Korlar la Corresponden-H* a: Cas. Corrco No, 8. Sncnrsal 17 - lis. Aires. Redaccion y Administracion: Oalle Cervantes 3039 Buenos Aires ★ Naročnina: Za eno leto $ 15.— Za pol leta $ 8.— Za inozemstvo 3 dolarje *®«rve mesece po osvoboditvi .je želja za znanjem in kulturnim dvigom najela široke ljudske množice. Mlad' ljudje, ki se zanimajo za vse napredno in plemenito, so začeli ustanavljati razna kulturna in prosvetna društva, pri čemer jim je nudila vso pomoč Ljudska prosveta Slovenije.- Mladini, so se polagoma, pridružil? tudi starejši, ki sc jim nekoč želja po znanju ni uresničila, ker je bila takrat znanost, izobrazba in kultura dosežn le za ozek krog ljudi. Delovni člove1 pa do nje ni imel pravice. Oblastnik so se trudili, da bi njihova zaostalos' bila čim popolnejša, da so jih potem 'ažj< zatirali iu izkoriščali. Danes ima Ljudska republika Slovr lija nad 500 kulturnih in nad 290 pro 'vetnih društev, ki zajemajo velijo 'te vil o ljudi raznih družbenih slojev, )oklicov in starosti. V ljudskih uni-erzah, ki jih ima Slovenija nad 80. lobivajo delovni ljudje na poljudno znanstvenih predavanjih osnovne pojme družbenih, znanstvenih in politič-lih vprašanj. Delovni človek zelo cen’ 'obro knjigo, kar dokazujejo tudi šte 'ilne knjižnice. Danes ima Slovenije '.864 knjižnic,, ki razpo^igajo z na< >ol milijona knjigami. vojnem štabu. Njen oče je bil sodnik, mati pa učiteljica. Oba so med vojno hitlerjevi zločinci ubili. Tudi ona je nosilka Spomenice 1941 in dveh drugih odlikovanj. SLOVENSKI GLAS, v imenu našf naselbine pozdravlja novega predstav lika FLRJ tov. Stiliniviča in mu kli lemo dobrodošli. Izrazimo mu ob tej priliki željo celokupne naše naselbine, la pri njegovi visoki misiji doseže naj sijajne uspehe v dobrobit naše domo vine FLRJ in naših narodov. Kolikšno pnžnjo posveča Ljudska prosveta Slovenije izobrazbi mladine, najbolje .ponazarjajo naslednji podatki. V Sloveniji obiskuje nižje srednje šole 77.85'.' dijakov, dočim jih je pred'vojno obiskovalo le 37%. Učiteljske .voleje obiskovalo povprečno 583 učencev, danes pa se je to število povečalo na 1.511 učencev. Poleg tega se ustanavljajo razne strokovne šole, ki pred vojno niso obstojale, kakor šola za medicinske sestre, rudarska, gozdarska in metalurška šo’a. Za vpis v te šole je potrebna nižja srednja šola, kar dokazuje njihovo kvalitetno višino. Naklada šolskih knjig se je od 25.000 izvodov dvignila na 650.000 izvodov. Tudi kulturnemu dvigu vasi posveča Ljudska fronta Slovenije veliko skrb. Pridobljeno znanje bo kmečkega človeka osvobodilo splošne kulturne zaostalosti ter mračnjaškega klerikalnega vpliva, ki je eden izmed največjih sovražnikov znanosti in resnice. V vseh tudi najbolj oddaljenih vaseh, se organizirajo prosvetni tečaji,, katerih število se iz dneva v dan veča. Preteklo leto je bilo organiziranih 390 tečajev, letos pa jih je že nad 600. Tečaje obiskuje okrog 16.000 tečajnikov, ki prisostvujejo poljudnim predavanjem o zadružništvu, poljedelstvu, računovodstvu in drugih predmetih, katerih znanje je nujno potrebno za dvig splošne izobrazbe. Kmetje radi posečajo te tečaje, ker se vedno bolj zavedajo, da socialistična preobrazba vasi ne pomeni le kolektivizacije zemlje in ustanavljanje kmečkih obdelovalnih zadrug, temveč predvsem tudi lvig in preobrazbo kmečkega človeka jarnoga v novega človeka, ki bo vzporedno z naprednim načinom obdelova-ija zemlje kulturno dvigal in vzgajal udi sebe samega. Kot izobražen in razgledan človek bo potem z lahkoto loj el vse prednosti socializma ter bo tako še glob j e vzljubil svojo socialistično domovino in jo, če bo to potrebno, tudi krepko branil. Danes, ko postaja klevetniška kampanja Informbiroja vedno bolj drska in napadalna, se bo kulturen in izobražen Jugoslovan lahko uspešno boril za svojo pravično politiko svojega državnega vodstva. V trdnem prepričanju, da bo njegova zmaga nad fašističnimi metodami demokratičnih dt?žel obenem tudi velik doprinos borbi proletariata vsega sveta, bo krepko obvladal in premagal vse predvidene in nepredvidene težave. Naša filma "NA SVOJI ZEMLJI" in "SMOTRA MLADOSTI" Se predvajala, dne 2. aprila ob 9 uri v kinu "NOBEL" Avda. Fco. Beiro 5258 (Villa Devoio). Lovro Kuhar Prežihov Voranc : ; x Vesti iz Ljudske Republike Slovenije Lovro Kuhar Dne 18. februarja t. 1. je umrl v Ma- * * * Slovenijo, kjer je živel ilegalno. Po dveh lotili je odšel v Zagreb in tam spisal tretji romali “Jamnica”, kateri ie bil objavljen komaj ]*> osvoboje-nju domovine. V tem času je tudi spisal neko dramo, kateri, rokopisi so se izgubili. Leta zadnje vojne je Voranc prebil po zaporih, največ v Ljubljani in dve leti in pol tudi po koncentracijskih taboriščih v Italiji in Nemčiji. Ko se je po osvoboditvi povrnil v Slovenijo je izda1 še štiri knjige: Leta 1945 “Od Kotel do Belih vod”, 1946. I. “Borbo na tujih tleh”, obe že prej spisane. Nato ,je objavil knjigo iz živ-Menja narodnoosvobodilne borbe “Naši mejniki’’ in 1. 1949. mladinsko knjigo “Solzice”. Za njegovo književno uspešno delovanje je dobil Voranc dve zaslužni priznanji: nagrajen je bil z nagrado Zvezne vlade in Prešernovo nagraj do” za književnost. I Zahrbtna bolezen, katero si je med vojno nakopat, ga je zadnja leta zelo mučila. Zadnje mesece se je interniral v Mariboru in kljub slabemu stanju je bila njegova želja ude^žiti se Kongresa Narodne prosvete, ki se je januarja II. 1. vršil v Ljubljani. Njegovo stanje mu tega ni privolilo, a poslal je Kon-| gresn nismo, v katerem je med drugim rjiboru po dolgi in težki bolezni slo-: obsoja1 klevetniško gonjo proti naši venski pisatelj Lovro KUHAR - “Pre-! domovini in proti državnim in partij-žihov Voranc”, ki je bil poslanec skim vof,,+~el.iem-Ljudske skupščine FLRJ, nosilec reda dela I. stopnje, predsednik Ljudsko prosvete Slovenije itd. * * * Lovro Kuhar se je rodil 10. avgusta 1893. leta v Kotlju pri Slovenjegradu. Njegov oče je bil preprost kmet, ki je obdeloval zemljo grofa Turna v Pod-gori. Lovro Kuhar je zelo težko preživljal svoja mlada leta, bil je pastir, tesar, a vse proste ure je posvetil učenju. V petnajstem letu je pričel s pisanjem in leta 1922. je bila pisana njegova prva knjiga pripovedk pod naslovom “Povesti”. V tem času se je Lovro Kuhar udejstvoval v delavskem pokretu, radi česar je bil preganjan in celo moral v inozemstvo. Potoval je po raznih evropskih državah in radi njegovega političnega delovanja, kamorkoli je prišel, nikjer ni imel miru. Ko je objavil njegovo prvo zbirko pripovedk, so kritika sploh za to ni zmenila in Kuhar je prenehal pisati. Živel je v tujini in je kot član Partije vseskozi izpolnjeval svojo do^no-sti (bil je tajnik “Rdeče pomoči” itd.) Leta 1934 je padel v Dunajske zapore in se tu odločil ponovno pisati. Spisal je v tem času njegova prva literarna dela, med temi “Požganica”, v kateri je opisoval dogodke iz Koroške iz let 1918 do 1920. Pokazal je sliko socialne revolucije in prevaro z volitvami. V Dunajskih zaporih je tudi napisal roman “Doberdob”, spomine iz prve svetovne vojne. Obe knjigi sta se natisnili komaj leta 1939. in 1940. V slovenski javnosti je s knjigama dosegel velike uspehe. Leta 1935. je objavil v reviji “Sodobnost” pripovedko :‘Boj na Požh-alniku”, kjer je