da mora biti delo tako dolgo, vztrajno in energično, dokler ne pridobimo za našo stvar zadnje trpeče delavske duše.
Da se pa to čimpreje zgodi, vsi na delo za „Z a r j o“!
—	Impozanten shod železničarjev.
Dne 8. t. m. je bil v veliki dvorani „Delavskega doma" izredno dobro obiskan shod juž-noželezniških delavcev. Najprej je sodrug P o-č e k z Duuaja obširno poročal o delovanju delavskega odbora in o pridobitvah železničarjev, ki so jih dosegli potom organizacije. Najvažnejši pridobitvi sta: delavski odbor in pro-vizijski sklad. Med drugim je govornik izvajal sledeče: Pred letom 1905. nismo imeli ne delavskega odbora ne kakega drugega zastopstva. Tisto leto je naša centrala dala sestaviti začasen odbor, ki je imel zastopati delavstvo napram ravnateljstvu. S tem pa je bil položen temelj delavskemu zastopstvu. Ravnatelj se je moral vdati in dovoliti razne koncesije, med drugimi tudi to, da se nzne skupine delavcev Stabilizirajo. Toda velika večina teh obljub je ostala dolgo neizpolnjena. Do leta 1906. je ravnateljstvo pozabilo skoraj na vse, kar je v sili obljubilo. L. 1907. smo bili koalirani z uradniki. Ti pa so korakali z nami le toliko časa, da so dosegli, kar je bilo dosegivega. Ko so jim pa delavci prinesli kostanj iz ognja, so nas uradniki sramotno izdali. Naenkrat so jim bili delavci preumazaui, da bi uradniki ž njimi sedeli na istih klopeh kakor prej. Na znameniti seji v železniškem ravnateljstvu septembra 1907., ki je trajala do polnoči, se je ravnateljstvo z vsemi štirimi upiralo delavskim zahtevam, posebno pa uvedbi provizijskega sklada in delavskega odbora. Mi smo takrat izjavili: Ali se ugodi delavskim zahtevam, ali pa pričnemo s pasivnim odporom. Nato je — ob enajstih ponoči — šlo zastopstvo uprave k takratnemu ravnatelju dr. Egerju ua posvetovanje in se petnajst minut kasneje vrnilo z zagotovilom, da se tudi tema delavskima zahtevama ugodi. Kar prej ni bilo mogoče in za kar prej ni bilo sredstev, je po preteku petnajstih minut bilo izvedljivo. Nato omenja govornik obljubo južno-železniškega ravnateljstva, ki jo je dalo pred kratkim deputaoiji naše organizacije. Deputacija je zahtevala regulacijo mezde za stare delavce, ki služijo že 20, 30 in več let. Ravnateljstvo je to obljubilo. Nadalje našteva govornik uspehe, ki so se dosegli potom delavskega odbora in organizacije. Omenja dopuste, podpore ob času orožnih vaj, posmrt-
nino za člane provizijskega sklada, skrajšanje delavnega časa itd. Delovni čas je sicer že precej krajši nego nekdaj, a vendar v tem oziru še nismo dosegli tega, kar zahteva v«e delavstvo : osemurni delavnik Mirovali pa ne bomo prej, dokler ga ne dosežemo. Kar se tiče živilskih skladišč južne železnice, je uprava vedno odklanjala zahteve uslužbencev po soupravi. L. 1902. je bil storjen prvi korak za priboritev te pravice. Vsled tega koraka pa je južno-že-lezriiška uprava postavila dva sodruga na cesto, ker ni hotelo nikakšne kontrole v živilskih skladiščih. Gospodarila je vsled tega lahko, kakor se ji je zljubilo. Takrat so se še dali delati profiti v trgovini z živili. Sedaj pa, ko je postala draginja naravnost neznosna in se ne more več tako gospodariti za profit, o katerem nihče ni vedel kam gre, je uprava dovolila nekak nadzorovalni komite iz vrst uslužbencev. Razne uspehe pa, ki smo jih pridobili potom naše organizacije, si prisvajajo razne žolte organizacije in s tem slepijo nezavedne železničarjem In še nekaj ne smemo zamolčati. Ko je pred nekaj časom bila deputacija stavbnih delavcev pri dvornem svetniku S c h m i t z u , je ta hotel ustrašiti deputacijo iu zahteval, da pomiri razburjeno d|lavstvo, ne da bi kaj nudil zato. Ker je deputacija izjavila, da proti volji delavstva, ki jo je odposlalo, ne more storiti ničesar, je gospod Schmitz rekel: »Potem se pač pojde proti vara s bajoneti in policijskimi sabljami." (Gromoviti fej-klici.) Posebno je govornik po-vdarjal, da je v prvi vrsti treba močne organizacije, ki je opora delavskih zastopnikov za uspešno delovanje. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. — Sodrug Kopač je nato v slovenskem jeziku raztolmačil izvajanja predgovornika, povdarjal potrebo trdne organizacije iu poživljal navzoče, naj opustijo osebnosti, ker to največ škoduje mim samim, ker železniška uprava jako dobro ve, če so železničarji edini ali pa razdvojeni, ter je o vsem natančno poučena, kar se godi v naših vrstah. Pri delovanju v organizaciji naj se ne ozirajo na to, s kom so v osebnem nasprotju, temveč naj složno delujejo v skupno korist. (Burno odobravauje.) Ko so bile rešene še nekatere notranje zadeve, je predsednik zaključil lepo uspeli shod.
