Cesarjeva petdesetletnica in Slovenci. Naš presvetli cesar Franc Jožef I. slavijo letos 501etnico svojega vladanja. Vsi narodi avstrijski se jim ho6ejo o tej priliki pokloniti in svoje želje izraziti, tudi mi vedno zvesti Sloveaci ne smemo žaostati. Ali naši zastopniki v deželnem zboru štajarskern, koroškem, goriškem, tržaškem in isterskem se žal, ne iemljejo v poštev, zato mora v imenu vseh Slovencev govoriti kranjski deželni zbor, in njegov poro6evalec, g. dr. Zitnik, je že sestavil načrt adrese ali udanostnega pisma, katero tudi mi štajarski Slovenci s polnim srcem podpišemo. Naj se ta načrt v vseh to6kah vsprejme! Glasi se tako-le: Pet desetletij letos mineva, odkar Vaše veli6anstvo z mo6no roko, veliko požrtvovalnostjo, plemenitim samozataievanjem, moralnira pogumom in očetovsko ljubeznijo v resnih in nevarnih časih skrbno čuva in modro vlada veliko državo različnih narodov. Ta izredni dogodek, ki se sedaj v teku zadnjih štirih sto let prvi6 ponavlja v zgodovini preslavne Habsburške vladarske hiše, prešinja z velikim veseljem vse narode širne države. Vse kronovine, vsi narodi tekmujejo, da svojemu vladarju, svojemu skupnemu dobrotljivemu o6etu, v dobrodelnih napravah in iskrenih besedah tem povodom izrazijo čustva hvaležnosti, neomahljive udanosti in neomejene ljubezni. Pri tem rodoljubnem in lojalnem tekmovanju pa kranjska dežela ne zaostaja za dru- gimi deželami in kraljestvi. Šeststoletna zgodovina spri6uje, da kranjsko prebivalstvo ni nikdar prelomilo prisege preslavni Habsburški vladarski hiši in se nikdar ni tnajala njegova zvestoba. Kot junaki so kranjski sinovi na neštetih bojiščih prelivali svojo kri za vladarja in dom. To neomahljivo zvestobo in udanost Vašemu veličanstvu in presvetli cesarski rodovini ob tej izredni priliki šlovesno ponavlja in prisega verno udani kranjski deželni zbor kot zakoniti zastopnik vojvodine kranjske v imenu vsega prebivalstva ter se preudano zahvaljuje neizmerni milosti in blagonaklonjenosti Vašega veličanstva za brezštevilne dobrote, s katerimi je cesarska velikodušnost lajšala bedo in zdravila rane naše drage domovine ter vedno ožje spajala vez ljubezni med vladarjem in ljudstvom. V zadnjih. petdesetih letih se je v Avstriji v velikanski meri razvilo politično, gospodarsko in socijalno žtvljenje, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti neutrudni skrbi Vašega veli6anstva za duševni in gmotni blagor vseh državljanov. Vašega veličanstva najpiemeniteiša težnja in vzvišena želja je bila vedno, da se po času primernih napravah in potrebnih preosnovah skupna država prenavlja in pomlaja, da se na podlagi prave prostosti, na podlagi popolne jednakopravnosti vseh narodov v državi in jednakosti vseh državljanov pred zakonom ter sodelovanjem Ijudskih zastopnikov pri zakonodajstvu povzdigne domovina do svetovne slave in mo6i ter postane nerazrušna stavba v viharjih 6asa in prostorna hiša za vse rodove različnih narodov, ki so že stoletja združeni pod žezlom preslavnih očetov Vašega veličanstva. Pomneč ta vzvišena na6ela, katera je Vaše veličanstvo modro in velikodušno ustvarilo kot podlago normalnemu razvoju ustavnega življenja v državi, od srca obžalujemo, da so v zadnjem času do vrhunca vsplamteli narodni boji;odločno obsojamo zadnje nečuvene prizorevposlanski zbornici, ki so prepre6ili redno delovanje državnega zbora, škodili ugledu države ter posredno pospeševali namere razdiraio6ih življev. Iskreno želimo, da vsi krogi 6ujejo in poslušajo Vašega veli6anstva očetovski klic: »Viribus unitis!«; da se poležejo viharji, doseže pravi6na sprava med narodi na podlagi popolne jednakopravnosti in avtonomijenarodov. Želimo, da se prej ko mogoče zopet pri6ne redno delovanje državnega zbora, nagodba z Ogersko sklene ustavnim potom, kakor ustreza upravičenim zahtevam in potrebam naše državne polovice in skupne države, in da ljudski zastopniki v državnem zboru v soglasju z nameni Vašega veličanstva stvarno in brez izgube 6asa uspešno rešujejo velevažne naloge in ranoga pere6a vprašanja ter pospešujejo razvoj javnega življenja vverskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na krš6anski podlagi. — (Konec prih.)