rabil prvikrat pseudonim Prežihov Voranc. Objavil je nadalje zelo znano “Samorastniki”, zbirko 8 pripovedk, v katerih Voranc obdelava motive iz Koroške. Leta 1939, se je Voranc povrnil v Posmrtni ostanki Prežihovega Vo-ranca so bi'i izpostavljeni v Mariboru in naslednji dan prepeljani v Ljubljano ter izpostavljeni v Narodnem domu. Pokojniku je bilo poklonjeno ogromno število vencev. Pred Narodnim domom se. je zbirala tisočera množica in častno stražo so tvorili predstavniki raznih organizacij. Poslednjo stražo so držali minister kulture NRS dr. J. Potrč, podp. Prezidija N. S. in podp. Nar Prosvete P Bevk, pred. N. S. P. Kozak in p rde. D. Književnikov M. Kranjc. Posmrtne ostanke je poslovil dr. J. Potrč, P. Bevk in razni drugi predstavniki. Krsta je bila položena na lafet in sprevod, katerega je tvorila 50.000-čora množica se je pomikal po Tirševi cesti v predmestje. S specijal-nim avtomobilom so bili posmrtni ostanki Prežihovega Voranca prcpe\ja-ni v njegovo rojstno vas Kotlje v Slovenski Koroški in tam pokopani. Na volitve v ljudsko skupščino se po vseh rajonih in terenih v Ljubljani frontovci živahno pripravljajo. Na sestankih govore o pripravah na volitve in o njihovem pomenu. Izbrali so podpisnike kandidatur OP, ter si napovedali razna tekmovanja. V okraju Murska Sobota so se na volilnih sestankih obvezali, da bodo izvršili velika melioracijska dela na področju Prekmurja, ki bo dala skupnosti tisoče hektarjev plodonosne zemlje. Na predvolilnih sestankih sprejemajo tudi letošnjo'dohodnino odnosno davčno odmero, ki ima pravilno sorazmerje mod malimi in velikimi kmeti. Uslužbenci ljubljanskih pošt so pozvali vse poštno-telegrafsko-te^fonske kolektivi v državi na tekmovanje za čim boljšo kvaliteto dela, izboljšanje stroko vi lo-političnega študija in odpravljanje napak zlasti v telefonski službi. V tovarni športnih čevljev v žireh, enem od najboljših kolektivov v čevljarski industriji, so člani sindikalne podružnice napovedali v počastitev volitev v Ljudsko skupščino tekmovanje vsem čevljarskim podjetjem v Sloveniji. V “Litostroju” v Ljubljani hite delavci po vseh oddelkih izpolnjevati proizvodne obveznosti, ki so jih sprejeli na predvolilnih sestankih: Delavci montaže dovršujejo regulatorje za hidro-centralo ČO konjar. Do 8. marca bodo montirali šest naprav za žage. Dan pred vo’itvami bodo dokončali 34 črpalk in 4 manjšo t urbino za Belico. Idrijo, Ba-teks in Gostivar ter dve večji Pellto-novi turbini za hidrocentralo Mesiči'. Monterji bodo med drugim dovršili dva 60-tonska in 3 deset-tonske žerjave. Modelni mizarji bodo do določenega roka končali vsa dela za hidrocentralo Moste. < Tovarna “Litostroj” v Ljubljani je kot celota napovedala’ tekmovanje tovarnama “Ivo Lola. Ribar” v Železniku” in “Prvomajska’'-v Zagrebu. Delovni kolektiv tovarne Impol” v Slovenski Bistrici je sprejel na predvolilnem sestanku razne obveznosti v tekmovanju pred voHtvami v Ljudsko skupščino FLRJ. Nekateri obrati bodo izvršili plan prvega tromesečja do dne- vo volitec. Vsi mladinci v tovarni bodo podpisali delovne pogodbe. Tovarna cementa in salonita v An-hovem je napovedala tekmovanje vsen1 industrijam cementnih izdelkov v Ju goslaviji. Tovarna pohištva v Solkanu bo svoj poletni plan izpolnila do prvega maju Okrajni komite Ljudske mladine Slo venije — Črnomelj je pozval na tet movanje vse okrajne komiteje LMS Ljubljanske oblasti. Kolektiv zveznega instituta za turbo-rtroje v Ljubljani je sprejel na nniO' žičnem sestanku tekmovalni progratf ter delovne obveznosti. Hkrati je na' povedal tekmovanje tudi kolektivu znanstvenega inštituta za elektrozveze v Ljubljani, ki je sprejel ta poziv. Vsai ‘strokovnjak in član kolektiva je zadolžen za določeno nalogo, ki jo bo iz vršil do 26. marca. Ta način tekmovanja jc sprožil med strokovnjaki veliko inicijativo in ga bo inštitud prevzel kot stalen način dola. Kulturne vesti Zagrebška Opera je sredi februar j« gostovala v Ljubljani s svojima naj bolj uspelima predstavama ma v letošnji sezoni, z Verdijevo “Aido’’ in Sergeja Prokofjeva baletom “Romeo Julija”. To je bilo prvo gostovanj« reprezentativne hrvatske opero v vrsti stikov in izmenjav vrednot slovenske ga in hrvatskega kulturnega udejstvovanja. Pionirska Sekcija Kultumo-Umetni škega Društva “Pran Levstik” v Ljubljani je priredila februarja “Folk" lorno-balotni večer”. Dobro uspeli nastop plesne skupine je bil kljub razgibanemu koncertnemu in gledališkem" življenju dogodek zase. Ljubljanske kinematografe obiskuj6 tedensko okoli 90,000 ljudi. Kino “Union” obišče na teden 29.260 ljubiteljev filmske umetnosti, “Moskva’ 15.730, “Sloga” 17.136, “Triglav” 12.000, “Šiška” 3.850, “Litostroj’’ 3.320, “St. Vid” 2.968, “Vevče” 1122, “Kozarje” 722, pet klubskih kinematografov pa okrog 3.600 ljudi. Tedensko se vrši po 26 predstav. so in lo sti V cis vi; osi foi ja kr Po no na lal ya še: kr je or vi n. s-v 81 ta ai k; k< ci st o< tli iz zi Ši ti Vesti iz ostalih Republik Pogreb ške. se JO vršil na državne stro- * * * Ob izgubi našega velikega boritelja in književnika, SLOVENSKI GLAS in naši izseljenci raztreseni širom Argentine, se hvaležno in spoštljivo klanjamo njegovemu spominu. Zaključek sodnega procesa proti ured. “Soče” 16. februarja se je pred go riškim kazenskim sodiščem zaključil sodni proces proti odgovornemu uredniku “Soče” (glasilo Demokratične fronte Slovencev v Italiji) Damini Feiglu in prof. Andreju Budalu. Obramba je dokazala, da. so bile obtožbe neresnične. Mestni odbor Ljudske fronte Skoplje je izdelal načrt za delovanje vseh množičnih organizacij v predvolilni dobi. Del toga načrta je posvečen kulturnemu in delež ima manjšine, ki je bilo nedavno odprto v Skoplju. Ljudske univerzo turške in šiptarske nacionelne manjšine bodo prirejale predavanje za svoje člane. V skupnem načrtu so tudi razne delovne akcije, ki so posvečene predvsem ureditvi mesta. Zvezno in mestno Narodno gledališče, radijska postaja ter vsa kulturno umetniška društva v Beogradu bodo prirejale mod volilno kampanjo številne koncerte v rajonih, podjetjih, gradbiščih in okoliških kmečkih obdelovalnih zadrugah. Najboljše Kulturno-Umetniško Društvo Srbije” Abraševič” jo pozvalo k sprejel tekmovalni poziv zagrebškega mestnega gledališča. Profesionalni folklorni ansambl i* Zagreba osnovan novembra 1949. i?