— Kolera v Trstu se menda bliža kraju. Novih slučatev ni več. Koraki zoper zahrbtnega gosta so se obnesli in upati je, da so legla infekcije zatrta.
— Skrivnosten strel. Zidar Ivan F e r-luga je dobil v pondeljek zvečer, ko je šel mimo hiše št. 764 v Škorklji, strel iz floberta v čelo. Ferluga ni hudo ranjen. O storilcu ni sledu.
— Iz obupa nad neozdravljivo boleznijo se je zastrupil s	fenilno	kislino 60 letni Fran
S a r d i v Trstu	v ulici	del’	istituto št.	46.
— Nagle	smrti	je	umrla v	Trstu
80 letna Marija	Nadliscech,	stanujoča	v Ko-
lonji št. 402. Šla je na obisk k svojemu sinu v Vrdelo št. 1063, kjer je prenočiia. Ko je vstala in se oblekla, ji je prišlo slabo. Padla je ua tla in obležala mrtva.
— Poskusen samomor. 22 letna Antonija S., stanujoča na Proseku št. 20 pri Trstu, se le po prepiru z možem zastrupila. Prepe-liali so jo v bolnišnico
Priporočajte in širite naš list!
Gospodarski pregled.
** Prepoved žitnega Izvoza na Ruskem. V ruskih eksportnih krogih kroži vest, da namerava vlada izdati odredbo glede prepovedi žitnega izvoza. Eksportna zbornica se je izjavila trgovinskemu ministru za takojšnjo odredbo take prepovedi. Borzni odbori morajo poročati trgovinskemu miuistru Timajevu vsak dan koliko žita se izvaža. Zadnjikrat je bila izdana ua Ruskem prepoved žitnega izvoza 1. 1892.
Delavsko gibanje.
= Kongres primorskih strokovnih organizacij. Dne 8 , 9- in 10. septembra t. 1. bo zboroval v Trstu peti strokovni kongres s sledečim dnevnim redom :
1. Pregledovanje mandatov.
2. Volitev predsedništva;
3. Črtanje zapisnika zadnjega kongresa;
4. Volitev komisij za: a) pregledovanje mandatov, b) pregled računov, c) pregled predlogov, d) volilni odbor;
5. Poročilo strokovne komisije;
6. Sistem strokovnih organizacij;
7. Strokovne organizacije in zadruge;
8. Politika dela;
9. lnterprovincialni opravilnik:
10. Volitev strokovne komisije;
11. Raznoterosti.
Kongres zboruje v veliki dvorani „Delav-skega Domau, Via Boschetto 5. Začetek ob 9. dopoldne. Naprošene so vse strokovne organizacije v Trstu, na Goriškem, v Istri in Dalmaciji, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na ta kongres, ki bo velike važnosti za razvoj strokovnih organizacij.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
*««|OT! Tolsto vi ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, te-|er ie *“dl g°5ll||w-lclovls<;e |n p«"ot«če.	Svoji	k svojim!