-prosvetnemu delovanju. Važen Najboljših članov folklorne sekcije za-- gledališče tursške narodne grebškega Kulturno-umetniškega društva :‘Joža Vlahovič” in članov dru gih plesnih skupin v Hrvatski, se je afirmiral kot kolektiv visoke umetniško kvalitete. Državni ansambl ljudskih plesov in pesmi bo v kratkefl1 skupno z ansamblom ljudskih plesov Srbije, iz Beograda, folklornima skup1' naina iz Skoplja in Bitolja ter skupin0 iz Lazarpolja odšel na turnejo v inozemstvo. Gostovali bodo v Angliji, Italiji, Švici, Franciji in Avstriji. Jugoslovanska kolonija na Dunaj" jo priredila 21. februarja ljnjiževiD večer, posvečen jugoslovanskima pesnikoma Vladimirju Nazorju in Otom1 Župančiču. O njunem življenju in delu je govori slovenski pesnik Mil*3 tekmovanju beograjska kulturno-umet- ( Ki0pgjg, na to pa so dunajski igrale* niška društva. Tekmoval bo tudi ko- Marija Aja, Mok in Brikel brali dela Uektiv Narodnega gledališča, ki je Nazorja in Župančiča. PO SVETU NOV NAPAD NA KOROŠKE SLOVENCE V predvolivni kampanji v Avstriji so prišli na dan tajni načrti deželne in osrednje vlade, pri katerih so sodelovale tudi ljudska stranka, soeia-stična in fašistična Zveza neodvisnih. V -teh načrtih pripravljajo neonacistične stranke z vednostjo osrednje vlade na Dunaju nov napad na najosnovnejše pravice Slovencev na Koroškem. Brez vednosti in sodelovanja javnosti jim hočejo enostavno z dekretom odvzeti pravico do šolskega Pouka v materinščini. Načrt so pripravljali v veliki tajnosti. Zveza neodvisnih je organizirala 'la Koroškem anketo o dvojezičnih šolah, da bi avstrijski šovinisti pripiso-vaH zaslugo za odpravo pouka slovenščine prav Zvezi neodvisnih, ko bi dekret prišel v javnost. Ker se je ustrašila za svoj prestiž, 36 ljudska stranka priznal, da je načrt. o ukinitvi slovenskega pouka delo vlade, a da je izmed strank najzaslužnejša prav ljudska stranka. Deželni svetnik na Koroškem Karisch piše v Klasju ljudske stranke ‘Volkszeitung’, da je bil načrt podrobno izdelan na tajnem sestanku na Dunaju 23. februarja 1950. Sestanka so se udeležili kancler Figi, zunanji minister Gruber, koroški deželni glavar Wedenig za socialistično stranko, Karisch za ljudsko stranko in nacist Skrinz za Zvezo neodvisnih. Sklenili so, da mora ostati PaČtr tajen vse dotlej, dokler ne bi bil '*dan odlok o ukinitvi slovenskega jetika v šolah. Proti tej novi ureditvi šolskega vprašanja, ki ponovno dokazuje, kako moč-Pa je v Avstriji nacistična miselnost, koroški Slovenci odločno protestirajo. Slovenska prosvetna zveza, edina predstavnica kulturnih interesov koroških Slovencev je poslala prosvetnemu ministrstvu na Dunaj pismo, v katerem protestira proti nameravani ukinitvi dvojezičnih šol ter zahteva, da ministrstvo končno ugodi zahtevam, ki jih je Slovenska prosvetna zveza predložila zveznemu ministrstvu za pouk 18. decembra 1947 Prav tako je Slovenska prosvetna zveza poslala Svetu zunanjih ministrov v London brzojavko, v kateri opozarja Svet zunanjih ministrov na gonjo, ki so jo začeli združeni koroški šovinisti pod vodstvom neonacističnega VDU proti zadnjim ostankom slovenskega pouka v koroških šolah. Slovenska prosvetna zveza ugotavlja, da kaže dejstvo, da so se uklonili neonacistom deželna in zvezna vlada ter vladajoči stranki, da avstrijska vlada nima namena, da bi spoštovala nacionalne pravice koroških Slovencev. TajinišilVo demokratične fronte delovnega ljudstva je po nalogu Pokrajinskega zbora poslala brzojavko, kjer opozarja Svet ministrov na svoje zahteve, ki jih je poslalo v London 27. julija 1949. Izjavlja, da je potreben čim bolj konkreten statut za zavarovanje nacionalne enakopravnosti, kakor ga je predlagala Demokratična fronta delovnega ljudstva. “Če avstrijska vlada na pritisk velenemških elementov že sedaj odpravlja zadnje ostanke slovenskega jezika, je razumljivo, da koroški Slovenci z veliko zaskrbljenostjo gledamo v bodočnost!” MEDAMERIŠKI EKONOMSKI IN SO CIJALNI SVET, kateri se je te dni sešta' v Washing-tonu, je izvolil kot prvega predsednika finančnega ministfa Rep. Argentine, Dr. Ramon A. Cereijo. S to izvolitvijo so vse ostale ameriške države dokazale, kako visoko spoštujejo Dr. Cereijo, kateri je poznan kot eden najboljših financistov. Tudi za nadaljna pogajanja med ZDA in Argentino, bo ta izvolitev velikega pomena, saj se trgovinska pogajanja vrše že skoro leto dni in ni bilo mogoče priti do srečnega zaključka. Sedaj pa se je pokazala prilika, da se bodo obe stranki lahko na licu mesta prepričali, kako nadaljevati delo v obojestransko korist. Kar pa se drugih držav tiče, imajo posebno korist v pojačanju trgovine med seboj, ker ZDA hočejo imeti vso trgovino v svojih rokah, kar pa ostalim državam nič im koristi. ZDA so predložile naj bi vse južnoameriške države sprejele njih posojilo v območju :‘Marshalovega Plana”, kar pa so vse odklonile, ker smatrajo to, kot prvi korak za zgubo svojih pravic Vendar je pričakovati, da se bodo nekatere države okoristile s tem posoji lom, če ne bo njih suverenost trpela, kar pa je spet skoro nemogoče, ker ZDA dajo denar samo zato, da se jim isti izplača v obliki koncesij. Čehoslovaski stroji - v vsem svetu i* iz ža- ru- ru- je :ni- ud- :en' so'’ ipi- ino nio- Ita- ajtf tvfli pes- on11 de- rtilc ale' lela “Trgujemo z vsem svetom!” — to Je bila krilatica češkoslovaških oblasti v njihovi zunanji trgovini. Trgovali so z vsem svetom, pa celo z monarho-^ašisitično Grško. Istočasno pa so isti ljudje napadali •Jugoslavijo, ker trguje z Zapadom. To je za njih bil “dokaz’’, da je Jugoslavija prešla v tabor imperializma. Upravičeno je vsak pričakoval — Po logiki zdravih ljudi — da bodo po teh ‘ :kritikah’ ’ informbirojevski čeho-slovaški državniki spremenili kurs svoje zunanje trgovine. Toda, namesto tega imamo niz nasprotnih pojavov. Med druginf čitamo v najnovejši številki čeilioslovaškega gospodarskega lista “Hospodar” tudi tole: “Na geografski karti ni takorekoč Piti ene države, v kateri sedaj ne bi bilo strojev in proizvodov metalurgije s čehoslovaško znamko.” Seveda pa te besede niso slučajne “Hospodar” se hvali, kako se izvoz industrijskih proizvodov čSR povečava in kako se bo še nadalje povečal. Na kakšen način je bil ta uspeh? “Ho-spodaf” tolmači, da je Čehoslovaski jema’ci” tako, da je razstavljala na mednarodnih sejmih v Johannesburgu, Bostonu, New Yorku, Hongkongu itd. Zato bo tudi nadaljevala, piše v listu, s tem pravcem, to je s trgovanjem z vsemi državami. . .. istočasno pa bo seveda —po direktivah iz Moskve — še naprej napadala Jugoslavijo, ker trguje z vsemi državami, ki z njo hočejo trgovati, uspelo da “razširi krog kupcev in poveča obseg trgovine z dosedanjimi od- INFORMBIROJEVSKI SLOVAR Informbirojevci so se s psovanjem, '■ nesramnimi in umazanimi besedami, z Uajprostejšimi izrazi uvrstili v vrsto Plienih psovačev, kateri se gotovo ^Piatrajo za tiste, ki bodo prerodili 8vet. Ta epidemija psovanja, ki je kot, direktiva prišla iz redakcije informbi-'“ojevskega glasila, pa je zgrabila tudi ^ierra Courtadeja, znanega francoskega komunističnega novinarja. Za zadetek svoje kariere v psovanju, je vzel '^eana Cassoua — poznanega franco- skega levičarskega književnika, ki je pred kratkim bival v Jugos'aviji in govoril o njej samo resnico. Poglejte, kakšnega slovarja se je poslužil Pierre 'Courtade v februarski številki pariškega časopisa “Nova demokracija”: ‘ :Lajanje krdela psov proti Sovjetski Zvezi je preplašila gospoda Jeana Cassoua. On je pohitel in se pomešal s temi psi, da laja skupno'z njimi.” Koga bo poštena francoska javnost, ko prečita te besede, istovetila s psom — ni težko uganiti. .. Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consultaa de 15 a 20 hs. Coronel R. List* BOM T. A. 50 - 6782 Dr. Hinko Halpern 8 peclja list notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 .1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 • V Franciji nikakor ne morejo napraviti red in mir. Vlada je odredila, da bo vdušila vsako stavkovno gibanje, za kar je dobila privoljenje Parlamenta. Delavstvo pa ne sprejme nobenih takih pogojev in je po izidu omenjenega dekreta še bolj začelo iskati svojih pravic, t. j. povišanje plač od 50 do 60 od sto. Vlada je ob jubila, da bo plače povišala samo za 5%, kar samo veča prepad med vlado in delavstvom Glavni vzrok stavkanja je bil, da se ne bo razkladalo vojnega mate-rijala, katerega pošiljajo ZDA v Francijo z namenom, da jo oborože. Pri tem pa je delavstvo izrabilo priliko in zahtevalo take poviške, katerih nobeden ne more dati, to pa samo zato, da ne bo razkladalo vojnega materijala. Vlada, v kateri so radikali in socijalisti, ki hočejo izpeljati severno-ameriški načrt, ki je, da hoče, ne samo Francijo, ampak tudi vse evropske države založiti s svojim starim nerabnim orožjem. Oboroževanje pa ne gre v glavo delavstvu, katero bi si rado v' miru služilo svoj kruh in zato so nastala nasprotja, ki se bodo težko poravnala. • De Gasperi je zaprosil parlament, naj bi mu dovolil izreden kredit, s katerim naj bi se kupila zemlja od veleposestnikov ter potem razdelila med brezposelne kmečke delavce in • njih družine. To je napravil pod pritiskom cerkvenih dostojanstvenikov, kateri so spoznali, da je njim, kakor tudi ostalim zemljelastnikom prišla voda že do brade, kajti lačni kmečki delavci so si že zemljo sami delili in jo skupno obdelujejo. Že več kot leto dni so trajali pohodi organiziranih kmetov “brez zemlje”, in se polaščali neobdelane zemlje. S seboj so pripeljali svoje družine in nekaj orodja, katerega jim je dala delavska organizacija na razpolago. V večini slučajev so ostali na zasedeni zemlji, na nekih krajih pa jih je policija pregnala. Sedaj ko je De Gasperi “navidezno’’ z&prosil kredit, pa prihaja na dan, da je socijalistični notranji minister Schelba organiziral policijo in druge straže, s katerimi bo varoval veleposestniško zemljo pred lačnimi kmeti. Za danes se ne more še predvidevati, kdo bo zmagal. Eno je pa gotovo, da je na strani lačnih kmečkih mas tudi vse ostalo delavstvo, ker vsak dan se pojavi nekje nova stavka v solidarnost z kmetij kar dela velike motnje v gospodarstvu, že tako obubožane Italije. Pristaniški in železniški delavci so tudi v Italiji sklenili, da ne bodo razkladali, oziroma prevažali staro severnoameri-kansko orožje, za oboroževanje Italije, kar je znak, da bo en dan prav gotovo počilo in da nastane splošna stavka, katere posledice so lahko usodne za Italijo in njenega gospodarja ZAD. • Apostolski nuncij v Pragi je bil obsojen vohunstva, za kar je moral zapustiti Prago in sevrniti v Rim. Deloval je z škofom Beran-om, kateri je že več kot leto dni obsojen, da ne sme zapustiti svojega stanovanja, ker je de-oval proti čehoslovaški vladi. • V Južnoafriški Zvezi — angleški ko oniji, so uvedli zakon, kateri prepoveduje poroke med belci in črnci. Zadnje dni je bil obsojen neki katoliški duhovnik na 20 funtov šterlingov globe’, ker je poročil enega belca z črnko. V dvajsetem stoletju smo, pa nekateri še niso gotovi ali so črnci ljudje ali ne. • V Boliviji se je spet zbralo nekoliko vojakov, ki so se najbrže naveličali mirnega življenja, z namenom, da zvrnejo sedanjo vlado in postavijo na njeno mesto svoje prijatelje, kar pa se jim ni posrečilo. Odkrili so jih prej nego so svoj načrt mogli udejstviti. Poljska je skenila poslati vse Nemce iz ozemlja, katero je po drugi svetovni vojni zasedla, čez mejo, ker so nevarni pojski državi. Na oni strani so takoj vzdignili velik krik in ameriški poveljnik je ukazal nemški vladi v Bonu, naJ takoj zapre mejo in tako prepreči prihod 250.000 novih beguncev, kateri bi •s prejšnjimi dvemi milijoni ubežnikov napravili vladi velike skrbi. Iz Danske poročajo, da so bili v Co-penhagenu ustreljeni štirje državljani, kateri so za časa nemške okupacije pomagali okupatorju ter iskoristili ta položal, da so kradli in ropali ter trpinčili svoje državljane. To so bili sami mladi ljudje. (25 let). • V Belgiji so se v tem mesecu vršile volitve, ki naj bi odločile o povratku kralja Leopolda III. S prav majhno večino glasov je kralj malo pridobil za svojo stvar. Delavske množice so se vedno izrekle proti povratku kralja in da bi ta ne sedaj zasedel presto’a so pričele s protestnimi stavkami. Ljudstvo se upira in noče več, da bi mu kralj vladal. To je povzročilo tudi padec sedanje vlade. Pivi minister Eys-kens, ki je kralju še vedno naklonjen in da se reši iz kritičnega položaja je Leopoldu svetoval naj se odpove prestolu. ° Tarzana. Tukaj je od kapi zadet -umrl Edgar Ricc Borroughs, avtor znamenite knjige “Tarzan, sin opice”. Učakal je starost 76 let, od katerih je 35 posvetil pisanju raznih novel in posebno pa so ga povzdignili tarzanovi spisi. Tarzana je mesto, katero je on ustanovil v dolini S. Fernando v Kaliforniji v čast svojim novelam. tteinaldo Wa»sermaM MEDICO Naiea 2381 D. T. 50-2815 Dr. A. Kir»ehbaum H ra. Maria Kirachbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 8271 T. A. 60-7887 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala cspecial para tratamiento del reumatlsmo y sala de Clrurgla Atlened: Lunea - MISrcoles y VierneB Pedlr hora por telšfono Defensa 1168 T. E. 84-5810 Str. 4 ———— — V ■ • v, r SiomsKf Glas Našim naročnikom! Da ohranimo v izseljeništvu "SLOVENSK GLAS" smo primorani povišati naročnini Redaccion y Administraci6n: Calle Cervantes 3039 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE BUBAN ZASTOPNIKI: Za O5rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinstčn 1839. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Vlila Calzada in Temperley ter okolico: Lul* Furlan — Cnel. Flor««, V. Oalzada Za Montevideo: Vera in Milka Ogra*k — Rsctifi«aci6n Laraftaga 2285. 24 DE MARŽO, Ano del Libertador General San Martin, 1950 — No. 46 La Realidad Yugoslava Encontrandose nuestra Patria en visperas de las elecciones los pueblos de Yugoslavia han tenido la oportunidad de escuchar, en varias oportunidades, a sus mas destacados y queridos lideres, entre ellos al mismo Mariscal Tito, cuales en varios discursos hicieron una breve rešena de la situacion de nuestra Patria y en politica. En lo que se refiere a la politica de provocacion, que llevan ya casi dos afios, los “criticos” del Cominform, el Mariscal Tito ha destacado en su discurso en Split que las mentiras que se multiplican diariamente contra nuestra Patria, Yugoslavia, no aportan ninguna novedad ya que se trata de viejas mentiras disfrazadas de nuevas formas. Es verdad, agrega. que ultimamente se han buscado nnevos valores, como en el caso de la Dolores Ibarruri (La Pasionaria), que han sido llamados para jugar su autoridad en esta nefasta politica de traicion de los intereses del mundo socialista. Pero como otros, asi tambien La Pasionaria, que en varias oportunidades ha dado testimonio de su admiracion hacia aquelloa que ataca hoy dia, no hace otro que menoscabar sus propias posiciones. Pero los pueblos de Yugoslavia, como lo ha destacado el Mariscal Tito en su discurso, no perderan su valioso tiempo con las mentiras, indignas de im hombre, y seguiran, elevando la bandera del socialismo bien en alto, su lucha diaria para la realizacion de los propositos cuyos cimientos fueron echados durante la lucha titanica por la liberacion nacionial. Haciendo rešena de la labor cumplida en el periodo entre las dos elecciones el Mariscal Tito ha destacado que todo el mundo admira a los pueblos de nuestra Patria porque tiene que admitir que las masas labo-riosas de la Nueva Yugoslavia hicieron im esfuerzo sobrehumano e hicieron todo lo posible para crear un futuro mejor. Empero hoy, como lo destaca el Mariscal Tito, hombres que sirvien-dose de la mentira destacan que las autoridades populares no hicicroaa todo por estas mismas masas labioriosas. Ellos lo hacen no con el propo-sito de intrigar a la clase trabajadora de nuestra patria sino para sal-varse ante sus propias masas laboriosas que no recibieron todo aquello que pudieron y merecieron recibir. Pero la realidad Yugoslava, aunque esto no es la ultima palabra en este sentido, es diferente. Si tomamos el jornal del aiio 1939 como 100, entonces el jomal pro-medio del obrero yugoslavo era en el aiio 1947, 114.50; el aiio 1948, 128.55 y en el ano 1949, 140.80. Eso significa que los jomaleii de las masas laboriosas de la Nueva Yugoslavia estan aumentando y que tienen esa pers-pectiva, pero es necesario subrayar tambien que el aumento de los jor-nales encuentran en el futuro su expresion mas en la satisfaccion de las necesidades de la clase obrera yugoslava, es decir se fortalecera la fuerza adquisitiva de las ganancias del obrero. Ademas, y esto ha sido destacado en el mencionado discurso, las autoridades de la Nueva Yugoslavia han realizado una politica social que ha abarcado, en pjrimer termino, a todas las masas laboriosas deli pais, y no solamente una parte, elevando en ej sentido vertical los bene-ficios del seguro social a 1017,28% si tenemos el indice del ano 1939 como 100. Asi, por ejemplo, en el aiio 1939 se ha pagado en concepto de' seguro social, exceptuando los partos, entierros, hospitales, atencion medica, medicamentos, etc., la suma de 120.096.000 dinars y en el aiio 1949 la suma de 1.938.746.880 dinars. Todo esto demuestra que las autoridades nacionalles prestan la mayor atencion a la politica de la seguridad social y que no se detendra sobre lo ya realizado sino que seguira por ese camino sabi«ndo que el mas alto valor de la nacion es justamente el hombre. En el mencionado discurso el Mariscal Tito no se ha detenido sobre los exitos alzanzados, porque ellos, como ha dioho, son ya patrimonio da todos y palpables para todos. Ha dedicado mas su atencion sobre ciertas debilidades, que se han manifestado en este lapso, porque considera que esto es la mejor manera para allanarlas y abrir el camino hacia nuevas conquistas y exitos. Llamo asi, por ejemplo, la atencion sobre poca preocupacion de algu-nos establecimientos por sus obreros y en especial modo para obreras-madres. Asimismo destaco que se puede constatar cierto miedo por parte de los directivos de los establecimientos en lo que respecta a la ocupacion de la mujer en la industria y otras ramas de la produccion. Fustigo la fluctuacion de los obreros, y por eso mismo —en una parte— el ausentis-mo, indicando cuan grande perjuicio aporta esto a la produccion nacional. Finalmente exponiendo los exitos y errores el Mariscal Tito se ha detenido sobre un problema especial. Manifesto que la industrializacion y electrificacion de un pais no significa el socialismo. Destac6 la necesi-dad de educar al pueblo para el socialismo, ensenarlo para que comprenda lo que es el socialismo y aprenda que čada uno lleve su parte de respon-sabilidad ante la comunidad. Eso conseguiremos —ha dicho el Mariscal Tito— solamente por medio de la educacion y constante explicacion de Neprimerno višanje cen papirju in tiskarskih stroškov v preteklem let« so naši upravi zadali znaten mesečni primanjkljaj, ker mesečni stroški s® bili vedno večji, kot pa dohodki. Zato je uprava večkrat razmišljevala, kj( vzeti denar za kritje primanjkljaja. Prevladalo je mnenje naj se naročnin« za list poviša že v preteklem letu, a se tega ni izvrši'o, ker upalo se je, d* se zadeva uredi. Prišlo pa je ravno narobe in mesto znižanja cen, so t» rastle, stroški so se še večali in s tem seveda tudi naš primanjkljaj. Seda) ima SLOVENSKI GLAS v tiskarni, katera nam vedno stoji ob strani, dolf katerega pa s dosedanjo naročnino ne bomo nikoli poravnali. Ob začetku tega leta je bil dan predlog naj bi se naročnina povišal# toda nekateri člani uprave in uredništva, ki se vseskoz brezplačno žrtvujejo niso tega predloga sprejeli, kajti napeti so hoteli vse sile, da gre še tak« naprej. Pokazalo pa se je v teh treh mesecih, da vsa dobra volja nič pomaga, ker papir in tiskarno je treba plačati in teh stroškov z dosedanjo naročnino ni bilo mogoče kriti. Danes nas stane v tiskarni posamezen izvod SLOVENSKEGA GLAS^ nad 40 cent. Prišteti je treba še poštne stroške, razpošiljanje ter drug* upravne stroške in stanovanje, pa si lahko napravimo račun koliko stanf ena številka lista. Kakor prej rečeno, vsi člani uredništva in. uprave sodelujejo popolno®* brezplačno in res z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo žrtvujejo prost* ure, dU ohranijo pri življenju naš list. Pričakujemo, da bodo tudi z ist{ požrtvovalnostjo tudi naši naročniki sprejeli povišanje naročnina, kat er* bo s 1. aprilom $ 15.— letno. Prepričani smo, da škoda, katero bodo potrpeli naši naročniki ne nikoli tako velika, kakor pa bi bila izguba SLOVENSKEGA GLASA, * se je do danes boril za naše pravice, učil in bodril ter kar je glavno -f nosil širom Argentine in eele Južne Amerike slovensko besedo, katera i! vsem tako 'sveta, da je nemogoče pričakovati, da bi kak naš rojak, ra^ povišanja naročnine, zabranil prihod SLOVENSKEGA GLASA v njegov' hišo. • s Ker je SLOVENSKI GLAS edino naše glasilo in last naše skupnost'; sta uredništvo in uprava uverjeni, da bodo naši naročniki, kakor tudi vs' naši čitatelji napravili vse kar je v njihovi moči, da se uresniči naša skupi’* želja: izboljšati in povečati SLOVENSKI GLAS, najstarejši slovenski ča^ pis v Južni Ameriki. Zato je potrebno, da vsi naši somišljeniki, poverjeniki in ostali trezitf misleči Slovenci odbijejo vsak napad na SLOVENSKI GLAS, ki bi se pojavi* danes in v bodoče. Vsi moramo skupno stopiti na delo in braniti naše glasil0 ter ohraniti kar smo s žrtvama nad 25 let vzdrževali. Sleherni naš čitatelJ mora SLOVENSKI GLAS braniti, ga priporočati in mu pomagati, ker tako bomo lahko rekli — napravil sem pač, kar je bilo v moji moči. Našim oglaševalcem kateri so nam skozi dolga leta-pomagali prenašati stroške in nam nudi^ njihovo pomoč, pa postavimo povišanje cen oglasov na njih razmišljanj* Oglaševalci, ki ste trgovci, obrtniki in industrijalci, zato je Vam najb‘T vini, kot začetek Narodno-osvobodilne borbe, obnovo in življneje naših gr^ benikov, mladine itd. Poleg teh tudi slike folklornih skupin ter razglc" naših lepih krajev. ^ Zanimiva izložba se zaključi 8. aprila in je odprta vsak dan od 9 do 12” ure ter od 15 do 18.30 ure. ■ Rojaki, obiščite to razstavo in seznanite se od bližje z našimi narodi, z napori gradijo socializem. ^ los problema« y no con el uso de metodos burocraticos y administrativ^ que alejan al pueblo de sus autoridades. . Exponiendo asi algunos puntos capitales del discurso del Mariso^ Tito nos hemos movido por el deseo de demostrar que la realidad yug^ eslava se apoya sobre una sincera