ZADNJE VESTI.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 16. avgusta. Pogajanje med strokovnimi referanti avstrijske in ogrske vlade so se danes prekinila. Odločitev je sedaj v rokah obeh vlad. Pričakuje, se da se 18. t. m. sestane avstrijski ministrski svet in da 19. ali 20. t. m. sporoči ogrski vladi, če ugodi ogrskim zahtevam ali ne.
Kolera na Dunaja.
Dunaj, 16. avgnsta. Na Dunaju je 12. avgusta obolela delavka S e h w e n t, ki so jo 13. t. m. prepeljali v bolnico. Bakteriološka preiskava je sedaj dognala azijatsko kolero. Schwentova je mati šesterih otrok. Rodbina, obstoječa it osmih ljudi, prebiva v tesnem stanovanju z eno sobe in kuhinjo. Bolnica je začutila kmalu po zavžitju grozdja bolečine v črevesu. Njeno fctanje je precej obupno.
Krlstoffy.
Budimpešta, 16. avgusta. V političnih krogih se pripravlja resen konflikt. Bivši trgovinski minister Vor6s, ki je bil s Kristoffy-jem skupaj član vlade, pravi, da se včerajšnja Kristoffjrjeva izjava (glej včerajšnjo „Zarjo" 1) ne vjema z resnico. Takrat, ko je Fabricius razgnal parlament, Kristoffj baje še ni bil podal svoje demisije. Vi)r03 pravi, da hočejo njegovi tovariši počakati, dokler se ne vrne tedanji justični minister Langi v Budimpešto ip potem storiti korake proti Kristoffjju.
Ogrska obstrukcija proti brambnim predlogam.
Budimpešta,16. avgusta. Današnjo sejo poslanske zbornice so napolnila poimenska glasovanja. Ob eni popoldne so prišle na vrsto interpelacije. Ministrski predsednik grof Khuen-Hederv&rjje odgovarjal poslancu Gy5rffyju od Ju-s t h o v e strake, ki ga je interpeliral zaradi Schdnaichovega odstopa. Ministrski predsednik je izjavil, da mu o odstopu vojnega ministra ni nič znano (Veselost.) in da bi eventualen odstop bil brezpomemben za usodo brambne predloge, zakaj po § 88 te predloge je izvedba brambne reforme poverjena n& Ogrskem honvedskemn ministru. Zbornica je vzela odgovor ministrskega predsednika v vednost.
Napad na hrraSkega bana.
Budimpešta, 16. avgusta. Na da-ijes razpisano razpravo zoper napadalca M a -tavšeka je sodnik odgodil na nedoločen čas, ker se je ban in sekcijski načelnik Chav-rak nista udeležila.
Orožniki ustrelili cigana.
Temešvar, 17. avgusta. V bližini Nagy-Kovereša je zadela orožniška patrulja ua cigane. Na poziv, da naj obstoje, so cigani odgovorili«8 streli. Nato so oiožniki oddali salvo : enega cigana in eno ciganko so ubili in enega težko ranili. Uvedena je preiskava.
Angleške stavke.
Besen položaj v Liverpoolu.
London, 16. avgusta. Po vesteh iz Liverpoola se je položaj poslabšal. Poulične bitke se nadaljujejo. Vsakovrstne temne eksistence izrabljajo položaj, ki je nastal vsled stavke, pa plenijo in ropajo. Mnogo trgovin je opustošeuib. Večkrat je prišlo do besnih spopadov z vojaštvom. Pehota je streljala, ne da bi bil kdo ranjen. V raznih okrajih je izbruhnil požar. V Birkenheadu je prišlo do divjega boja s policijo, ki je bila brezmočna in je morala klicati vojaštvo na pomoč. Tudi ženske se udeležujejo boja. Ko je vojaštvo hotelo vdreti v hiše, iz katerih je bilo napadeno, je opazilo, da so zabarikadirane. Mlinarji so liverpulskega župana opozorili, da v par dneh ne bo kruha.
Splošna stavka.
London. 16: avgusta. Centralni stav-kini odbor v Liverpoolu je razglasil splošno stavko,« vštevši železničarje. Iz Londona so poklicali še vojaštva.
Stoinpetdesettisoč delavcev v s t a v k i.