colaboracion entre las autoridades ; el pueblot, en el valor de las autoridades populares de exponer libre 1 abiertamente todos los problemas y dificultades ante las masas populaT6* ■ , convencidas y seguras de encontrar en ellas todo el apoyo necesario pa^ proseguir su lucha por el bienestar nacional, por relaciones justas y ® igualdad entre las naciones y por una paz democratica y verdadera liovska tur ja, na kateri tekmujejo tudi naši jugoslovanski mojstri tov. Gligorič, dr. Trifunovič in Pirc. Nismo dvomili na bes«?de, katere je našemu uredniki, izjavil argentinski prvak Najdorf, da pr- teva naše Jugoslovanske mojstre med najboljše izmed vsemi, ki se sedaj u< ‘leiujejo turneje v Mar del Mati. Odigrava se prvo kolo in že je dokazano, da je bilo Najdorfovo mnenje na tin je vključen v neko operno družbo, ki je pred kratkim dospela iz Italije. Tukajšnje časopisje, ki je poznano, da prinese zelo ostre kritike, se je o priliki nastopov jako laskavo o njem izjavilo in pravi, da Hrovatin ima “veliko obetajoč glas, katerega pevca pa je treba samo malo podpreti, da postane pravi umetnik baritonist”. Izvedeli smo tudi, da je tov. Hrovatin dobil ponudbe, naj bi pel najprej v Italiji in potem še v večjih mestih srednje Amerike, kjer ima omenjena družba že sklenjene pogodbe za bodočo sezono. Ni še znano, ako bo tov. Hrovatin ponudbe sprejel, kajti namenjen je najprej obiskati našo domovino in komaj potem bo dal odločilno besedo. „ Našemu rojaku Hrovatinu, kateremu dolgujemo toliko veselih trenutkov, ko smo ga poslušali na naših odrih 'in ki se je skoro sam z izvan-redno vztrajnostjo povspel do tako velikega slovesa, iz srca častitamo in želimo, da bi se njegovi uspehi dan za dnem večali, njemu v zadoščenje ter nam in našemu narodu v čast in ponos. ha prvem mestu na v Mar del Plata mestu. Po enajstdnevnem igranju stoji naš prvak Gligorič na prvem mestu s 7 yz točkami, sledi mu dr. Trifunovič s 7 in z majhno razliko Pirc s 5 točkami. Dr. Trifunovič je izgubil le v dvoboju z Nemcem Miciiel-om. Občinstvo, ki prisostvuje turneji, posveča največjo pažnjo igram, ki se vršijo med našimi mojstri in nasprotniki. želimo in prepričani smo, da se bo turneja zaključila z zmago naših šahovskih 'mojstrov. POGOVOR Z NAŠIMI ČITATELJI Obiščite nas! Vabimo vse naše čitatelje, posebno r- bivše člane naših društev ter tiste, teri so se aktivno udeleževali našega delovanja”, naj obiščejo naše Uredništvo, kjer je vsak dan od 20 pa do 22 ure kot član uprave ali uredništva, z katerim se bodo lahko razgo-varjali, o vseh stvareh, ki zanimajo našo skupnost. Posebno pa nam bo prišlo prav, če bodo povedali kaj o našem glasilu ter predložili in svetovali, kako naj se isto izboljša in izpopolni. Sedaj, ko nimamo nobenega društva, da bi se v njem zbirali in razpravljali, so taki obiski še posebno potrebni. Uredništvo in Uprava si vedno belijo glave, kaj napraviti, da bi SLOVENSKI GLAS boljše izpolnjeval svojo nalogo, pa ne morejo vedno zadeti na pravo struno, ker ni dovolj povezave med citatelji in nami. Zato smatramo potrebno nasloviti ta apel na vse naše bivše sodelavce, naj napravijo njihovo dolžnost. SLOVENSKI GLAS rabi pomočnikov, sodelavcev in dopisnikov, da postane v resnici “glasilo” vseh nas, zanimiv za čitatelja in ponos so-trudnikov. Torej vsi tisti, ki ste že dopisovali v prejšnjih časih in tisti, ki ste sedaj spoznali, da imate dar pisanja ali pa željo za pisanje, na delo. Oglasite se osebno ali pa pismeno, ker v vsakem slučaju, boste dobili primeren odgovor ter napotke, če so Vam potrebni, za nadaljno delo. Iz kominformisticnega kotla Kaj je Resnice o Lavrenčiču PRODA SE štirivrstna harmonika, znamke Lubar ter violin kopjura A. Stradivarlus (Cremo-na 1737). Zainteresirani naj se obrnejo na Jožeta šetrajčič — ulica Arregui 24 58, Buenos Aires. TRGOVINA JESTVIN “TRST” . STANKO MIHELJ Charcas 3120 T. E. 72-4957 Vesti iz naselbine Kakor je vsem znano so te vesti, katere pa so vedno naše čitatelje posebno zanimale, v zadnjem času nekoliko izostale. Znan pa je k temu tudi vzrok. Naša društva, v katerih se je Slovenski Glas urejeval so bila zaprta. Tja so namreč prej sami člani vedno prinesli ali pa telefonski sporočili take vesti. Sedaj pa, ko so se stvari že toliko uredile, da imamo svojo pisarno, prosimo vse tsite, ki imajo kako novico, kakor rojstva, poroke, odhodi, smrti in slično, ki našo javnost vedno zanima, da nam isto sporočijo, katero bomo z veseljem priobčili v listu. Uredništvo Kominformisti v našem delokrogu, namreč med našo naselbino, lahko rečemo, da spijo Matjaževo spanje. Po resoluciji Informbiroja, je skupinica nekdanjih naših tovarišev (imenujem mo jih skupinica, kajti ni jih niti toliko ko'ikor imamo prstov na roki) šla na diktat s vsem pompom na delo, da bi z naj nesramne j Šimi lažmi in obrekovanjem napram našim narodom v domovini, prepričali naše poštene izseljence. Ni jim 'pa to uspelo, kajti naše ljudstvo je znalo ločiti resnico od laži. Kuhali pa so v svojem kotlu med par družinami, ki so radi kompromisnih razlogov tesno povezane, razne izmišljotine o naših povratnikih, kakor: ta je zaprt, drugi joče in ne more nazaj med nas, tretjega so ubili na meji, nekateri umirajo od lakote, itd., itd. Ko se jim je pa vse to prismodilo, kajti o vsaki izmišljotini je prišla resnica na dan, so se spravili v kot in tam spijo. Pred dobrim mesecem jih je pa prebudila neka novica o povratniku Lau-renčiču, katero so preje'i tukaj nje^ govi sorodniki. Hop, ravno prav, saj je vendar zadnji čas, da gremo ven z “dokazi”! Hitro so bili pokonci, jo tuhtali in sklenili novico tiskati za javnost. Letak so natisnili v španščini, kajti če bi bil v slovenščini, bi ne mogli tega kontrolirati na “višji instanci' '. Da ne bo naše ljudstvo mogoče v dvomu, se v letaku najprej zagotav'ja, da so vse novice :‘nad vse resnične in KJE SE NAHAJA? Leopold Lisjak, doma iz Polja pri Ri hemberku je dospel v Argentino 1929 le-, ta, toda svojci za njegov naslov ne vodo, zato je naprošen kdor bi vedel za njegov naslov ali bi sam čital te vrstice, da. ga sporoči Antonu Ličen, ulica San Blas 1951, Bs. Aires. SMRTI 14. marca je umrl Jožef Milrelj, doma iz Brij pri Rihemberku, star komaj 53 let. Zapušča tukaj ženo Marijo, sina Mir-kota in hčeri Vido in Stojano; brata Alojza, v domovini pa tri sestre. Pokopan j« bil naslednji dan na pokopališču na Chacarlti. V naših društvih ni sodeloval. Naj počiva v miru. * * * Po težki trimesečni bolezni je dne- 13'. t. m. preminula Mihaela Uršič por. Cigoj. Zapušča soproga Franca, sina Marjota, hčerko Marcelo, brata Auguština in sestro Viktorijo. Pokojnica je živel v okraju Saavedra in bila poznana med našimi izseljenci kot zavedna Slbvenka. Ostalim naš® sožalje. verjetne”. Nadalje se opiše, kako je “Rankovičeva policija Udba” v Ljubljani iz postelje izvlekla Ivana Lau-renčiča, ga odpeljala in od katerega ni več novic ali je živ ali mrtev. Manjka še, da bi dodali, da je ubit in ga tako že sedaj proglasili kot žrtev “Titovega režima”. Sicer pa so jo potuh-tali, da bi bila to preveč velika laž, ki bi jih potem popolnoma diskreditirala. Da]je pa se trdi, da je bil Lauren-čič med jugoslovanskimi izseljenci v Argentini zelo popularen človek in jako priljubljen ter da je mnogo doprinesel za združitev naših organizacij v eno samo, kot je bil “Slovenski ljudski dom”. Avtorjem izmišljotin odgovorimo samo to: Nobeden izmed tovarišev, ki so sestavljali takrat obstoječi Slovenski svet, ki je deloval za združitev na šili društev ni Lavrenčiča poznal in kot opazovalec k odboru SLD, ja pri-' stopil po ustanovnem občnem zboru. Popularen pa je postal (seveda samo med odborniki), ko je po resoluciji Informbiroja vseskozi pri vsaki seji raz-bival “škatle”. Seveda je vse to delal po nalogah, ki so mu bile dane in sposobnosti v organizacijskem delovanju ni imel popolnoma nič. Opažu jemu tudi velike kontradicije v letaku in res čudno, da so “naši” kominformisti iz “zdrave poti’” sedaj zabredli. V vsem času njihovega raz-bijaškega dela niso hoteli pripoznati SLD in za njih je obstojal samo prejšnji Ljudski oder, ki so ga hoteli na vsak način oživeti. Danes pa so se vrnili na stare pozicije in pinpoznajo SLD. Seveda, vse to je le njihova “zdrava” politika. Letak je izdala demokratična in napredna jugoslovanska nase'bina v Argentini”. Za to prebaviti je treba imeti res dober želodec. * * * Glede zadeve Laurenčiča pa smo obiskali tov. Petra Zanetiča, ki se je ravno vrnil iz obiska v Jugoslaviji in je bila njemu ta zadeva jasna. Tov. Zanetič je izjavil sledeče: “Znana mi je stran polna laži in obrekovanj proti našim narodom Jugoslavije, ki je bila izdana od poznanih obrekovalcev, ki delajo na vso paro, da bi rušili edinstvo naše naselbine, hoteč pokazati Ivana Lavrenčiča, kot žrtev “titistične diktature”. Nizkotni izrazi teh tolp lažnjivcev v naši naselbini so poznani in se ti samo ponavljajo, kakor v drugih s učajih. Prej so govorili, da so nekateri povratniki padli kot žrtve ali pa pah- (Sledi na naslednji strani) Predvajanje dveh naših filmov Poslanstvo FLRJ ponovno podaja naš domači umetniški film “NA SVO-STI” (Mladost v pohodu), dokiimental-STI”, Mladost v pohodu, dokumental-ni film v barvah, ki se prvič predvaja v Republiki Argentini. Filma se predvajata, dne 2. APRILA t. 1. ob 9 h zjutraj v kino dvorani “NOBEL”, Avda. Fco. Beir6 5258 (Villa Devoto). Ponovno bomo imeli priliko videti del junaške borbe naših narodov za osvoboditev domovine ter napredno in delovno našo mladino, ki si dane3 z vso požrtvovalnostjo gradi srečnejšo bodočnost. Slišali bomo našo milo slovensko besedo, naše narodne pesmi ter videli naše lepe domače kraje. Vabi se vse naše izseljence naj se udeleže predvajanja naših domačih filmov “NA SVOJI ZEMLJI” in “MLADOST VPOHODU”. Vstopnina brezplačna. Ne zamudite te prilike! BAZAR “DANUBIO ” D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 T. E. 59-0838 Stavbeni kovač FRANC ČOHA Calderdn 2779 T. E. 50-6085 STAVBINSKA KOVAČA O. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprlda 2448 Florida Franc S te k ar STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falc6n 6371 U, T. 64-3084 PISMO IZ DOMOVINE Naše uredništvo je obiskal tov. Alojz Kurinčič, brat dobro poznanega rojaka Franca Kurinčiča, kateri Je s prvimi skupinami povratnikov odpotoval v domo vino. Tov. Alojz Kurinčič nas j-e naprosil, da bi objavili v našem listu pismo brata Franca. Radi ustrežemo njegovi želji in Priobčujemo pismo, katero se dobesedno glasi: “V prejšnjih pismih sem Vam vedno pisal kako je tukai, ali kakor vidim Vašem zidnjem pismu, ste Se vedno pod vplivom lažipropagande, kateri več verjamete, kakor meni. Ko sem pred mojim odhodom govoril v Villa Devoto našim Povratnikom, sem med drugim tudi rekel: “Tovariši povratniki! Ne delajte si velikih iluzij o novi Jugoslaviji, kajti tam n« rastejo samo cvetlice, ampak je še mnogo trnja, katerega je treba Izruvati.” Tako sem govoril tudi kasneje in tako govorim tudi danes. Drugi naj pišejo kav hočejo, toda jaz. ustrajam in potrdim, da kar som pisal je resnica. To pismo in tudi izvleček vseh prejšnjih, laliko daste v javnost in komur se zdi, da pišem laži, '>aj mi to javno dokaže. Vedno sem pisal, da se radi hrane ne 'nore primerjati z Buenos Airesom ne sa-11 dobijo vsi oni, ki delajo In težje Je njihovo delo, več tudi dobijo. I)a teh kmetje ne dobijo, je logično in kdo more zahtevati, da kmet, ki doma vse pridela, bo iinel isto nakaznico, kakor tisti delavec, ki ne pridela ničesar in more vse kupiti. Se imamo kmete, ki so egoisti ln špekulanti, katerim socialistični sistemi ne gre v račune. Kakor pišete, je tudi tam nekaj ljudi, ki so proti vodstvu nove Jugoslavije. Jaz bi te vprašal, kakšni Slovenci pa so to, ki raje verjamejo tujim klevetam, kakor l*a svojim lastnim bratom in herojskemu tov. Titu. Po navodilih nezmotljivih iz Moskve vsi lajajo na njega samo zato, ker j.e dosegel velik vpliv po celi Evropi hi posebno pa na Balkanu, ki je na željo narodov hotel ustanoviti balkansko federacijo, ker on dela ln vodi kot je nam prav in boljše in ker se pri nas gradi Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO kope de Vega 298» T. E. 50-J 888 dobi' pristaše za tako politično sabotažo, onemogočujoč tako izvšitev socialističnega načrta. Večkrat se je z njim razgovarjalo, skušajoč mu dokazati njegovo nepravilno delo. ki škoduje vsakim koristim jugoslovanskih delavcev. Že vsega naveličani, so ga delavci Litostroja vrgli iz dela. Na porllagi tejra je bi’ aretiran in to od ljudi, ki so zvesti njihovi revoluciji in katere poklicni obrekovalci imenujejo “nesrečna Urba”. Delavno ljudstvo Jugoslavije ne prizanese sovražnikom, še manj pa saboterjem. Nai se ne bojijo gospodje laž-niivci za življenje saboterja Lavrenčiča in naj bodo gotovi, da bo on spet na svojem mestu na delu in to takrat, ko bo poboljšal svoje ravnanje, ki je v škodo jugoslovanskih narodov, ki danes, kakor nobeden stojijo v predstra-ži imperialistične fronte, za mir in proti vojni ter gotovi svoje zmage gradijo boljše življenje, toda odločno proti vsem sovražnikom, naj pa ti pridejo od koder hočejo.” pomba teh lističev, češ kako more biti Slovenec človek, ki je Italijanski držav ljan in ki je študiral na padovanski univerzi. Težko si je takšne in podobne pripombe drugače razlagati, ko da so jlli Izrekli ljudje, ki so še zmerom prepojeni z rasistično fašistično miselnostjo. Nezdružljivo se jim zdi, biti sočasno zaveden Slovenec in lojalen Italijanski državljan, šovinisti lajajo o slovenskem šovinizmu. Ne boste pa s tem početjem prevpili upravičenih zahtev beneških Slovencev. Gonje te vrste ne bodo terorizirale Restavracija IVANČIČ RUDOLF . IVANČIČ RUDOLF Afiaseo SA2B Electricidad y plomeria JOSE RADAN JOSE RADAN Bernaldei 1500 Buenos Aires težka industrija itd. Toda jugoslovanski narodi, s tov. Titom na čelu, kljub vsem težkočam, se ne strašijo in bodo v gradnji socializma naj iravili čudež, kakor so ga napravili v času osvobodilne borbe. Koliko je resnice, kar tam govorijo o življenju v Jugoslaviji, naj Vam bo v primer ena izmed podobnih govoric: Naslednji dan ko sem prejel od Vas novico, da se je Jože Stanič iz Kanala ob Soči obesil, je sam prišel k meni v Ljubljano povedat, da se je obesil in zadovoljna sva pila briški tropinovec, ker se je vrv utrgala ln se je tako rešil. On je zaposlen pri državnih elektrarnah Slovenije kot upravnik obratne menze v Kanalu. Sedaj pa . prejmite lepe pozdrave