London, 17. avgusta. Stavka se je razširila na Birmingham in sosednja industrijska središča, V Liverpoolu Strajka nad 150 tisoč delavcev; 10 tisoč vojakov je odšlo v Ljverpool. Položaj je skrajno resen; simpatije občinstva so vseskozi na strani stavku-jočih. Pričakovati je, da izbruhne v najkrajšem času splošna stavka cestnih železničarjev po Tsem Angleškem. Voditelji zveze transportnih delavcev izjavljajo, da nimajo nobenega vpliva na stavkujoče. Ge se vkratkem ne doseže sporazum med delavci in delodajalci, na-
merava vlada stavkujoče železničarje in tramvajske uslužbence vpoklicati v vojake. Vendar je ta vest precej neverjetna, ker je militarizi-ranje železnic na Angleškem nemogoče.
Novi poulični boji.
London, 17. avgusta. V Evertontalu je drhal ulomila v neko prodajalno, policija je zasedla ves okraj. Uporniki so pogasili ulične svetilke, po cestah so napeli bodeče žice, odprli pokrove kanalov. Policija in vojaštvo sta po dolgem delu ob dveh po polnoči odstranila žične pregraje po cestah in zapodila množico v beg.
Anglija pred velikimi socialnimi boji.
London, 17. avgusta. Od včeraj zjutraj se nepretrgoma vrše v trgoviuskem uradu konference z železniškimi ravnatelji in voditelji železničarskih strokovnih društev. Doslej so bila vsa pogajanja brezuspešna. Splošno prevladuje mnenje, da stoji Anglija tik velikega industrijskega boja.
London, 16. avgusta. Železniški promet z Manchestrom je ustavljen.
C a r d i ff, 16. avgusta. Med zamorskimi mornarji in policijo je prišlo do ostrega spopada. Dvanajst ranjenih zamorcev so odnesli v bolnišnico.
Francoski in angleški delavci.
London, 16. avgusta. Sem je prišla včeiaj deputacija francoskih delavcev, med njimi mnogo poslancev, obiskat angleške organizirane delavce. Na Tiafalgare Square je bil velik sprejem. Posl. Macdonaldje v svojem pozdravnem govoru dejal: »Delavci in socialistične stranke vsega sveta naj bodo složne, pa bodo kmalu imele prvo besedo v medna-lodni politiki". Ben Tillet je dejal, da je morala vlada prosjačiti pri stavkinem odboru, da je mogla dobiti krme za svoje konje. Keir Har-dic je oejal, da so taki sestanki v sedanji dobi važnejši od monarhističnih sestankov. Sedaj se javlja začetek kapitalističnega konca. Velikanski shod je sprejel resolucijo, ki presrčno pozdravlia goste in protestira proti ogroževanju svetovnega miru. Delavstvo izjavlja, da bo porabilo vsa sredstva proti izkoriščevalcem, da prepreči vojno.
Tnrški ministrski sret o alfabeta.
Carigrad, 16. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da se smeta v ljudskih šolah uporabljati arabska in latinska abeceda pod pogojem, da se koran bere le v arabici. Za srednje šole velja le arabski alfabet.
Albanija.
Solun, 16. avgusta. Položaj v južni Albaniji je postal zelo kritičen. V janinskem okraja so se dvignili Toski. 130 vstašev je iz zasede napadlo Turke. Dva podčastnika in dva vojaka sta ubita, mnogo je ranjenih. Vojaštvo se je moralo umakniti. Vse gorovje je polno ustašev. Tudi pri Premetih je bila bitka, v kateri so bili Arnavti baje poraženi. Med mrtvimi je njih vodja Naziv.
Carigrad, 16. avgusta. Pri Argyro-kastru je zbranih 300 Arnavtov. Po nalogu vlade jih je vali pozvat zadnjikrat, naj se vdajo, ker jih sicer vojaštvo napade.
Kolera r Turčiji.
Solun, 16. avgusta. V Valoni so kon-statirali 14 slučajev kolere in sicer 6 smrtnih, v Škadru 22 slučajev, 10 Bmrtnih, v Peči 14 smrtnih slučajev v Djakovi 4 slučaje in v mi-troviški okolici 6 slučajev.
Bolgarsko-turški konflikti.
Sofija, 16. avgusta. Bolgari trdijo, da sta bila tista dva vojaka, katerih trupla so našli dne 7. t. m. jpri kamsunskih Bunarih, ustreljena od turških vojakov. Našli so ju na turških tleh. Bolgarski častniki so ju dali odvesti čez mejo, proti čemur so turške oblasti protestirale.
Torpedorka se je potopila.
K o d a n j , 16. avgusta. Nemška torpe-dovka št. 21 je zadela na vzhodnem obrežju otoka Langelanda ob torpedovko št. 14 in se potopila. Vse moštvo se je rešilo.
Maročansko vprašanje.
Pariz, 16 avgusta. Tukajšnje časopisje kaže veliko nezadovoljnost s francosko nemškim pogajanjem in pravi, da se vsa stvar nikamor ne gane.
B e r o 1 i n , 16. avgusta. Državni kance-lar Bethmann H o 11 w e g in državni tajnik Kiderlen W & c h t e r odpotujeta jutri na Wilhemsh5he k cesarju. Poročala mu bosta o stanju konferenc zaradi maročanskega vprašanja.
Berolin, 16. *ygusta. Iz Tangerja javljajo, da je Mekines že popolnoma pod francosko upravo. Sultan pojde v Rabat in Fran-
cozi pričakujejo, da se s tem utrdi njih vpliv v Fezu.
Nemiri v Perziji.
Teheran, 16. avgusta. Salar Ed Dau-leh je neovirano zasedel Hamatan.
U r m i a , 16. avgusta. Iz Haya poročajo, da je Kurd Saurkuraga s svojo četo opustošil ruskemu konzularnemu agentu pripadajoče selo in odvedel 15 glav goveje živine in 600 ovac.
Teheran, 16. avgusta. Tu se širijo vesti, da je eksšah Mohamed Ali po porazu svojih čet ubežal ua parnik in da na kaspijskem morju pričakuje uadaljnega razvoja stvari.
Velika železniška nesreča.
Novi Y o r k , 16 avgusta. Včeraj je brzovlak med Chicagom in Novim Yorkom pri postaji Wayne trčil v nasprotni tovorni vlak. Posledice so bile strašne. Oba stroja sta razdejana, štiri osebue vozove je vrglo iz tira, mnogo vozov je poškodovanih. Pet železniških uslužbencev je mrtvih, trideset oseb je ranjenih, med njimi mnogo težko.
Za tiskovni sklad so darovali: Dozet 50 v, Dorotevič 40 v, Hegoj 40 v, Korbar 30 v, Jug 18 v, Vinkovič 20 v, vsi v Opatiji.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Trgovina žita in deželnih :, pridelkov —
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in iranko.
HOTEL ,VEGA‘
v Spodnji Šiški se odda
s 1, novembrom v najem. Več se izve pri g. Mayer, Metelkova ulica 19.
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila; MFLORIAN“, Ljubljana.
liter K 2-44. „ » 4-80.
V
Postavno varovano.
Kavarna
••
••
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
:: se priporoča. ::
Službo tajnika
za strokovno tajništvo pri' Zvezi strokovnih društev v Ljubljani razpisujemo do 25. avgusta 1911.
Nastop šlužbe meseca septembra; plača po dogovoru^ Prednost imajo kompetenti iz delavskih vrst. Ponudbe (le pismene) z dokazili glede dosedanjega delovanja v strokovnih organizacijah, znanja vsa) obeh deželnih jezikov, poznavanja domačih razmer in primerne sposobnosti za to službo sprejema do omenjenega dneva načelnik Zveze; Ivan Mlinar, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8.
Ifične pomaga!
loji gramofoni in godbeni avtomati so la najboljši!
A.Rasberger.li""J»«
Pozor! Preselitev! Pozor!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana.
Velika zaloga pravih Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
MB' Stari trg štev. 9 "3M
isto popolnoma na novo uredil ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj
optični zavod
• •
po najntjvejšem sistemu z električnim obratom urejeni.
V zajogi imam vedno najnovejše ščipalnike, očala, tudi Rotenstockove; toplomerje, daljnoglc.de vseh vrst, kakor „Zeis“, „Qoerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hydrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — V«a popravila izvršujem v svoji dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da mi isto ohranite tudi vbodoče.
Z odličnim spoštovanjem	„	„	_	_	,	_
Fr. P. Zajec, Stari trg št. 9.