od ‘užaljene’, ‘jezne’, ,lačne’, ‘žejne’, ‘bose’ in ‘nage’ Kurinčiče ve družine, katere Vam pošilja Iz ljubljanskega ‘pekla’ Franc Kurinčič’’ HERRERIA de OB 1?A HUMAR y MAKUC Av. Central 8720 < Calle No. 2 372» T. E. 740-1004 naših v Iiorbl preizkušenih ljudi. Ne bodo nas zastrašile aretacije, ki so Jih izvršili organi, ki bi morali skrbeti za zaščito prebivalcev. Trem aretirancem so dejali, da so bili zaprti zaradi tajnega prehoda meje, češ da so bili nekaj časa v Kopru, žalostno je, če kvesturi ni v obmejnih predelih ne vedo, da zadošča za prehod meje iz Trsta v Italijo le navadna osebna Izkaznica in da laliko izd Vojaška uprava Jugoslovanska armije italijanskim državljanom posebno dovoljenje za prehod i/. cone A v cor.o B. Blamažo so skušali prikriti nadrejeni oblastniki s tem, da so vse tri obtožence Izpustili. Motijo se pa vsi, ki menijo, da bomo beneški Slovenci ob teli poizkusih terorja pozabili na to, da nimamo svojih slovenskih šol, da nimamo svojih prosvetnih društev in da narnl še zmerom pridigajo po cerkvah v Italijanščini. Toda Beneška Slovenija se prebuja in terja, da prenehajo oblastniki z metodami, ki so bile običajne po turških pašalukih in vilajetih. MED N ASM LJUDSTVOM V Sovodnjah so imeli na pustni torek svojevrstno športno prireditev. V nogometu so se poizkusili starejši in v zakonskem jarmu dobro preizkušeni možje I* štandreža in Sovodenj, štandrežel so zmagali in so odnesli domov pokal, Sovodeaj-cl pa so sklenili, da se bodo drugič bolje pripravili in da bodo pokal zopet prenesli v Sovodnje. . .V St. Lenartu v Slovenski Benečiji sta obratovali doslej v naši cementarni dve peči. Sedaj pa so eno zaprli. Delavcev sicer niso odpustili. Zaposlili pa so jih ie začasno in se je bati, da bodo v bližnjem času vsi ob kruh. Ljudje se upravičeno razburjajo, ker ni videti nobenega vzroka, zakaj naj bi se zmanjševal Obratni obseg cementarne. EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4054-58 T. E. 70-8112 AW.W.WAWfi\WAVWM\W.,AVW^W^WAWWl Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estaci6n Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene. T DISO Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER ALBERTI 1851 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA LA VOZ ES LO VENA EDITADO POR Eli CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVKNA Primorske vesti Na Klancu smo slovesno odprli novo Solo, ki so jo štsverjanci sami zgradili s prostovoljnim delom. V Gorici je bil v prostorih restavracije "Pri zvezdi” občni zbor slovenskih planincev. Društvo je priredilo 61 daljših in krajših izletov ter dva smučarska tečaja. V Gorici je prazn'oval 75 letnico rojstva znani glasbenik Emil Komel, markantna osebnost spodnjega konca Gorice. iPrvi Komelov sad na Goriškem st> bili prvi zbori in prvi zborovodje. Ustanovil je pevsko in glasbeno društvo v Gorici, ki obhaja letos polstoletje svojega plodo-nosnega delovanja. V Aill še zmerom vodi naš kaplan ‘‘križarsko vojsko" proti Demokratični fronti Slovencev. Izrazil se je tudi proti obdarovanju "otrok, češ, da je bilo razde ljeno blago pokradeno. Njegovo besno zaletavanje proti ljudsim zastopnikom ne bo našlo med ljudstvom nobenega odmeva. V Gorici so umrli: 66 letna trgovka Rozalija Primožič, 29 letna gospodinja Marija Slejko, 26 letna šivilja Marija Sfiligoj, 6^6 letni črkorezec Danijel Vigj in 64 letni uradnik Jože Cijan. Kmečka zveza Svobodnega tržaške«! ozemlja bo poskrbela za modernizacije pri obdelavi zemlje in za strokovna pre davanja. Ustanovila bo v Trstu centralno mlekarno, ki bo skrbela za korist vaških prodajalcev mleka. ------------------------ ZA TISKOVNI SKLAD “SLOVENSKEGA GLASA” SO DAROVALI Po $ 50.—: N. N.; pO ? 12.—: Maslo Josip; po $ 10.—: Kaučič Josip, Kukanja Edvard, Bore Andrej in Lukač Ivan; Po $ 5.—: Guštin Franc, Polan, Veder Ivan in N. N.; po $ 4.—; Srečko Kodrič, Kukavec Franc, Toplikar Edvard, Bri-šček Gregorij in Antonič Mihael; po 2 $: Vrabec (Josip, Uršič Mihael, Bole Alojz, Jazbec Josip, Štok Andrej, Ta.učar Mirko, Setrajčič Josip, Sosič Marjo, Bratuž Stanko, Listan Ivan, Mokole Rudolf, Boucon Karlo, Sterle Franc, Vižintin Josip, Toplikar Anton, Leskovec Anton, Tinta Ignac, švagelj Stanko, Simčič Matija, Jug in Kaučič, Božič Alojz, Kovačič Josip, Kocjan Josip, Lozej Anton, Jelen Karlo, Boucon Rajko, Mislej Anton, Weis Franc, Husu Franc, Klinkoln Ivan in Pintar Mirko; po 1 $: Rojc Ivan in po 0.50 $: Miklavec Emil. Vsem darovalcem najlepša hvala! ^Juan <5opeic e fvijo Hormigon armado Cnel. Donunguez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140 J. Ingenleros - T.E. 757-040 PS0DAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic t^r raznovrstnega moškega ln ženskega perila VLADIMIR BENKO Ardii. Francisco BeirA 570» VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Šegu rola 1608-14 T. E. 67-6250 Buenos Aires Mercado “LAS MAGDALEN AS” CARNICERIA RAUBAR Puestos 21, 24, 25 - A vda. Fco. Beir6 527« SLOVENSKA TRGOVINA IN DELA V. NICA ŠIVALNIH STROJEV Izvršujem popravila na domu. MARIO SAUNIG Tinognsta 5436 in 5351 T. E. 64 . 2857 FILOMENA BENES de BILEK SLOVENSKA BABICA Linia 1217, Buenos Aires, T. E. 28-338!) II Hosteria "LOS CL A VELES GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE 'LA FULDA" - Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA III mmm m V: ; V •• PIR E C C10 N ■ PR0YECCI0N • CONSTRUCCION ROBERTO F. LEVPUŠČEK TECNICO CONSTRUCTOR O&lrulo* de estrncturas metAlicas y hormigtfn armado en general. PLANOS — TRAMITES — FIRMA Escritorio: Buenos Aires Calderdn 3062 T. E. 50 - «037 Tiskarna “Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50*3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Manin J BUENOS AIRES $ ",^^W.VuVWAFA^WAWAVVW^WVV^^^VUWlAWWV^,^^^^^^^VVWVIW MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos CORDOBA RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ i Cespedes 3788 (vogal Avdr ^orest) T. E. 54 - -1650 Krojačnica LEOPOLD UŠAJ A vda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 FOTO ARTE “ M A R C O S ” Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quii'oga 1325 T. E. 2i.-8827 KROJAČNICA "LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calder6n 8098 T. E. 80-0228 Devoto - Buenos Aires ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Bernaldez 1655 T. E. 67-1411 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz b postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T.E. 749-580 Rio Carapachay Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba Izvrstna postrežba in zmerne cene! TRADUCTOR PUBLIOO Esloveno, servio-croata, ckecoeslo-vaeo y dem&s idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rosario (Sta. Fe) KROJACNICA Mirane edini-• Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires Dobro poznana Heladeria “MARIO” Ituzaingč 895 prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK 0 MERLO FCNDFS Krojačnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1282 HOTEL „PRIMAVERA Poleg kopališča — Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH rv Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA T. E. 8426 Talleres GrAficos “C6rdoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires