pkoletarec je
DELAVSKI LIST ZA MISLECE Č1TATELJE
PROLETAREC
Maiailo Jugoftlovanske Socialistične Zieze in Prosietne !Mi tit e
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST--NO. 1829.
EsUrwl u
matter. Dm. 1 1M7, •« ti» pmi Mk» «t Ctifc«««. Hm un*r the At» at €«*•«»• ot March J, WIS. .
CHICAGO, ILL., 30. SEPTEMBRA (SepTemDcr '942. 'ubiisheri Weekly at 2301 S. LswnHale Ave	LETO—VOL. XXXVII.
Otroško aavotiččo nekje ▼ Angliji, ki f* vadriujejo Americoni. To •mejo oskrbo in v>«ojo tidovtik bogunci, otroci, ki •• isgubili »torto no bogu in kontinentalne Evropo.
Načrti angleških
m	tr
novo
tori|ev za ureditev sveta
KONSERVATIVCI 2ELE, DA SE PO VOJNI VRNEMO V "PREDMONAKOVSKE" RAZMERE LIBERALCI ZA SOCIALNE REFORME IN DELAVSKA STRANKA ZA SOCIALIZEM
T
Zmeda vsled zmot odgovornih in še bolj pa neodgovornih ljudi, ki begajo javnost
Ah noj kaj rečemo o bodočnosti ne le naše nego na podlagi atlantskega čarterja tudi o bodočnosti drugih dežel? Eni nam zatrjujejo, da he, da 'Vlada ne vidi rada" itd.
Kakšni pojmi vladajo med takozvanim predstavništvom ameriških Jugoslovanov, vidite v Komentarjih na 4. strani v tej številki.
"Ne se vtikati v zadeve drugih dežel/' kličejo baie celo vladni ljudje! A vendar, ni ga časopisa, in ne politika v Zed. državah, ki se ne "vtikal v eno ali drugo, kar se nas vseh tiče. Kdo pa naj se vtika, če ne ljudstvo, ako smo demokratični?
Cezdalje več razočaranja povzroča položaj glede Rusije Bili so obiski med ljudmi iz Moskve, Washingtona in Londona. Javnosti so zagotovili, da je dosežen "popoten sporazum'7, ter da se Rusija ne bo borila osamljena, ker sta ji ameriška in angleška vlada obljubile še letos ustanoviti "drugo fronto".
Pa ni o nji ne duha in sluha Delavski in reakcionarni listi pišejo o tem, liberalci se zgražajo in "merodajni" ter "nemerodajni" pa pojasnujejo, da vsled tega ali onega ni mogoče
Naši ljudje pišejo in se prerekajo o uporih v Jugoslaviji. CemiP Nu, nič pisati o tem, pravijo nekateri, češ, da tako želi tudi vlada.
Seveda želi, da ne bi pisali neumnosti in hujskanja A objektivno — tega pogrešamo. Citajte članek o osvobodilni fronti v Jugoslaviji na 2. strani v tej številki.
Naciji pobili "za kazen" že blizu 250,000 ljudi
Gornji nat!ov bi lahko ne-potsHiie motil, da ima angleška
kak poseben načrt za novo svetovno u-redbo, ki jo bo narekovala, kadar bo Hitler poražen. Kar hočemo v naslovu poudariti, je tisto v narekvaju: za "novo" ureditev sveta.
"Cesarju, kar je cesarjevega"
Bržkone ae nobena tako vplivna in velika stranka na svetu, kakor jev torijska v Angliji, ne bavi z vprašanjem bodočega miru in povojnih razmer toliko, kot se amgleška konservativna stranka, katera ima v parlamentu neoporečno večino in vodstvo v vladi Velike Britanije.
Na svoj i nedavni konferenci so njeni zastopniki razpravljali bolj o tem kako naj se svet uredi kadar bo vojne konec, kakor pa, kako se naj bi čtmboljše pobrigali za pospešenje zavezniške zmage. Naravno, slednjo nalogo imajo večinoma člani delavske stranke, ki so v koalicijski vladi, iri pa delavski predstavniki, katerim je bila dana odgovornost za zvišava-nje produkcije v vojni industrija
Glavni predmet konservativcev je bil: "Privatna lastnina (bogastva) morajo ostati nedotakljiva."
Strah sa izgubo bogastev
Nikomur, ki pozna političen položaj in svetovne odnošaje v gospodarstvu in politiki, ni skrito, da marsikakega angleškega torija veliko bolj skrbi, kaj bo z njegovimi milijoni v Aziji, v Afriki in na Angleškem, kot pa, če nam bo mogoče Hitlerja premagati ali ne.
Taki ljudje so »bodočemu miru silno nevarni, kakor so mu bili v Vereaillesu in ga vpropa-stUi. Takrat kot sedaj so se pri-dušali, kako zelo »o za demokracijo in pritrdili so celo Wil-«'onovemu programu, ki je bil veliko bolj določen kot pa je Rooseveltov-Churchillov atlantski čarter. A na mirovni konferenci »o mislili na prirodna bogastva Mrom sveta, na razred pcsidujočih, na tajne pogodbe in na take druge slabe stvari, l>a je naravno, da je moral slediti nov polom in nova vojna, ki je vse igrozovitejša od prejšnje in v nji trpe kakor v vsaki
drugi najbolj najrevnejši sloji, ki imajo pri sklepanju miru najmanj berede oziroma so jo sploh še malokdaj kaj imeli.
Ako bo po Rooseveltovem, I bo sedaj drugače. Morda je v Zed. državah Wilsonov primer marsikcga izučil, da velja odločnost le tam, kjer se odločuje, ne pa zgolj v propagandi in j lepih besedah.
Za privatno svojino v znamenju vere
Angleški konservativci .so ja-| ko pobožni. Zato so na svoji konferenci sklenili, da se mora na bodoči konferenci uveljaviti kr>čanyko načelo in da mora biti veronauk obvezen v vseh šolah. Toda pogojno! Ta "toda" je imel na njihnem fcboru ¿ilen pomen.
Veronauk pe naj namreč poučuje po starodavnem svetopisemskem pravilu, da daj Bogu, kar je božjega, in "cesarju kar je cesarjevega".
To pomeni: "Ne želi si tujega blaga", in pa, "kar je bogataševega, je njegovo, pa če prav bo prišel težje v nebesa kakor bi mogla kamela pkozi iivankino uho."
Sveto pismo tolmačijo angleški toriji taVfi, da je napisano njim v obram/bo. In ker se ne-
(Nadaljevanje na 5. strani.}
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Pruika disciplina v okupirani Evropi deluje kot ni v tolikšnem obsegu dosedaj še nobena dr uga diktatura na svetu in no« lena invazija. Ne le, da je ugonobila stotisoče ljudi na bojiščih. in nadaljne stotisoče uničila z is goni. in z lakoto, je ob enem posegla s svojimi strelci tudi med "talce", ali pa streljala kar vse od kraja.
Associated Press je ugotovila iz podatkov, ki to jih zbrali merodajni ljudje, da je bilo od nacijev ubitih "za ka«en" od gectapa in drugih Hitlerjevih tclcvajev okrog četrt milijona Ijidi.
Tc niso bili zločinci. Gestapo pride pote, te nekaj ur zapre, in nato postavi ob steno za "zločin", ki ga je izvršil tebi popolnoma neznan človek, če ga je namreč sploh izvršil. Toda 4 talci" mor*.jo pred puške, da bi s svojim smrtnim vzgledom druge prestrašili.
"Omenjena ameriška novin-fks agencija poroča v depeši z dne 23. sept., da je bilo ubitih v minulih tednih "za kazen" tudi okrog tri tisoč Slovencev.
Francoskih talcev so Nemci pobili "za prestopke drugih Francozov" 1,866, kot pravi isto poročilo. Urad za statistiko v poljski zamejni vladi pa meni, da imajo zavezniki v omenjenem skupnem število zabeleženih veliko premalo žrtev. Kajti samo Poljakov so gesta-povci usmrtili nad 200.000.
Kaj je "farmski blok'' in čemu ¡e v sporu z vlado?
/ PREKUPCI, KI POD PRETVEZO BOJA ZA KbRISTI FARMARJEV DELUJEJO LE ZA NAVIJANJE CEN, ZASLEPLJENI VSLED POHLEPA PO NEOVIRANIH DOBIČKIH
rti üiVLllj	•
S« s t milijonov delavcev iz o-
kupiranih detel je upoelenih v Nemčiji, ali tri milijone več kakor marca to leto. A jih je Se premalo. Zato jih Nemčija zahteva šiloma in zlepa od vseh dežel — poslednje tedne posebno iz Francije. Vzrok je, ker Nemčija skuša tekmovati e cgromno produkcijo ameriške industrije, oziroma jo prehiteti, predno bi se mogle Zed. države zadostno pripraviti. Pier-re Laval je Hitlerju francoske delavce obljubil, pred vsem take, ki so izvežbani delati pri strojih, a nočejo Ri.
Eden izmed vsakih štirih delavcev v Nemčiji je iz kake o-kupirane dežele. Vrh tega mora vsa industrija tudi v njih delati za Hitlerja in po njegovih načrtih. Ni čudno, ako v Rusiji zaveznike opozarjajo, da je Hitler mobiliziral vso Bvropo proti sovjetom, dočim se mora sovjetska armada boriti s tolikšno premočjo skoro osamljena.
V Bosni so nemške čete in Paveličevi "ustali" iztrebili iz •gozdov sedem tisoč upornikov. Tri ttooč »o jih pobili, štiri tisoč vjeli, pravi poročilo. Ni pa kar nič verjetno, da bi mogli kar
tako tebi nič meni nič zajeti križem Bosne in Hercegovine sedem tisoč mož.
Sovjetski poslanik Maksim Litvinov v VVashingtonu je nedavno na ameriške vladne kroge znova apeliral, da naj se po-žurijo s "drugo fronto". Enak apel je že večkrat naslovil angleški vladi sovjetski poslanik Ivan Majski v Londonu.. Stvar je resna in če se zavezniki na kak način ne potrudijo, se utegne primeriti polom med Sovjetsko Unijo in ostalimi zavezniki.
Chicago Tribune pravi v u-vodniku v i«*laji z dne 25. septembra, da so bili v Washin<r-tenu in v Londonu z obljubo druge fronte zelo neprevidni. Ako niso bili pripravljeni zanjo, ali kar je že vzrok, da obljube ne izvrše, čemu nekaj o-betati, potem pa onega, ki bi rad, in je v skrajni potrebi, da se mu obljubo tudi izpolni, pustiti čakati v razočaranju? Reakcionarna kot je Chicago Tribune, včasi le zadene v živo. Se bolj pa je v to zamotano skrivnost zavezniške obljube posvetil Chicago Sun.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Francoski delavci proti | izseljevanju v Nemčijo
Francoski načelnik vlade Pierre Laval je Hitlerju obljubil več sto tisoč izučenih delavcev, da bi pomagali v nemški Industrij i. Pozval jih je, naj se v korist bodočnosti Francije za odelovanje iz Nemčijo prostovoljno prijavijo. I* kakih trideset tisoč jih je bilo mogoče dobiti. Druge sedaj naganjajo tja šiloma, kar pa je med fran-co kim ljudstvom izzazvalo tolikšno nevoljo, da je bil Laval že v skrbeh, če se iz tega ne iz-cimi revolucija proti njemu.
Olje na odmerke
V Chicagu se porabi v k uri v-ne namene v stanovanjih in za Kretje uradov okrog 800 milijonov galon olja na leto. Oblast je odredila, da se ga bo prihodnjo zimo oddajalo po odmerkih. Namen je znižati kon.sum za okrog 25 odstotkov.
Ko je na deluv ki praznik 7. septembra predsednik Roosevelt določna pcudaril, da je njcigova dolžnost preprečiti inflacijo, in vsled tega oznanil kongresu, da naj se v ta namen posluži svoje ustavne pravice in sprejme potrebne odredbe do 1. oktebra, ali pa se bo on (predsednik) poslu žil svojih izjemnih medvojnih pravic, je malokdo razumel rednost položaja, v kakršnem smo.
Vprašanje kontrole cen nad
•	živili
Temeljni problem vsakega čjoveka so živila. Brez hrane ne gre. Armada omaga, če nima kaj jesti, delavec shira, ako strada, otroci umirajo, Če ne dobe vitaminov, ali pa zrastejo v slabiče, če je hrana nezadostna.
Vprašanje prehrane je torej tako ogromno, da dobi v voj-! nah še »poseben pomen. Večinoma slišimo le o produkciji ladij in tankov, aeroplanov in strojnic, in da imamo vedno več vo-j^kov. A kaj bi vse to izdalo, ako bi se armadi ne moglo dostavljati dovolj hrane, če bi morali ustaviti pošiljatve živil v Anglijo in Rusijo, in Če bi morale delavske žene stati pred prodajalnami počele ure, da bi dob le po par unč mesa in po malih odmerkih druga živila.
Ni vzroka za pomanjkanje
Zed. države so ena izmed onih redkih dežel na svetu, v katerih ni za pomanjkanje prav nobenega vzroka. In ni je velike dežele na svetu, v kateri bi mogel povprečen človek živeti toliko dobro in udobno kakor ravno v USA. Seveda, to še ne pomeni, da smo že dosegli idealne razmere. Prav nasprotno: še celo v normalnih časih je tu živela V revščini tretjina prebivalstva. To so ugotovitve
zvezne vlade in predsednik Roosevelt sam jih je že neštetokrat poudarjal.
A vendar, razmere so bile vzlic temu take, da je bilo na trgu vsega v izobilju in je lahko kupil vsakdo kolikor je česa hotel, ako je imel denar.
V izjemnih razmerah to preneha. Ni pa prenehala ustvarjajoča moč ameriškega delavca in ameriškega farmarja, ki je večja kot kdaj prej.
Težkoče farmarjev
Rooseveltova poslanica vsebuje ta dejstva. A ob enem je predsednik opozoril delavstvo, farmarje, in ves ostali ameriški narod: "Vse, kar bomo določili, če hočemo zmagati v vojni, mora biti določeno s stališča skupnosti, ne pa kakega posameznega sloja. Nihče se ne sme obogatiti na račun drugih, kajti če to dopustimo, bomo koncem konca vsi revni vzlic bogastvom, in zmajo bi zaigrali."
To, kar Roosevelt predlaga, ni bilo sestavljeno na podlagi dognanj socialističnih ekonomov po svetu, ker je hotel u-streči sistemu kakršnega imamo, pogojno, da naj ae vsak sloj zadovolji s čim manjšim, zato, da bo čimveč za vojne namene, za vzdrževanje armade, in za materija 1 no pomoč zaveznikom.
Ameriška javnost je njegovo poslanico vzela na znanje, z izjemo takozvanega "farmskega bloka" (Farm Bloc).
Skozi zadnjih par tednov je bil zvezni kongres bombardiran s telegrami in pismi, "da farmarji hočejo svoje", in "farmskih" lobistov je bilo in jih je še v VVashingtonu toliko, da je kongresnikom in senatorjem kar neprijetno.
Milijone ameriških farmar-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Stanovanjska draginja
Vladna odredba za zaustavljanje dražitve stanovanj je bila marsikje ignorirana. V Chi-cagu se pritožujejo posebno črnci, da so jim stanovanja po-dražena od 25 do 50 odstotkov.
Ali bo AFL uporabila svojo moč ljudstvu v prid?
Ko se dne 5. oktobra zberejo delegati in odborniki Ameriške delavske federacije na konvenciji v T or on tu, v Kanadi, bodo prejeli poročilo, da niso zastopali še nikoli toliko članov kakor sedaj.
Ko j« AFL padla na dobrih dva milijona članov — bilo je to nekaj let po prejšnji vojni, je bila najbolj v zastoju in zanemarila je svoje glavne naloge. Popolnoma je pustila v nema r brigo «a organiziranje delavcev v masnih industrijah. Ko se je vsled te njene taktične zmote pričelo novo gibanje —-CIO—in pa na političnem polju Rooseveltov new deal, so se po nekaj mesecih tudi v AFL zavedli in pričeli tekmovati ne toliko v namenu, da bi ojaČali
svoje unije, nego s stališča, da preprečijo razmah unijam CIO.
Medtem smo se podali v oboroževanje. nato bili iasvani še v vojno, in vsled naklonjenosti zvezne administracije unijam je od tega silno pridobila tudi AFL.
Njen tajnik-blagajnik Geor-ge Meany je delegaciji pripravil statistično poročilo, v katerem pravi, da ima AFL blizu pet in pol milijona članov, ki plačujejo članarino, in 500,000 takih, ki je ne plačujejo, ker si iščejo delo.
Toliko članov kot sedaj ni imela AFL še nikoli, kar je vre-dno poudariti zato, ker jih imajo približno toliko tudi unije CIO. Nekatera izmed njih so bile prej v AFL Ako je slednja vzlic razkolu toliko napredova-
la. je to dokaz, da je suneriško delavstvo zrelo za organiziranje v unije. Sedaj pa je odvisno od vodstva in seveda enako od članstva, če naj unije pomenijo le kolek tanje asesmenta in borbo za mezdne pribol jške, ali pa tudi resnično delavsko gibanje.
V napredovanju unij skozi zadnjih par let je bila AFL najbolj napadana, ker nudijo nekatere res tudi povod za napade. Eksekutiva je obljubila ra-ketirstvo iztrebiti, kjer ga je kaj. tn ustvariti med članstvom unijsko zavest. Nekaj je v tem oziru ž« dosegla, a ne toliko kot bi se lahko pričakovalo. Na konvenciji v Torontu ima priložnost, da odpravi marsikako hibo. In tudi, da postane idejno bolj delavska kakor dosedaj.
In pa. da postane tudi mednarodno boljše orientirana. Dosedaj je imela dobre odnošaje le z unijsko zvezo v Angliji. Stike z mrkimi je odločno odklanjala celo v sedanji vojni.
Tudi pregovori AFL s CIO za sporazum se niso še obnesli, dasiravno na obeh straneh priznavajo, kako važna je sloga sa delavstvo v sedanjih časih. Potem je tu Še politično polje, ki ga delavstvo zanemarja sebi in vsemu ostalemu ljudstvu v škodo.
Konvencija v Torontu se bo divila napredku v članstvu, a glavni triumf si bo pridobila, oe se loti odgovornosti tudi v mednarodnih odnošajih in v delavski politični akciji In še posebno, če ponudi unijam CIO prijateljsko roko.
Prihodnja krajevna konferenca Prosvetne
■ r- J
matice bo v Waukeganu
Krajevne konference pod okriljem Prosvetne matice in JSZ so sedaj edina naša zborovanja, ki nudijo priložnost do zastopstva na skupnih zborovanjih vsem društvom in klubom, bodisi podpornim, kulturnim in gospodarskim.
Na njih ima vsakdo priložnost izraziti svoje mnenje, predlagati, glasovati in potem pa pomagati v skupnih akcijah.
Prihodnja taka konferenca Prosvetne matice JSZ se bo vršilo v Waukeganu v nedeljo 1. novembra ob 10. dop. Čitajte v tej številki oznanilo in vabilo, ki qa je društvom razposlal tajnik Konference Anton Garden.
Med drugim omenja, da bo ena točka dnevnega reda razprava o slovenskem kongresu, ki se bo vršil 13. decembra v Clevelandu.
Milwauski zastopniki bodo lahko poročali o volilni kampanji v njihovi državi, predstavniki pevskih in dramskih zborov o našem delu na prosvetnem polju, referanti pa o drugih naših domačih in splošnih problemih. -
Društa in klubi/ ki pripadajo tej krajevni organizaciji, so v naselbinah Milwaukee, West Allis, Sheboygan, Waukegan, North Chicago, Chicago, Cicero in par v drugih sosednih krajih.
Potrudimo se, da bo konferenca dne 1. novembra uspeh v vsakem oziru.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ii^aja Jn|«»Uftnika D«Uv«k« TUk«vna Druiba, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAItUčNINA v Zfdinjenih državah za avl« Irto Itf.oo. ah i»»I leta J 1.71*
za det rt leta 91.00. Inozematvo: za celo leto $3.&0; i» p«»i Ma <¿.00
V«i rokvpiai in ogla»! morajo biti v našem uradu uajp«»citeje do pondrljk» pupuUlne za priobčite« v številki lekučega ledna.
PROLETAREC
KuMtftheU every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publiahiiig Co
I ne. Established 1906. '
Editor_______..______________
U*uiin*!M Manager....

..............Frank Zail*
......Charlea Pogorelec,
SUBSCRIPTION RATES:	*
United States: One Year 13.00; Si* Months $1.75; Three Month* $1.0* Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2401 S. Lawndale Avanue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Ihiobodilna ironía
JOiKO OVEN:
RAZGOVORI
"Ako naklonijo nam smrt
bogovi — manj at rasna no* je v èr*a
zemlje krili, ko *o pod svetlini »olncem stiln: dnoviî"
(France Preéeren, Krst pri Savici.)
Osvobodilna fronta je v razrušeni Jugoslaviji novo gibanje, ki se od onega, ki ga vodi Drata Mihajlovič, razlikuje največ vsled slabih zvez med njimi in posebno pa že radi tradicij in ciljev.
Osvobodilni fronti stoje na čelu večinoma študentovski in mladi delavski možje, četnike pa vodijo poklicni srbski vojaki. Tereni, na katerih vodijo svoje bojevanje, so si zelo daleč narazen. In so si narazen tudi v tradicijah in smotrih. Mihajlovi-cevi vojaki so borci, kakršne so se naučili posnemati in slaviti iz pripovedk goslarjev. To so ljudje, ki so že iz navade prilagodeni posnemati svoje dede. Imajo jih pred očmi, ko so se borili kot hajduki, ali komitaši, ali kakor že so se imenovali, proti Turkom in zoper kakršno koli drugo tujo silo. In na enak način sol se borili med sabo, kadar ao si prišli v navzkrižja.
Njim je kralj simbol, simbol jim je tudi starosta, in svetost jim je vse, kar sega v borbe prostosti. Kadar prisegajo kralju, vidijo pred sabo vizijo: junaškega <"mega Jurija, ki je poveljevat in gledal nevarnostim v gči prav tako kakor njegovi vojaki. O kakem pomehkuženem poimenu-kralju ne mislijo. In ako bi, bi jim to pokvarilo vi-zijo. Socialnih problemov v modernem smislu besede nimajo. Njihova potreba je zemlja, na kateri je mogoče pridelati zasilni kruh in zrediti jagnjetine ter prašičev. Tako so Živeli nekoč, tako so se borili v boju tza vsakdanji kruh do te vojne in žele le, da jim bo spet dana svobdda živeti po starih načinih. ^
V	osvobodilni fronti načeljujejo ljudje, ki NOČEJO po-vratka v prošlost! Ljudje, ki imajo vizije v bodočnost. Morda so mnogi izmed njih le navadni sanjači, morda riskirajo preveč v svojih drznostih, a njihov pogled gre naprej. Ker so več ali manj Šolani, in prežeti radikalnih stremljenj, se jim zde stare pravljice nesmiselne in stara svoboda po njihnem mnenju ni bila svoboda.
Tako se je dogodilo, da so se ti jugoslovanski bratje med sabo srprli — in posledica je, da svet ta nesporazum nekako z začudenjem gleda. Gnako tudi ameriška vlada. Uredniki listov :n «uradniki v vnanjih ministrstvih in tajništvih ne razumejo notranjih vzrokov, in ne smeri, izmed katerih gre ena proti Moskvi in druga naizaj v staroslavne srbske borbe s Turki.
V	osvobodilni fronti so ljudje iz meščanstva, ali vsaj z meščansko ideologijo. V Mihajlovičevi armadi so večinoma možje in fantje s sela. Ne poznajo visoke literature, ne sodobne kulture, nego žele samo, da jih ne bi vladali tujci. Radikalni pa so eni in drugi. Prvi so "komunisti" po naturi in iz tradicij, drugi iz vzgoje. A komunisti v Diesovem pomenu "komunizma" niso ne eni ne drugi. Oboji hočejo kruha in svobode. Svobodo prav tako, kakor kruh.
So pa vendar velike razlike med njimi — veliko večje, kot jih javnost čuti in ve.
Draža Mihajlovič je naklonjen zamejni vladi v Londonu.
Osvobodilna fronta, ki se označuje tudi za "partizani", pa širi po okupiranih krajih gesla proti ubežnim vladam enako kot jih zoper okupatorje.
Na selu vedo za gospodo, a jo smatrajo za neizogibno zlo. Osvobodilna fronta jo označuje za nepotrebno birokracijo, ki se je redila iz srag in krvi ljudi v tovarnah in na poljih. Naj jo bo v novem svetu konc.
Silno ostre proglase širijo mladi ljudje iz osvobodilne fronte (partizani) posebno proti stremljenjem za povratek v prejšnje razmere. Kralja niti r»e omenjajo ne in njegovo vlado zaničujejo. de veliko bolj pa kažejo na one "voditelje", ki so ostali doma.
"Nikoli več pod razmere kakor so bile!" je njihen klic. In četudi niso komunisti, pripovedujejo, da je spas naroda — v tem shičaju na primer slovenskega naroda, le ako se osloni ;pa Sovjetsko Unijo. Pravijo, da so se priznani voditelji, ki so sloveli med narodom pred okupacijo, poskrili, ali pa celo pljunili n k svoj narod. Nekateri so se celo prodali okupatorjem, samo da so ostali v starih službah. Eni pa so jo "popihali" v "mrzlo tuj ir*o", kjer premi*]jejo, kako bi po zmagi Rusije in drugih zaveznikov prišli nazaj na svoje sta*e "položaje" in izkoriščali ter sleparil! ljudirtvo. ^Partizani" pripovedujejo, da je bila stara oblast krivična, torej se ji nikakor ne sme dopustiti povratka.
Zanimivi so partizanski napori med Slovenci in pa v slič-nem smislu med Hrvati. Tamošnji listi jih nazivajo za tolovaje, roparje, morilce naroda, služabnike Moskve itd. In čimbolj se partizanom slabo godi, kolikor bolj požlgajo okupatorji vasi njihnfh Maršev, in more talce, toliko bolj srdito "partizani" vračajo. Posledice so še večji požigi in še več talcev pred puškami.
Ukrotiti pa se uporniki nikakor ne puste. Osvobodilna fronta je naslonjena na Moskvo in ob njf bo uspela, ali pa padla. Tradicijski četniki v Srbiji pod Mihajlovičem pa zro na London. Od tam se vrne kralj in njegova vlada, če zavezniki zmagajo.
Ameriški letalci «o pn.nenl sa ene ¡«med najboljših n« seetu. Zato tudi prejemaj« velike odlikovanj ne le od »vejega poveljstva, nego tudi od poveljstev drugih rareseiikih desel. Na gornji sliki je major Carl A. Spaata. poveljnik ameriškega letalstva v Evropi, ki iaroia odlikovanje letalcu Fredu Richu, ker se je odlikoval v boju a nacijskimi letalci in jih precej abil aa tla. Rkh je	la Erie, Pa.
Vloga denarja v gospodarstvu, v krizah in v vojnih dobah
kakor tmo rekli, le nekaka za-dolžnca države, odnosno onega denarnega zavoda, ki za državo ti'ka bankovce, mora država nuditi za ta papir gotovo
Razvoj izmenievalnih načinov v davnosti in sedaj, jamstvo. Kakor mora privatna \i I'l 1 a__„ „«k: ml l^mtfvn Trt	oseba, ki komu jamči pri poso-
— Veliko z loto samo po sebi ni jamstvo za	jmh ^ |jrj|nt |met. J. kje kaj
blagostanje. — Le V socialistični uredbi bo	denarja ali imetja, ali pa visok
mogoče urediti tudi denarni problem	zaslužek, da v primeru če bi
. Ioni, ki je vzel posojilo, ne pla-. Sedaj, ko vojna pretresa ves denar izgubil .-ploh vsako vred- j u]	k()t žir&nt p|RČa ^
*vet, je vprašanje denarja za nost Tako je bilo zlasti po ka-j dJ<) poM)ji|o tako je tudi pri vlade in ljudstva spet izredno kih dolgih vojnah. To se pravi, ¡držj|vi ^ bankovce mora ime-resen problem. Denar, bodisi da je prevzela država jamstvo {{ pr;pravljeno kHtje bi>diHi v kovan ali papirnat, ima v seda- j za papirnat denar, ki *a potem z,atu hcdw y drvtgih veljavnih nji takozvani moderni dobi, tu- ni mogla izpolniti.	; vaiutah (devize) ali pa v ne-
di če vladajo po svetu normal-; Toda papirnat denar je imel premičninah, ki imajo stalen ne gospodarske in politične vedno to veliko prednost pred ¡n Yaren dones. Glavno jamstvo razmere, silno važno vlogo, v kovanim, da ga lažje prenaša- pa je vendar še vedno zlato; če prvi vrsti kot menjalno sred- mo ¡n lažje štejemo; toda ta pa je kaka država opustila zla-stvo.	• | papir že nI več blago, kakor so tj ^andard, Var pomeni, da ne
V svrho kupčevanja so po-, bili nekoč kovinasti novci, nego jam£j z zlatom, potem jamči z znali denar že v starem veku je le nakazilo; nima pa sam po drugimi sredstvi, ki smo jih na-Perzijci, Egipčani in drugi, nje- sebi nobene vrednosti.	¿te|j# Kritje v zlatu pa znaša
£ov promet in pomen se je po-j Dandanes so seveda posli z povprečno eno tretjino vsote, ki sebno močno dvignil ob koncu ! denarjem, s papirnatim kakor j0 ima izdani papirnati denar, srednjega veka, v novi dobi pa j * kovanim, silno zamotani. V ( včasih več, včasih pa tudi je postal neobhodno potrebno menjalnem prometu trgovine, manj. Ob slabem gospodarstvu menjalno sredstvo in važno me- industrije in v gospodarskem pa se /.godi, da sploh vse kritje rilo gospodarske moči.	življenju sploh, so poleg papir- propade, če je morala država
Pred iznajdbo denarja so lju- natega državnega denarja, za ,vse zlato izročiti upnikom v d je menjavali blago za blago, katerega no<i jamstvo država,, drugih državah. Nekateri* stro-n. pr vola za 30 m platna; po- nastala še nova plačilna sr »d- kovnjaki menijo, da bo to kritem so menjavali kovine, n. pr. stva, ki jih izdajajo denarni za- tje v zlatu polagoma izginilo, baker, srebro v kosih (palicah) vodi, n. pr. menice, razne vrste ;rA, da ni pravi izraz državne-7a blago, ker so palicam kovine j bendi in čeki, državni ali pri- imetja, ker za državo jam-po teži določili neko stalno , vatni vrednostni papirji, akcije ' čijo vsi ljudje s svojim premiČ-vrednost, za katero so dobili j ali deleži, vše te vrste papirjev nim in nepremičnim imetjem, določeno množino blaga. Tako imajo neko določeno vrednost da torej ni treba kritja v zlatu; človek ni bij dolžan takoj in v ¡(kakor jo označujejo tečaji t'3 načelo je v bistvu že zma-določenem času kupiti blaga in borz) in lahko služijo v gospo- gaIo v totalitarnih, to je faši-ga prenašati, temveč je lažje darskem življenju bodisi kot stičnih državah, kjer nimajo prenašal eno palico, ki jo je denar ali kot jamstvo, bodisi j Ve< skoro nobenega zlatega dobil za prodano blago; nato kot blago, kajti vse. kar je kaj, kritja.
je kupil, kadar in kjer je hotel vredno, je lahko tudi blago. Se- Toda v splošnem še vendar 4 kovinasto palico, ki jo je bil veda ves promet s papirnatim VPIja v ve£tni držav zlato krit-hranil. In ko to palico raz- denf.rjem in drugimi papirji jr. 7Hj() vidimo, da se zlato (v delili na male okrogle kose, je doni v glavnem na zaupanju, pnlicah), ki služI za kritje, v ma 7" ™pretiwjiv! bok teo-nastal kovan denar. Iz vsega to je na kreditu; in ta kredit dobah gospodarskih kriz, od- ^ lega je razvidno, da je bil pr- ima v današnjem gospodarstvu no*no pred njimi, seli iz ene v votno denar predvsem menjal- . s-koro večjo vlogo kakor denar drugo državo. Takrat se poka-no sredstvo, ki pa je bilo ob- sam; gotovo gre skoro več bla- Katera država je najboga-enem blago, dokler je bil nam-lavnega prometa po kreditih	— na 7jRtu.
reč ¿e iz kovine. Kajti kovine!od enega denarnega zavoda do, človek pa bi mislil, da mno-
3t a I ing rad
Molče, s poveAenimi glavami gleda človeMvo vsega s^eta na eno največjih borb, kar jih je kdaj vojeval človek na tej zemlji. Milijon Nemcev In njih satelitov, tisoče tankov in letal, najpopolnejša vojaftka mailna. vse ¡»¿najdbe, izkušnje, v«a pru-:ka vojaška znano.st in tehnika, ter stotisoče mrtvih Nemcev, čez katerih trupla se zaganjajo | j vi — ne more vzeti Stalingrada.
Zastonj ko si dopovedovali nemški generali teden za tednom, če*: "Obkolili smo ga in po vseh sedanjih in nekdanjih vojaških rekordih bi se Rusi morali podati. Ali so ti prokleti Kini ponoreli, ali pa ne vedo vojaških poetav?"
Isto tako je govoril Xerxes pri Termopilah.
Ko to pišem, je minil triintrideseti dan obleganja mesta, to je 6 dni dalj kot obleganje Sevastopolja. In borba ni še končana. Nemogoče si je zami-j s liti (grozoto tega boja, kateri traja noč in dan hren presled- j ka. Kdor je čital o debakhi francoske armade v spomladi leta 1940, bo razumel strahovit utis neprestanega bombardiranja iz zraka ter grozno tuljenje bomb in letal, katero .«tre tudi najmočnejše živce. In nad Stalingradom je bilo tisoč nemških letal neprestano noč in dan. iz vseh front, tudi iz Afrike, so Nemci potegnili letala — vse — samo da vzamejo Stalingrad. In ru.*ki branitelji, dobro vedoč, da jih svet in zave '.ni ki samo gledajo, ter da je ni pomoči, kot samo v njih samih. so podrli mostove preko Vrolge ter sklenili braniti mesto do zadnjega moža. Ne kot Pariz. ali Singapore, kjer go donele votle besede straho pet n osti, ampak besede in sklep l^akede-moncev, kateri so padli do zadnjega moža pri Termopilah leta 480 pr. K.
I^ahko je govoriti o ljubezni do domovine in vem, da ruski delavec in kmet ljubita svojo zemljo. Ali mora biti tudi nekaj drugega, nekaj kar tudi mi ne razumemo. Nekaj, kar dvi gne človeka iri ga napravi ne v iraienega, da- mu potroji meč, da uzdrži nečloveške na pore. Takih slučajev ie pre?e; v zgodovini. Upor Spartakov. francoska revolucija, pariška komuna — in par let nazaj španska civilna vojna. IDEJA, to je tista moč in sila, katera v odločilnem času napravi iz človeka nad-čloreka! Zato bo Rusija. delavska Rusija, zmagala, kajti tak narod je kot ideja sa ma — nepremagljiv! Sest ted
P"
TM
tung, Kvangsi in Hunan so imeli sovjeti zelo težke Izgube. Njih število je bilo znižano za ret j i no, pred no *o pri Al i do Kvejčovske province. Veliko je bilo kriva transportacija, kjer je bilo zaposlenih več kot pet i,oč ljudi. Vse to in še posebno Ča *no*t pohoda r~ na razpo-i hi bilo ne avtomobilov m lie vnz<>\, In de»«* odprta, brez gozdov In gora, kjer je »o-t lažni k lahko opazil vsako gibanje, je silno red*|la njih vrste.
Do. pevši v Kvejčov *o komu-i začeli L drugo taktiko. Me?to marširanja v ravni liniji o se pomikali naprej v raznih direkcijah, tako da je bilo sovražnim letalom težavno ugotoviti v katero <mer potujejo. Seve, vse to je zavleklo ter zadržalo njih pot, še posebno transportacijo, katero eo razdelili v'male oddelke radi sovražnih bomb, ali izgube so se znižale.
Vedoč, da bodo rdeče armade morale prebresti veliko reko Jangce nekje v Scehuanu, je Ciang Kai-šek hitro odpoklical svoje čete iiz dežel Hupeh, An-hui in Kiangsi ter jih poslal proti severu, da s tem zapre pot sovjetskim armadam. Vsi mostovi čez reko so bili zastraženi z močnimi utrdbami, ter vsi splavi potegnjeni na severno stran reke. Poslal je tudi močno armado na pomoč gospodarju province Kvejčov, Wan# čia-liehu, da se ta lažje ubrani rdečih armad.
Vse te zapreke so držale sovjetske armade v Kvejčovu več Kot ¿tiri mesece. V tem času so pošteno pretepli governerja Wang čia-lieha, zdrobili njegovih pet divizij, ter končno a.a-vizeli njegovo palačo. Rekruti-rali so 20,000 novih vojakov, rbdržali nešte vil no shodov ter Drganizirali komunistične kadre med mladino. Njih izgube <o bile malenkostne, toda treba je bilo prebresti reko Yangee.
Kai-šek je čakal trenutka, 'xadar r deči odrinejo proti reki. Končno zgodaj pomladi leta 1935, so udarili proti Yunanu. to je dežela, ki meji med Kitajsko m Buimo. Po štiridnevni hoji so dospeli v bližino glavnega mesta Yunanf-u. Vojaški çoverner Lung Yun je V naglici mobiliziral, kar se je dalo sto-iti na hitro. Od druge strani je pa hitel Kai-šek s svojo arma-lo in letali, kateri so dnevno bombardirali komunistično ar-nado. Ali naenkrat je bilo vse končano. Zviti Cu Teh je nam--eč poslal samo peščico svojih judi proti Yunanu, da premoti ovražnika. Njegova glavna armada se je med tem pomikala rrroti I^nkai, kjer je bilo naj-ložje prebresti reko Yangee.
Tukaj teče reka med gorovjem, kjer so globoke pfcrme soteske. člang Kai-šeka zapoved je bila. potegniti vse brodove
so vedno predstavljale neko vrednoto, kakor drugo blago.
V srednjem veku, ko je raznim evropskim vladarjem za vojne potrebe zmanjkalo denarja in ga jim ni hotel nihče posoditi, so začeli tfakati nakazila za denar, nekake zadolž-nice, za katere naj bi bili lju-
drugega. kakor pa po dejan-, ^ 2)ata pomeni največje bla-
skem denarnem izmenjevanju,	jotfamje. Vendar se je n. pr. 1.
Vse moderno kapitalistično	1929 ugodilo sledeče: V Zedi-
gcnpodarstvo sloni močno na	njenih državah Amerike je bi-
kreditu, torej na zaupanju, če	l^v zbrano skoraj vse zlato, kar
pa kdo od denarnih mogotcev	jja je za kritje denarja po sve-
(zlasti pri privatnih denarnih	tu; skoraj brez zlata so ostale
podjetjih) nepošteno zlorabi to	tedaj vse evropske in južnoa-
zaupanje ljudi do zavodov, po-	meriške države. In kaj se je
dje dobili čpz nekaj Časa s-peV^n* se Zgodi. odnosnO M je že izgodilo? Zaradi naraščanja
kovan denar, tedaj zlato ali srebro ali vsaj baker. Tako je postalo papirnato nakazilo neke nove vrste denar, odnosno menjalno sredstvo. In ko so nastale banke, zlasti državne banke, ki imajo pravico tiskati bankovce v papirju, so natisnili na te papirnate denarje izjavo,
neštetokrat zgodilo, da so pa- zlata v državni banki v Wash-pirji, zlasti delnice, izgubile ingtonu so padle vse evropske svojo vrednost čisto ali #ia za in druge valute, države izven veliko razliko. In da se po ye- Amerike niso mogle Ameriki likih svetovnih dogodkih to la- niti več plačevati svojih dol-hko primeri tudi za državni pa- jov. niti kupovati v Ameriki pirnati denar, nam zgodovina blaga, ker je njihna valuta iz-
gofpodarstva jasno priča; to je bilo tedaj, Če ni bilo v državni
da dobi vsakdo za papirnati i banki več kritja niti v zlatu niti denar, ako želi, kovan denar, v kakih drugih vrednotah.
seveda zliita samo toliko, kolikor je bilo kritja v zlatem zakladu baroke. Polnega kritja v zlatu, to je do zadnje pare, ki jo predstavlja bankovec, seveda nikdar ni bilo. In kadar je zmanjkalo zlata, to je kritja (jamstva), tedaj je papirnat
gubila kupno moč, četudi je dolar sam radi naraščanja zlata padel v vrednosti. Posledica tega je bila, da so ameriške industrije ustavljale delo in vrgle okoli 15 milijonov delavcev na cesto, ker ni?o mogle blaga
ki, da. taidi precej naših prerokov je bilo zraven! Danes prtoje osramočeni pred mogočnostjo obrambe ruskega ljudstva, katero se bori že petnajst mese cev samo, brez direktne pomoči, izvzemši orožja, ne samo proti Nemčiji ampak proti celi fašistični Evropi. Slava So vjetski Rusiji!
Na dolgi poti. (Nadaljevanje.)
Po zdrobitvi prve linije utrdb so se kitajski komunisti obrnili proti -zapadit, kjer so fiavaeli drugo linijo 3. novembra 1934, in tretjo teden dni pozneje, tudi še v Hunanu. Po padcu zadnje, to je četrte linije fortifika-clj,' Ktotere so zavzeli 29. novembra, se je rdeča armada napotila direktno v provinco Poehuan, kjer so se «družili s četrto rdečo armado. Na poti skozi dežele Kiangsi, Kvan-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
Zato še par besed o važnosti kritja v zlatu, srebru in sllČ-nem. Mnenja strokovnjakov so sicer zelo različna, vendar pa
je v resnici kritje v zlatu še ve-i niče so ustavile svoja plačila.
dno važno za gospodarstvo ob-	Tako je nastala huda gospo-
stoječega kapitalističnega si- darska kr'*a v Ameriki sami,
stema. Ker je papirnati denar,	kateri so sledile druge evrop-
........... ■ ■	ske države. Torej preveč zlata
, . , , f * ... - , „	na enem mestu-pomeni začetek
Torej dve smeri med borci v Jugoslaviji: ena z očmi v	(K0frtfwhTlkih pretresljajev. —
Moskvo, druga, bojevno veliko jačja, a s slabšo propagando in	Zjat0 mora t>iti prHVilm> ra»zde-
ideologijo, pa zre po vzpodbude v London In kolikor zmore	jjcfM) nied države; to pa radi
doumeti, tudi v VVashington.	gospodarskih, konkurenčnih
bojev, radi vojnih zapletov in radi gospodarstva brez načrta nI mogoče. Vse to torej zpači fpravlti v denar in države dolž- hibo kapitalističnega sistema,
ki ga tudi zlato kritje ne bo rešilo. Z dmiyo, preiprosto besedo
povedano: pohlep po profitu, po zlatu, in prevelikem bogastvu, pomeni zatiranje širokih I j ud »k i h slojev in vodi do velikih pretresov. Zato smo prepričani, da bo edino socialistično gospodarstvo prineslo pravo rešitev. — X. Y.
Nemci na makih bojiščih v
beljenjih op tomno isgubljajo
Vrh tega so ofceo» i ai»ni ? rteh okupiranih deželah. A r*lic temu nevtralni opazovalci «ago-tavljajo. da v Nemčiji nikjer ne hi da ni proti Hitlerju ni-resne opozicije In manj neTolje kot j« JU kilo kdaj prej v njihni deželi. Le kaj Je narobe • sedanjim nemškim narodom, to rnl nikakor ne gre v glavo I
I aa

POVESTNI DEL
POSMEH
(Nadaljevanje.) /
"Tako... Noče?" — Za hip je utihnil, se umiril, — nato je vstal in se opotekel k sobnim vratom. Tudi Marinka je skočila k njim,... a prav tedaj so se
VLADIMIR RIJAVEC
hodnik ter zaklenil kuhinjska vrata
Odleglo mu je. Spet je počival na njem mehak pogled, dobro tja je čutil, — pa sedaj ga ni motil, ni se ga bal. Sklonil se
odprla: v njih je stala mati. ie k materi jo pobožal po lica,
Majhna, drobna, šlaba ... Stanko je ni bil še nikoli videl tak-1 šne ... Zakaj ne napraviš miru — zakaj ne spregovoriš besedice kot da ti je prav, kar dela z mano,... zakaj molčiš? Glej,
j<> dvignil in jo odnesH v sobo. Privila je je k njemu in ni spregovorila, pa je vendar vedel, da je tudi ena srečna in zadovoljna, .. . ponosna da je..,. Srečna in zadovoljna kot je on. Ni
toliko upanja sem polagala na- I .na j* nem. odkod prijetni te, ko si bil še majhen in nebogljen, tolažila sem se, da bo drugače, ko boš starejši, večji, močnejši,... in sedaj ? Nikoli se še nisi zavzel zame se nikdar rekel karkoli v mojo obrambo, .'..vedno le molčiš in molčiš.
občutki: ker je postavil oČ3-tu po robu, — ker se je zavzel za mater,... ali ker se je sprostila bolana napetost v njem, ki ga je trpinčila že toliko časa Hi se jo je sedaj naenkrat, v enem samem večeru, rešil? —
in bi jim bilo ljubše, če te ne bi bilo, — — a če te ni, te sprejmejo z očitki, kod si hodil, po-tip? Ne, to ni dom ... često se mu je oče ¿usmilil, — takrat si je prizadeval, da bi ga spravil v pegavor, in je bil vesel, Če mu i je mogel privabiti smeh na ustnice, kar je bilo prav za prav i čudež, čudež namreč, da se je c če t mejal doma z njimi, — zunaj v svoji družbi se je že. — — Da, če?to se mu je zasmilil,
--ali kadar ga je zagledal
v* vratih pijanega in z lakoto po pretepu ter prerekanju v oeeh, ga je vsako lepo čuvstvo minilo. Takrat se mu je zazdelo, da je stopil v stanovanje tuj človek ne njegov oče,... vsaj tisti oče ne, ga je tu pa tam imel rad, ti ti z bolano dušo in brez doma. Ko ga je videl pred sabo omahujočega in zapleta
Te ne bolijo psovke, ki mi jih Kako» da ni že poprej prišlo do¡ jočega, poslušal njegovo težko
meče, ponižanja, ki mu jih ni [ega nikdar dovolj,... se ga mar bo-
kako, da se je sploh zatajevati toliko mese-
A se
jiš? ? — Da, toliko ga je vpra-! cev« to,'ko let,... pa čeprav lepi šal kratek, bežen materin po- mis,i» veliki misli na ljubo... glad, ki je ujel
"To naj bi bila večerja?", je prelomil oče kratek molk. — "Večerja — MaJo juhe in nič drugega? — Kaj si delala ves dan .. .?"
V sami nočni srajci je drhtela na pragu in molčala. Kaj naj bi mu bila odgovorila? Da, kaj? Se Stanko se je čutil v zadregi z odgovorom... ali v njem je vrelo in je vedel, da se ne bo mogel več dolgo upirati napetosti v sebi, ki je postala neznosna. Obšla ga je želja, da bi skočil k očetu in ga stisnil za goltanec, da ne bi nikoli več prišla beseda iz njegovih ust. ... pa čeprav očetovih. — "Pusti jo!" je ukazal suho — trdo in se ustrašil lastnega glasu. "Pusti jo. .. in spravi se!"
"Pusti jo?", je poprijel oče.
—	"Pusti jo? — Tako, vidiš!"
—	Zgrabil je mater za rame.
Veliki misli na ljubo daj? Kaj se bo zgodilo?
Oče je nekaj časa robantil po hoi>.iiku, preklinjal na vse pretege ter treščil parkrat z no-j gj v vrata, da so zahreščala v | tečajih in je Marinka zatrepetala. kaj bo. ko bodo popustila. — Pa ni-D. Nemir na hodniku je ponehal, nedolgo za tem so utihnili tudi težki koraki •'cpnicah. ki jih je i-kal z negotovo nogo. Mora, ki jo je bilo ves čas čutiti v ozračju, je izginila.
Stanko se je »pet vsedel h knjigi, a zbrati se ni mogel. Kot Marinki so mi/ drhtele roke in misli uhajale drugam. — — Prav za prav se je šele sedaj zavedel, kaj je napravil,... in kljub vsemu: da je prišel oče
domov pijan ter razdražen,____
da je razžalil in udaril mater, kljub sreči in zadovoljstvu
izgovorjene psovke,.. . takrat so se prelomile zadnje vezi, takrat je umrlo zadnje malo ljubezni, ki jo je čutil do njega, ... takrat je gledal pred sabo le zver v človeški podobi, zver brez ponosa in razuma.
Nekoč, davno že, je povprašal Marinko, kako ona sodi očeta. Pogledala ga je začudeno; --zakaj in čemu tako vprašanje? če čuti kdaj pa kdaj tiho usmiljenje z njim?--
Ne! Niti malo ne — ker je očt po j zloben, kadar je pijan in še bolj, kadar je trezen! — Zloba in zagrejenost ne često vodita za reko, ji je odgovoril, pot?m ^a utihnila in je opazil, da niso r i pravile njegove besede no-
nam leži na srcu. Kar svetujemo, delamo v najboljšem namenu. Verujemo, da ee zmote lahko popravi in predlagamo nove metode za boljši človeški red. Pa je ogenj v strehi.
Ampak tudi naše kritike ko začele dobivati drugačen odmev. Saj tako je razvidno iz poročil zadnje čase. Očitki, da mečemo polena pod noge temu ali onemu gibanju, nimajo podlage. Med take nezaželjene kritike prištevajo tudi Prole-tarca. Pravijo, da oviramo na-
zanimajo za svetovni razvoj, in
pa za rešitev naroda, v katerem so bili rojeni. Slovenci trpe in umirajo pod Hitlerjevo iu Mussolinijevo peto. Zato smo odločni, da jim pomagamo in bemo delali kolikor je v naši moči, da dobe pravo svobodo v obliki federativne republika.
Ugovor, da naj bo to njihova zadeva, je jako šepast. Ali so že smeli kdaj sami odločati o • voji usodi? Tudi v bojoča ne bodo imeli take ¿pravice, razen ako j m mi pomagamo do nje.
predek in da povzročamo veli- Kar opazujte, kaj se dogaja v
ko škede, ako si upamo izraziti svoje misli po prepričanju in tako kakor jih čutimo.
Trditev, da "škodujemo", ni
ubežni vladi, petem pa upajte, ako merete!
Zato pa, opu tirno obuajanje s priimki, in dovolimo vsakemu,
nič v prijateljstvu z resnico, da pošteno i' razi svoje mnenje, Poglejmo za ijpmero našo na- svoje na dete in žel je .¿lede bo-selbino. Je precej poročil iz dečnosti našega naroda, nje, ampak menda vsa od ene in iste osebe.
Naša naselbina je majhna. V javnosti nas menda nimajo nič kaj za napredne. Po eni strani so morda v pravem, a ne po drugi, ker čudeži se na polju
H koncu naj omenim, da bo naši* društvo št. 13 SNPJ proslavilo svojo 38-letnico obstanka na prireditvi v soboto 24. okte jra. Plesna zabava se bo vi šilu pod firm j "Victory" v
Prvo žensk«, ki poučuj« r avi jatiki, jo Mi«» Fran McVey. Dodeljena je vojaškemu letalskemu vesbaliaču Lowry Field v Coloradu.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
naših aktivnosti še vedno doga-'«i u tveni dvorani na Boydsvil-jajo.
Tako je pri nas. Posebno velja to za Bridgeport-Boy'dsville. Ko smo dobili obvestilo iz gl. urada, da naj pomagamo zbi-	,
rati v pomoč Rusiji in dve poli n v	. ,
za pobiranje prispevkov, sta društvom in klubom
iu. Igral bo Jaekie Martineič in njegov orkester iz Strabane, Pa. Več o tem bomo še poročali.	Joseph Snoy.
Lawrence Baje, Kairport Har-
bor. O., navadno ne čaka opomina o izteku njegove naročnine. Obnovi jo sam in zraven priloži tudi kaj v tiskovni fond. To pot je priložil 50c.
Naročnino je obnovil ter prispeval dolar tiskovnemu skladu tudi George Vucelich iz
Shadyside, O. On je Hrvat, a
« ... rad čita tudi Proletarcar Ni ča benega vtisa nanjo,... da jih kjjJ 7 -
nemara še razumela ni. — Pred mat ar j o pa je molčal; nikoli ni tiščal vanjo, koHko ji je do očeta niti ji ni skušal razodeti, kako ga sodi on in zakaj ga sodi tako. —
Pogovor je zašel na politično polje; oče se je rad spuščal v
v sebi, ga je vendar moril rahel i razglabljanja o dogodkih do-
ter jo grobo pahnil vstran, v občutek greha,... pa nemara j ma in zunaj, dasi ni imel pojma
kot. Ha mp ia t» m v .miri ¿1 o in	__i _____.u__• _	' _ iit • •• . .	...
opomina, pač pa poslal naročnino še par tednov prej kot mu je potekla.
Naročnino sta obnovila in prispevala vsak dolar tiskovnemu skladu tudi Jacob Podlip-nik iz Hibbinga, Minn., in Anton Dolinar iz Mount Harrisa. Colcrado.
John Krebel iz Clevelanda
je zadnji teden poslal 39 oglasov za v koledar in 9 naročnin za list, med katerimi je ena nova, ter. naročil nekaj knjig iz naše knjigarne. Pravi, da z nabiranjem oglasov še ni končal. Društvo Naprej »t. 5 SNPJ je dalo namesto oglasa v koledar $5.00 v tiskovni sklad.
Iz johnstovvnskega okrožja v o. rednji Penni je poslal Fr. Cvetan 10 naročnifl in tudi z nabiranjem oglasov za koledar je pridno na delu.
kot, da se je tam zgrudila in zajokala. — "Tako vidiš! -—* — Dokler služim, sem jaz gospodar!!"
Stanko je bil v trenu pri njem. Tovariši in misel, ki se je boril zanjo, se je pomaknila daleč nazaj, izginila je. Tudi mati in Marinka sta se izgubili; na pozomici sta ostala le oče in on ... in je čutil v rokah železno moč. Megla mu je legla na oči... Nenadoma je pograbil očeta, ga z divjo silo pahnil na
še tisto malo usmiljenja do nje- o njih, jih ni znal spraviti v
ga, ki sa je pahnil in ga zakle- j pravo zvezo niti jim dati po-nil ven v temo. Ni mu bil ne- men, ki so ga zaslužili. Stanko* znan ta občutek, večkrat ga je se je zaletel ter mu priznal ka-obšel, ali še nikdar tako globok ko misli, česa si želi, zakaj se
V naši domači naselbini nismo bili zadnje čase nič kaj posebno aktivni. Po par naročnin sta pridobila le upravnik in uiednik, Angela Zaiti pa 4. Iz-kot ta večer. Tako mu je prišlo,1 hoče boriti. Pozneje mu je bilo * ' ,a- (ia ¿e ym agitacija tukaj
večkrat žal,
Joie Snoy, Bridgeport, Ohio, je poslal prispevke za klub Naprej št 11 JSZ in zraven priložil tudi 5 oglasov za v koledar.
Pravi, da *><> poskusil se kaj o-	^WP^j IB
glasov dobiti, le časa mu pri-manj kuje. Omenja tudi, da je
bile v dveh dneh napolnjeni. Potem je prišel sem Anton Zor-nik. Sli smo z njim, eden ali drugi, "od hiše do hiše" in spet je bil dober odmev. Samo nazaj mora priti kmalu. Namreč Zor-nik.
Ob neki priložnosti, ki se je pojavila one dni, je podpisani "kritik" urgiral zborovalce na konferenci Prosvetne matice, da bi bilo nič več kot prav kaj storiti v pomoč za stari kraj. "Treba je tudi v tej akciji začeti z organizirano kolekto," sem dejal. In tako se je zgodilo. Sedaj imamo postojanko slovenske sekcije JPO v ta namen in tudi precej nabranega je že v pomožni sklad. Izprevi-del sem. da je moja prejšnja kritika še celo podkrepila to delo, ne pa mu škodila, ali ljudi odvračala od tega, kot se to
Pobiranje prispevkov je bolj-
izredno zadov oljen z dobrim ^	k,otP^akovali
da ni oče sam kriv da je, kakršen je,... da so morda krivi oni,. .. tudi Marinka in 'mati nemara,... ali pa kdo drug .. . Ni čuda, da se rad potepa, da mu ni do doma,. .. saj ga nima. Nima ga ne! Je mar to dom, če te vedno pričakujejo nejevoljni
"Petih
kolon"
I v • •
služijo
in vse nekomu in za
je mnogo-proti nekoga
Zvezni detektivi imajo polne roke posla z zasledovanjem ljudi, ki pod eno ali drugo pretvezo, ali firmo, ali geslom, služijo fašizmu, ali kakemu drugemu sovražniku te dežele.	4 * m al«
Dognano je, da je dobil znani ameriški intelektualec^ žurnalist in pisatelj Joseph Hilton Smyth od agentov japonske vlade nad $125,000, zato, da je v eno izmed revij, ki jih ima on v področju, priobčil nekaj člankov v obrambo japonskih inspiracij in v njih kritiziral "protijaponsko" politiko ameriške vlade.
Teh $125,000 ni bil edini denar, ki ga je japonska vlada potrošila v prid svoje propagande v tej deželi.
Zvezni detektivski službi je znano, da so države oao-vine — posebno Nemčija in Japonska, bile « dajatvami de--narja svojim ljudem tu in v Juini Ameriki zelo liberalne.
Le malokomu, ki je prejemal od njih podkupine, je mogoče priti do živega. In še tez je pa dokazati, da so bili v službi Hitlerja, ali pa HirohHa.
Zvezna vlada ve, da je nemški denar podkupoval nič koliko ameriških žurnalistov in politikov v zbornicah, a če tisti, ki podkupnine daje, in oni, ki jih prejema, molčita, in ni drugih otipljivih dokazov mora tudi FBI molčati, deluje pa lahko le zvezna propaganda, ki si prizadeva dia-kreditirati take ljudi, ki so naprodaj.
Enako podkupljenih je nebroj tistih, ki so v ospredju borbe proti organiziranim delavcem, zoper socialne zakone in ki store kolikor na svoj način morejo v oviranje vojnih naporov te deiele. Večina časopisja jo pod kontrolo takih ljudi.
Alto bi ameriško delavstvo razumelo, kako si s sovražnim časopisjem redi gada na prsih, ga ne bi podpiralo. Toda proatituirani listi so bogati in znajo varati s priobče-vanjem gradiva, "kakršno ljudem ugaja", ali po naše, "kakršnega čitatelji hočejo". Delavci » tem nevedoma škodujejo sebi m napredku v splošnem.
da se je razodel tako do golega, — oče mu je v pijanosti zagrozil, da bo izrabil. kar je izvedel, naj torej ne poskuša postavljati se mu po robu. In da ve še marsikaj, je pristavil. O prostoru, na primer. kjer se zbirajo,... o gospodih, ki zajiajajo tja ...
Toda zgodilo se je, — nemara se je moralo zgoditi, ker je bilo tako sojeno. Oče ga je ova-dil. ..
Štiri leta so minila od tedaj, štiri dolga leta za mračnimi zidovi, kamor so ga vtaknili ter pozabili nanj. Misel, da ga je izdal oče, ga je bolela. Ce druge niso hotele biti jasne, če so umirale in se spet porajale, se izprepletale med sabo,... se je ta kot srebrna nit vlekla med njimi, je imela začetek, ni bila nikjer pretrgana in ji nI bilo videti konca. Težila ga je bolj nego vse druge. Laže, mnogo laže, bi mu bilo, da ga je izdal nekdo tuj. Je mar oče res tako zloben kot je menila Marinka, ali se je spozabil v izbruhu jeze in n»u je sedaj žal ?,.. Stanko je želel, da bi bilo to drugo, j — sam ni vedel zakaj je želel
tako.--A mama in Marin-
|ka... zakaj ga niso obiskale • ves čas? So pozabile nanj?
.. • Prve predmestne hiše so I ga pozdravlie. Vendar: Koliko se je spremenilo, kar je zadnjič taval po teh ozkih, krivih, blatnih ulicah, polnih dima, saj življenja ter otrok! S kolikimi I novimi stvarmi se bo moral ; sprijazniti, ki so se rodile v ča-ko je bil živ pokopan! Novi ljudje upravljajo zemljo. — Novi ljudje — mladi. Mladi'... Pa saj je tudi on še mlad,.. ni morda? Seve, toliko je preži
na le od urada, daširavno ima I i -1 v Chicagu poleg urednika in upravnika še 4 zastopnike. Nič bi ne škodilo, ako bi vsakdo vsak mesec posvetil vsaj po par ur agitaciji za list. Tako <mo včasih delali in uspehi niso izostali. In na vse zadnje. fantje, ako bomo hoteli o-hraniti to kar imamo, se bomo morali lotiti agitacije z večjo vnemo, ali pa prepustiti polje nasprotniku, pa naj zavlada ^pet tema v naši javnosti, kot je bila pred 3f> ali 40 leti.
if-pehom agitacije, ki jo je iz vršil v njihni okolici Tone Zornik.	. •
S tem se ta nasa povest zaključi za ta teden. Upam, da bo prihodnja daljša, to pa bo le, ako boste vi sodrugi in sodru-žice in drugi naši somišljeniki po naselbinah bolj aktivni.
RAZNOTEROSTI
Is tla I nek.
Thcmasa, W. Va., je po-eno naročnino L. Werdi-
Kot smo že zadnjič omenili, je šel Tone Zornik na poziv svojega brata v Detroit. Od tam pa v okolico Barbertona in Girarda, O. V vseh teh krajih je napravil deber u^peh ter pridobil lepo število novih naročnikov in zraven tudi tri oglase za v koledar in nabral $19.00 v tiskovni sklad. Z agitacijo še ni končal.
Tudi Anton Shular, Arma.
Kans., je poslal spet 6 naročnin in zraven en oglas v koledar.
Louis Barborich, Milwaukee, Wis., je poslal eno novo naročnino in še 4 oglase za koledar. Pravi, da z njimi še ni končal, ker jih hoče imeti vsaj toliko kot zadnje leto.
Joze Cvelbar, Sharon, Pa., je poslal kar 8 naročnin, ne da bi bil kdo apeliral nanj za sodelovanje pri agitaciji za list.
Na lOlyju, Minn., sta Še vedno aktivna na*a dva "junaka" John Teran in Jacob Kustelj.
vel, toliko premislil, da nemara 1>rvi Je l)oa,al 6 naročnin, in za res ni več mlad; — lasje so mu napol osiveli- . . .
Vlada je padi«!--Diktature ni več!_
(Konec prihodnjič.)
Ako
v vaši naselbini ni še kluba JSZ. pristooite van to kot ¿lan "at large". Članarina je $1 na leto.
začetek 4 oglase v koledar, drugi pa dve naročnini in dva oglasa.
flz "zlate" dežele Californije se nas je spomnil An dre w Lek-šan s "kranjskega hriba" v San
Bridgeport, O.—Poročal sem že, da je bil tu pred nekaj tedni na agitaciji za Proletarca s. Anton Zornik. Uspel je dobro, kajti veliko naših rojakov se je naročila na list.
Na naslov teh, ki so postali novi naročniki, pišem te vrstice. Priporočani jim predvsem, da naj precitajo vsako številko Proletarca, in enako druge liste, na katere so naročeni. Tako bodo culi vse glasove in lahko sami presojali, kdo je in kdo ni v pravem. Smo v vrtincih svetovnih dogodkov. Ako boste pazno čitali razmotriva-nja o njih v Proletarcu, ga ne boste pustili, kadar vam naročnina poteče. Ne bom vam razkladal zakaj, ker to boste lahko sami spoznali.
Podpredsednik te dežele, Henry Wallace je menda še najbolj odločno povedal, kako si on zamišlja* ureditev bodoče svetovne družbe, ßnako odločno zastopa take smernice Pro-letarec.
Pa vidiš celo med našim narodom tako Čudne spletke, in pa taksna mnenja, da kar nič ne soglašajo s toki, ki bi privedli svet v uredbo, kakršno oz-nanjujemo že toliko let.
Ce jim ugovarjaš, v najboljšem namenu, da delaš dobro ljudskim stvarem, pa te napadejo celo med našim narodom. Tako si nakoplješ mržnje, in namesto, da se bi boril zoper nasprotnike naših načel, pa vidiš, da so te ljudje iz tvojega tabora vzeli na piko in te "kr^ tačijo". Hotel si povedati nekaj dobrega, nato pa cjobiš batine in ti očitajo stvari, za kakršne
in mislim, da je komaj par izjem, da niso v seznamu iz nase vasi. čemu ne, to je njihova briga. Vprašaš, in to je vse, kar moreš. A ko pridejo nabiralfci skupaj, pa pravijo: "čemu bi jim zamerili, saj niso ne tukaj in ne tam in ne vedo za kaj se gre." Tako navzoči pozabijo nanje, v zavesti, da so storili svojo dolžnost.
Toliko na naslov onih, ki ne | vem čemu delajo tu pa tam vtis, kakor da "kritiki" odganjajo ljudi "od tega gibanja".
Re^em pa, da bi ta akcija boljše uspela, če bi se pričela tako kakor so "kritiki" priporočali. de posebno, če se bi u-postevalo mnenja kritikov in pa članke ter dopise, ki so jih imeli v Proletarcu in v Prosveti glede te tzadeve.
Dne 13. decembra bo v Clevelandu, kot čitamo v listih, slovenski kongres. Ako bo dobro zamišljen in organiziran, bo uspešen. A vemo tudi, da je že veliko zamujenega, kar se ne more več nadomestiti. Nastala je vsled tega nekaka mlačndst, ker je ljudstvo iipgu-bilo zaupanje onih, ki so na vrhu oziroma imajo odbore in narekujejo taktiko.
Dobro je pomniti, da čim lju-' dje sumijo, da se jih zavaja, jih je težko pridobit j nazaj v zaupnost. Posebno tiste ne, ki se
Prosvetne matice ter JSZ v lllinoisu in Wisconsinu
S. Anton Garden je poslal vsem pridruženim društvom in klubom, ki so včlanjena v Prosvetni matici JSZ za okrožje severni Illinois in sosedni Wisconsin, zadnji teden sledeče pismo :
Društvom in klubom Prosvetne matice JSZ.
Cenjeni bratje in sestre:
Zopet Vam naznanjam, da se bo vršila jesenska konferenca okrožne Prosvetne matice v nedeljo, 1. novembra, v Slovenskem narodnem demu v Wau-keganu, pričftek ob 10. dopoldne. Kot člani Prosvetne matice ste vabljeni, da izvolite enega ali več zastopnikov, ki bo reprezentiral Vaše društvo na tej konferenci. (Razume se, da njih stroške plačate sami.)
Glavni predmet pred to konferenco bo gotovo slovenski kongres, ki se vrši sredi decembra v Clevelandu in na katerem bo dovoljena najširša reprezen-tacija. Ni treba poudarjati, da bo ta kongres velikega zgodovinskega pomena za ameriške Slovence, kakor tudi za naše brate in sestre v starem kraju. Torej je priporočljivo, da pošljete Čim več zastopnikov(nic) na to naše zborovanje v Wau-keganu, k jer si bomo izmenjali naše misli in težnje z ozirom na bodočo Jugoslavijo, preureditev Evrope in glede svetovnega miru. S tem bomo lahko sto-ristili jasnosti ciljev, ki jih naj začrta elevelandski kongres.
Z i panjem, da bo Vaše dru štvo, ali Vaš klub, zastopano na tej konferenci, ostajam,
Bratsko in sodružno,
Anton Garden, tajnik, 2f>57 S. Lawndale Ave.
Opomba tajnikom: Prosim, da mi pošljete imena Vaših zastopnikov pred konferecno. — Hvala!
*
Tudi mi proporočamo, da izvolite zastopnike in pošljete njih imena tajniku Gardnu čim bodo izvoljeni. Ker je Wauke-gan center te okrožne organizacije Prosvetne matice, upamo, da bo poset obilen iz vseh naselbin.
Franciscu. Poslal je 6 naročnin, nisi prav nič odgovoren. Dobro Pravi, da ima težkoče z agita- pa je, da imamo saj še toliko cijo, ker mu nekateri nasprotu- tiskovne svobode, da lahko jejo kjer le morejo.	|<irug drugemu povemo, kar
IŠČEMO SODRUGE,
ki so pripravljeni delati tudi v sedanjih časih. Plače ni, nego le zasmehovanje, kritike in pa hude besede.
Delo, ki ga nudimo, je torej ne samo naporno, nego tudi jako neprijetno. A vendar — vsakdo, ki ga vrsi, ima užitek v njemu ter zadoščenje, da se trudi za dobro stvar.
Le taki, ki imajo prepričanje in močno voljo, so sposobni za te naloge.
Delajo v klubih JSZ, za Prosvetno matico, in agitirajo za Proletarca. Pomagajo v unijah, posebno pa še v naših podpornih društvih.
Ako ste pripravljeni vršiti to delo, pridružite se jim, da nas bo več in pa tudi več dela bomo izvršili. Seveda z vašo pomočjo!
Proletary, September 30, 1942
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOM ENT AR JI
V Proletarcu % cine 23. sept. je bilo glede Stanka jugoslovanskih politikov in zastopnikov, ki ga je sklical Rimer Davis v svrho pcmirjenja med Hrvati in Srbi med drugim tole rečeno :
"Ni verjetno, da je tisti sestanek dcaegei v takih okoiicinah kaj konstruktivnega ali da bo res ublišil od-nošaje med Hrvati in Srbi, ali pa spletke med jugoslovauskimi politiki. Davisov namen je dober, m lotil se je teaavne naloge."
Ko je bilo to napisano, pri Proletarcu še nfcmo vedeli, kako je sestanek potekel, ker ni-mo imeii med udeležnci nikogar, ki nam bi poročal o tem.
Jchn Lckar. ki je imel izmed Slovencev na sestanku vodilno besedo in je hotel veljati nekaj tudi med Hrvati in Srbi, je poročal Ameriški domovini meil drugim, da je pomožni državni tajnik Robert Hurley navzočim za biče val,
"da morajo prenehati vsi napadi Srfccv proti Hrvatom. Hrvatov proti
Srbcm, slasti pa morajo prenehati vsi uapadi v jugoslovanske .-n časopisja
topog!edno." (?)
Da-li je res tako govoril ali ne, vedo tisti, ki so bili navzoči. Ukaz je diktatorski, ako je tak res bil, in saj glavni predstavniki Srbe v- so na tem sestanku pri Davidu pokazali, da jim niti Lokarjtva resolucija ni po godu. V Am. domovini je dalje rečeno, da ameriška vlada prizna in pozna samo kraljevino Jugoslavijo, in da združeni narodi priznajo borbo generala Mihajloviča.c ki se bori proti Hitlerju in da njegovega napora ne -me nihče omalovaževati. To je poudaril omenjeni državni podtajnik.
Poročilo v "A. D." pravi o sestanku v OWI nadalje:
John E. Lokar je prosil za besedo ter je zahteval, naj povedo svoje mnenje najprej Srbi ia Hrvati, med kate-rirri je največ nesporazuma. Rev. John Kraincevich je nato napadel Sr-bobran, glasilo Srbskega saveaa, ki je napadel Hrvate, češ, da so poklali nad 600,000 Srbov.
Josip Zslar je vprašal Mr. Burleya, naj se izjavi glede ameriških Sloven- { cev, kaj misli o njih, kako jih sodi. Mr. Burley je izjavil, da nima državni oddelek vlade riti ene pritožbe glede, Slovencev v Ameriki. Njih rekord je cist m njih zadržanje vse po« hvale vredno.
Na miro so trli predloženi članki iz Srbobrara, v katerih je ta časopis napodil Hrvate ir jih delžil pokolja nad Srbi. Pa<Uo je več pikri!« besed n;ed hrvaškimi in srbskimi zastopniki.
John E. Lc!:ar je predložil naslednjo resolucijo:
"Mi
se zavezujemo, da bomo sledili vcdttvu ameriške vladr ter da bomo delali za edinatvo med Amerikaaci, ne glede na narodnost ali pieme. Zavezujemo se, da bomo s vso svojo
irečjo pomagali dobiti to vojno sa • vobodo. Napeli bomo vsa silo, da pr«r.ehajo vsi nesporaaumi med Ante* lilsanci jugoalovaaskega pokotenja."
. Lokar je nate POZVAL vsa aavzo-če, raj to resolucijo ¿»odpišejo.
Srbski delegat Branko Pekič je na» to skočil pokonci in iajavil, da tako rcsolucije oa ne podpiie. NJemu sta ca pridružila se Srba Tarbuhovič in Kriatofer. Vsi drugi srbski delegati, vsi hrvaški in slovenski so pa rasotu-cijo pedpisali brez vsakega ugovora.
Cba, Mr. Davis in Mr. Burley sta se zahvalila delegaciji za odsiv ter izrazila v panje, da bo delal vsak pri vojem narodu aa sporazum ir sa skupni napor za zmago Zed. držav.
Iz gornjega je razvidno, da je v Ameriki »a delu gotova srbska klika, ki si prizadeva na vse kriplje, da bi bila onemogočena bodeča Jugoslavija, da jim ni sa skupno državo Slo- i vencev, Hrvatov in Srbov, ampak da I hočejo imeti samo VELIKO SRBIJO Kot je videti, ameriška vlada na bo Jclgo trpela tega ist da bo tem sdraž-Wjem kmalu RESNO stopila aa pr-»te. 1
Slovenci smo pa lahko ponosni, da smo tako dobro aapisani pri araeriilri vladi in upamo, da se bomo tudi v bodoče izkazali vredni tega zaupanja.
(Vsa aaglaaene besede podčrtal pisec komeatarjev.)
Nekaj slike o sestanku in o trenju med "brati troimene*ga naroda" lahko dobe čitatelji iz dedečega članka, ki je bil v Enakopravnosti z dne 21. sept.:
JUGOSLOVANSKI PREDSTAVNIKI V WASHINGTONU
Elmer Davis, načelnik vojnega informacijskega urada, je pozval za dne 18. septembra v Washington nekatere eprezeataate jugoslovanskih organizacij, ker so gotovi jugoslovanski (predvsem sr trski) krogi začeli netiti prepir in spor med amerižkimi Srbi, Hrvati in Slovenci.
Od Srbov so prišli na ta sestanek sledeči: Sam VHiaič, Branke Pekič. Louis Kriatofer, Mladen Trbuhovič. Rev. Jokp Hronilovič, Mike Marinko-#ič in Zor ko Puncič.
Od Hrvatov ^o bili zastopani sledeči: John Butkovič, Wm. Boyd-Boic, Tony Minerich, Math Oreskovich, Rev. Hranilovič in A. L. Zivič.
Slovence pa so zastopali: Jokn Lokar, ki je prispel kot repreaoataat župana La useka ta, Jaako N. Rogelj, Vincent Cainkar, Joseph Zalar in John Gornik, Jr.
Kakor nam poroča Mr. Jokn Lokar, »e je vršila seja v poslopju vojnega departmeata ter je trajala od treh popoldne pa de sedmih zvečer, torej ?olne štiri ure. Elmer Davis je izjavil, da gleda ameriška vlada z VELIKO »evoljo n« neslogo med Amerikaaci jug c slovanskega porekla, nakar je rifdstavil Hon. Adoipka Burleya, po. treznega državnega tajaika in pomočnik« državnega tajnika Cerdella Hella.
Pomožai državni tajnik je izjavil, /a stremi politika ameriike vlade za tem, da se vadrže na višku vojna prizadevni ia vsega naroda ter da se pre-r"**• * VSAKIMI MEDSEBOJNIMI PČJI. Zlasti je dolžnost jugoslovan-'koga časopisja, da ^luje za čim tes-r.-jši sporazum med Jugoslovani v Ameriki, kajti ameriška vlada NE PRIZNAVA NOBENIH Srbov, Hrva-tov ir Slovencev kot kakih POSEBNIH narodov, temveč priznava SAMO kraljevino Jugoslavijo kot državno celoto. Zato je pomožni tajnik Burlay silao kritiziral nekatero jugo-
Letala so postala ladjam
skimi topovi v akciji.
»jsi sovražnik. Na gornji sliki jo obkrovje ameriške ladje, in s protiletal-
K^irjrjrjtr^jr^rjgrjgrjrjrjrjrjrjrjrjrMjrA a
PRISTOPAJTE K	^
j SLOVENSKI NARODNI *

PODPORNI JEDNOTI $
tj USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 6 2 ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO t
*	__s
S - s
M	NAROČITE SI DNEVNIK
m 99	%
Naročnina aa Združena države (laven Chicaga) In Kanado $4.00	W
k^ na letoi $3.00 za pol leta; $1.50 aa čalrl lata t za Cibica«« in Claere	^
L* $7.r,0 za cela lato: I3.7S nnl Ulsi u Iknumit» 1A flA	k^
i
PHOSVETA
1
Nostov zc list in tajništvo je:
N 26J7 So. Laivndale Avenue S j	fhira^ Illinois	^

slovansko časopisje, ki trdi, da se je t general Mihajlovič prodal fašistom. (Kclikor je nam znano, trdi to samo hrvatski list "Narodni glasnik", ki izhaja v Pittsburghu in ki objavlja svoja poročila is "Daily Workorja" in drngik komunističnih virov. Uredništvo "Enakopravaosti." )
G« a era I Mihajlovič se hrabro bori ) ia ni upravičen do napadov is zaledja bojnih črt," je rekel pomožni državni tajnik. "On je mož, ki aasluži, da mu damo vso vojno pomoč, da iatira naciste ia fašiste ia Jugoslavije," je rekel pom on i državni tajaik odločno, ki pi prikrival dajatve, da so take ve+zije vladi skrajno neljube in da bo našla, ako bi kilo potrebno, sredstva, DA SE JIH ZATRE.
Mr. Elmer JDmvi» je izjavil, da deluje oa za jugoslovanako odiastvo že od leta 1914. Mr. Lokar aam sporoča, da ni še naletel na moža, bilo Srba, Hrvata ali Slovenca, ki bi tako |eme- 1 Ijito poznal položaj v Evropi ia Jugoslaviji, kakor ga pozna Mr. Davis. Oba, pomožai državni tajaik in Elmer Davis sta predvsem naglašala dejstvo: Naša dolžnost je, da se po-brigaaao aa izvojevaaje te vojne, ne pa VMEŠAVANJE v jugoslovansko politiko! Zato nima NIHČE pravice. DIKTIRATI jugoslovaaski vladi, kakšna naj bo po vojai Jugoslavija. Te pravico ima in bo imelo samo jugoslovansko ljudstvo in jugoslovanski borci, ki se bore za svobodo svoje domovine in sa iztiraaje naci-fašizma ir dežele." (To dosledao naglasa tudi naš liat. Opomba uredništva "E.")
Jokn Lokar je ugotavljal, da med ameriškimi Slovenci NI tozadevnih sporov. Rev. Hranilovič je trpko kritiziral politiko srbskega dnevnika Sr-bobrana, lu propagira Veliko Srbijo ter RAZDRU2UJE jugoslovanski narod; vladi so te mahinacije dobro znane, prav tako toaadevno pisanje "Srbobraaa". Pekič je trdil svoje, češ, da je Butkovič odgovoren za se-daajo neslogo in nesporazum. Vlada ima fotografirane kopije "Srbobra-na", iz katerih je rezvidno, da je o-menjeni list pisal, da je tu slabša kot pod Hitlerjem in nasival Hrvate "pse". — Vlada bo apelirala na vse jugoslovanske urednike, naj delujejo sa slogo in sa čim večje vojno prizadevanje vseh Amerikancev, če pa to ne bo NIC ZALEGLO, sa sna zgoditi, da bo stopila na prste JUGOSLOVANSKEMU in morda tudi ostalemu tuje jezičnemu časopisju, ki se bo imelo sakvaliti v prvi vrsti onim, ki so zanetili med Jugoslovani ta spor. Kdo so tisti, oziroma kateri so tisti časopisi, je znano in ni glede tega nobene tajnoeti.
J«4in Lokar je nato predložil in prebral resolucijo, o kateri se je pomožni državni tajnik izrazil, da je izborita. Srbi Pekič, Kristofer in Trbu. hovic po so NAPADLI Lokarja in nje-gov© resolucijo ter izjavili, da je ne pfdpišejn. Lokar jik je ožigosal, češ, naj se NE norčujejo ia sadove in naj ne tirajo stvari PREDALEČ. Srečni na) se smetrajo, da SO v Ameriki, kajti edino v tej deželi je mogoče, da jih ja posvala vlada na sestanek ia razgovor, da se najde skupni spora-auwy Ali bi bilo tudi v drugih deželah to mogoče?
Nato se je obrnil Lokar na pomožnega državnega tajnika ter mu dejal: GOSPOD POMOŽNI DRŽAVNI TAJNIK, Ml SLOVENCI SMO NA-VELIČANI VEČNEGA POSLUSA-NJA RAZNIH JUGOSLOVANSKIH AMBASADORJEV IN NJIM PODOBNIH LJUDI, ki prihajajo NEPRESTANO med nas ter nas UČE, ksko naj vodimo svoje posle in sadove. Prej ko bo vat department spoznal, da bo sa celokupnost bolje, če OSTA-NEJO tam, KAMOR SPADAJO, tem bolje bo. Poleg tega bi bil tudi čas. ds se nastavi v vojnem depart men tu ljudi, ki poznajo naše raamere, to je Jugoslovane. Jas lahko naštejem pet ali lest slučajev, ko so prišli k nam na županski urad uradniki voj-noga depertmenta po rasne informacije, toda niti eden izmed njih ni bil Slovenec, Srb ali Hrvat, in nikomur Izmed njih niso bile niti najmanj sna« ne naše zadeve." | Mr. Joaip Zalar je vprašal pomni-. nega državnega tajnika, če ima vojni 1 department tudi e nas Slovencih kak-• Ine pritožbe, 1%«kar je državni pomo-
žni tajnik odgovoril, da-niti najmanjših ia da Slovenci 100-procentno so-celujajo v sedanjem vojnem prizadevanju Amerike.
*
Is gornjih ugotovitev je razvidno, da ameriška vlada ae bo poslej VEČ dovoljevala objavljanje nesmiselnosti, da se je geaeral Mihajlovič prodal fašistom, kakršne objavljajo nekateri listi ia kakršne smo mi ao ponovno v uredniških člankih oanačili sa goro-stasna laži. Prav tako je ameriška vlada iagubila potrpljenje s oaimi jugoslovanskimi "politiki" in "državniki" po naselbinah, ki razpravljajo v car opis ju. kakšna bi MORALA BITI POVOJNA JUGOSLAVIJA. Vlada pravi, da bodo o povojni Jugoslaviji ODLOČEVALI ajeai državljaai in oni, ki se sanjo bore, kar je bilo tudi vedno naše, na tem mestu že poaovno pribito naziraaje. Želeli bi, da bi naši naročniki in dopisniki v bodoče v postavali želje ia zahteve ameriške vlade ter da bi v svojih dopisih rasprav-Ijali o možnoatih, kako naj vsi skupaj pcmagamo tej deželi in vsem ostalim njenim aavesnikom do smage, ae pa udrihati po generalu Mihajloviču ter širiti o njem neosnovane vesti in diktirati bodoči ustroj Jugoslavije. Taki in podobni dopisi ne bodo našli prostora v našem listu!
Tako piše Enakopravnost.—
Kot prej, so tudi v njenem članku \ve podčrtane njene besede nagla^ene od pisca Komentarjev. Kaj neki ao mislili predstavniki zvezne vlade, ko je Lokar udrihal "po ambasadorjih. ki prihajajo neprestano med nas.. in bi bilo boljše, da bi ostali tam kamor «padajo .. Mar niso oni "edina priznana vlada Jugoslavije?" Revščina, revščina, velika di-plcmatična revščina je ne -am| med "ambasadorji" nego tudi med onimi, ki niso bili od nikogar i/.voljeni in ne pooblaščeni zactcpati narod v takih težkih zadevah in vprašanjih.
Glede imen udeležencev, ki jih je navedla "E." je dobro pojasniti, da niso bili* vsi povabljeni. Eni so prišli, ne da bi bili pozvani, ker so sumili, da se "nekaj kuha". Že to dejstvo pojasni, da ni moglo vladati med navzočimi "bratsko ozračje". Tudi dela skrajno slab vtis to, da se preti listom, ki niso komu po godu, z zatrtjem, in pa da naj se ljudje ne vtikajo v kako "tujo politiko", nego naj drže jezik za zctbmi. "Maleni ljudi, male-ni narod!" je nekoč nekdo vzkliknil in njegov rek velja Ae •»edaj, kar je točno razvidno iz poročil o tem sestanku.
Vincetic Cainkar je o sestanku pri Elmerju Davisu poročal v Prosveti veliko bolj oprezno. On pravi med drugim v intervju vu z urednikom Prosvete tole:
Konferenca, katero jo odprl Elmer Daviš, načelnik urada za vojne informacije, je trajala »tiri ure. Robert Bnrle, pomodtni dritavni tajnik, je imel dolsr uvoden irovor. v katerem je poudaril, da morajo vai Američani tujeira porekla v glavnem vstrpjati na Kmatfo Amerike in Združenih narodov in ne «mejo tratiti č*aa x medsebojnimi prepiri. Mrd Jugoslovani je tak prepir, ki pa ne dela nobene koristi Ameriki In le manj čnatl Jugoslovanom wmim.
(»lede Slovencev je rekel Rurle, da ne ve tiičrnar slabefpt o njih in vladi nima nnfcerve pritožbe proti njim; njihov rekord je ¿lat. Slabo pa je ffle-de Srbov in Hrvatov, ki ao v ostrem sporu med sdhoj.
Mr. Burle Je poudaril, da naj bodo politične aspirarije Srbov, Hrvatov in Slovencev k» k rine koli, amertilVa vlada pritna samo eno jugoslovansko
vlado, katera je »daj v Londonu. Glede generala Hraie Mihajloviča je rekel, da je o njem precej prepira, in vlada Združenih držav PRELSKUJE to utdtvo, ampak, dokler niso uradno znani vsi fakti, je vsak prepir o Mi-hajloviču nesmiseln.
Ko je Burle končal svoj govor, je pox val Jutroslovane k besedi. Prvi se je oglasil John E. Lokar, ki je povedal, kako a<» njega že napadali mani listi, nato pa ja rekel, naj Hrvat je in Srbi povedo, kaj imajo na srcu. Nato so itpregovorili srbski in hrvaAki zastopniki in mestoma so se ostro »prijeli. Hrvatje so kazali izrezke Srbo-bruna, v katerem ao bili napadani, Srbi pa »o očitali Hrvatom znane domobrance.
Govorili so vsi Srbi in Hrvatje ifi tudi vsi Slovenci, zadnji bolj na kratko. Zgodilo ae je tudi. da so ae Srbi sami pričkali med seboj. Pokazalo se je, da so Louis Kriatofer, podpredsednik SUZ. Branko Pekič. tajnik FNZ in Mladen Terbuhovič, urednik Srbo-bi ana, glusila SNZ, največji nasprot-riki sfrave m sloge med Srbi in Hr-vati. Župnik Krajnovič jc omenil, da je on za »pravo in potem ao g t napadli v Srbobranu.
Končno je bila po Johnu E. Lokar-ju predložena izjava, v kateri ae ameriiki Jugoslovani zaveaujejo, da bodo z vsemi svojimi močmi sodelovali g vlado Združenih držav za zmago de- j niokracije v tej vojni, obenem pa bodo delovali za edinstvo med Američani jugoslovanskega porekla.
To izjavo so brez ugovora podpisali vsi Slovenci, vsd Hrvatje in štirje Srbi. Ostali trije Srbi — Branko Pekič. gl. tajnik Srbskega narodnega save-za, Louis Kristofer, podpredsednik tega m veza in Mladen Terbuhovič, urednik Siboferana, glasila tega aave-za — so rekli, da ne podpišejo izjave, da pa bodo sami objavili svojo izjavo v Srbobranu. ko se vrnejo domov.
S tem je bila konferenca zaključena in Elmer Davis ae je zahvalil zastopnikom za odziv ter jim želel VBč «reče v bodočnosti.
V zapisniku JPO, slovenska sekcija, je rečeno, da je na seji dne 12. sept. v Chicagu v razpravi o "politični akciji" in pošiljanju zastopnikov v Washington "Anton Krapepc izrazil dvom, da bi Šimenci kaj dosegli v Washingtonu." K temu zapisnik dodaja: "Drugi odborniki poudarjajo, da glavni prepir je med Srbi in Hrvati in Slovenci bonso težko posredovali, dasi bi bilo dobro, če bi mogli." — Well, John Lokar je poskusil in kaj je dosegel, je razvidno iz tu citiranih poročil, j Zanimiva je opazka v Cainkar-jevem poročilu, da je Lokar v wojem govoru "povedal, kako so ga napadali že razni listi". Kaj neki naj bi imelo to opraviti iz namenom sestanka?
In končno. Žal, da je bila u-/ot ovite v v Proletarcu tako resnična. Dober namen — izid pa neučinkovit. Ni čudno, če je Davis o«b postavitvi želel predstavnikom. ki jih je sklical n« ta sestanek — "več sreče v bo-1 dočnosti..."
žiru veliko boljAe, Ker tu obstoji delaven klub JSZ.
S. Zornik je jila na obiskih tudi v Kenmoru, kjer sta mu pomagala v spremijevanju in kot kažipota Valent in J«*ram.
Omenja, da je v splošnem ¿e povsod L-ta hiba kot je bila. Spori—večinoma osebni in malenkostni, ter zamere, so ovira ntlemu gibatij-u in delavskemu pokre-tu v splošnem.
Obiskal je tudi nagega "old timerja" Johna Jankoviča, ki je sedaj že nekaj let farmar. Prej je delal in bil steber v naprednih akcijah v Barbertonu. Zornika je peljala tja Tončka Može. Glede Jankoviča Zornik poroča, da se ukvarja s kmetijo, in pa da je njegova žena sedaj slaibega zdravja. 2elivno ji, da kmalu postane spet trdna, kakršno smo poznali, ko je bi4a de v Barbertonu.
Jankovič je v precejšnji meri irtev intrig, ki so se pletle proti njemu, ko je delal v Barbertonu ne samo za svoj vsakdanji kruh nego se žrtvoval tudi za unijo toliko, da so ga odslovili.
Zornik je odšel na obiske tudi v Salem in v Power Point in v načrtu ima obiskati tudi več drugih naselbin.
K operni predstavi Glasbene matice v Clevelandu
Morda je na mestu, da nekoliko pobližje seznanimo glasibo ljubeče občinstvo z osebnostjo slavnega komponista G. Rossi-nija, kateri je dal svetu znamenito opero "Seviljski brivec". To opero bo uprizorila Glasbena matica prvič v Ameriki v slovenskem prevodu v nedeljo, 4. oktobra ob 7. uri zvečer. Predstava bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Gioacchino Rossini je bil rojen 29. februarja 1792 v Pesa-ro. Njegov oče je «bil mestni trobentač. Ker pa je preveč sim-patiziral s francoskimi republikanci je tzato izgubil službo. Posrečilo se mu je potem dobiti zadužek pri opernem orkestru. Njegova mati je postala operna pevka radi svojega lepega glasu, čeprav ni znala ne pisati, ne čkati. Rossinijev talent se je razvijal v muzikalni družini. Že kot otrok je sodeloval pri raznih predstavah bodisi kot pevec ali pa kot spremljevalec na klavirju. Kmalu «e je vpisal v konservatorij v Bologni in temeljito študiral glasbo. Ko je bil star 18 let so že v Benetkah peli njegovo prvo opero "ženi-tovanjski trg".
Komponiranje mu je šlo z lahkoto izpod peresa in v nadalj-nih štirih letih je uglasbil sedem opernih del, med njimi tudi "Seviljskega brivca", za katerega je dobil takrat 400 "scu-dov" (goldinarjev) plače. Mu' zikalni zgodovinarji trdijo, da je skomponiral "Seviljskega brivca" v trinajstih dneh. Prva pred *ava omenjene opere je bila 1816. leta.
Vsega skupaj je uglasbil plo-doviti genij Rossini nad trideset opernih del. Nekatere teh oper so že zdavnaj, pozabljene, Čeprav «o imele ob njegovem času velike uspehe. Opera "Viljem Teli", ki je še vedno na repertoarju nekaterih gledališč,
je dosegla velik mpen/Uo leta 1868 je bila igrana pet*tokrat samo v Parizu.
S smelostjo lahko trdimo, da je "Seviljski brivec" najbolj popularno delo in ni ga opernega gledalca svetu, ki ne bi imel stalno n* -tnpertoarju to živahno in vedelo opero. Glasba in dejanje vsebuje tako briljan-ten humor, da se je človek nikdar ne naveliča poslušati.
Ko je bil Rossini star 37 let je prenehal komponirati. Nastanil se je v Parizu, kjer je dve leti poprej sprejel mesto ravnatelja opernega gledališča. Uglasbil je samo še man jša dela. Pariška mestna občina mu je podarila lepo zem|jišie v Pasy, kjer si je sezidal vilo in tam preživel ostale dni svojega življenja.
Bil je dvakrat poročen. Prva žena je bila operna prima-don-na in je umrla leta 1843. Naslednje leto se je v drugič poročil. Druga žena ga je preživela. Umrl je na pljučnici 13. novembra leta 1868 na svojem domu pri Parizu.
O Rossini ju pripovedujejo mnogo šaljivih dogodovščin. Bil je velik humorist. Razumljivo je torej, da je z lahkoto utisnil genijalni humor v -MSe-viljskega brivca", ki še danes zabava ljudi prav tako, kakor pred stodestindvajsetimi leti.
Tone Subelj.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
na severno stran reke in jih se-žgati. Nato sta on in pa Lun Yun odrinila s svojim moStvom, da tu med gorovjem enkrat za vselej pokončata to "rdečo golazen". Ali ču Teh jih je zopet premotil. Nekega dne so sporočili Kai-šeku, da komunisti delajo oziroma pletejo vrvni most eez reko. Reka je na tem mestu zelo globoka. Kai-šek je bil s tem zadovoljen, kajti pletenje mostu bo vzelo več tednov, čemu hiteti z armado! Nekega večera je en komunistični oddelek obrnil svojo smer in je v enem dnevu ter eni noči premeril petinosemdeset milj in po-zmo popoldne dospel v fort čuo-Ping. Oblečeni v zaplenjenih nankingskih uniformah so vstopili .v mesto in brez boja razorožili posadko. I^adje so bile po Kai-šekovem navodilu zapeljane na desni breg reke ali sežgali jih niso, češ, rdečkarjev tako ne bo naokrog. Zvečer so komunisti odpeljali nekaj mestnih uradnikov do reke in jih prisilili od posla ti sporočilo, da je več višjih koumingtanskih častnikov tu na obisku4ki bi radi čoln. čoln so jim takoj poslali. Rdeči so se ukrcali in odrinili na drugo ftran reke ter tam razorožili osupljene stražnike, katerim se še sanjalo ni, da so "sovražniki" v mestu. Drugi dan je došla v mesto celotna rdeča armada. Sest velikih brodov je vozilo noč in dan skozi devet dni. Vsa rdeča armada, vštevši živali in orožje, je bila prepeljana čez reko brez vsake izgube. Ko je Kai-šekova armada dospela dva dni pozneje na južno stran reke, jo ¡bila rdeča armada že daleč na ,4>otu. (Dalje prihodnjič.)
Anton Zornik o agitaciji
S. Anton Zornik, ki je na a-gitaciji za Proletarca in druge publikacije obiskal v minulih tednih že precej naselbin, je nam vslod zaposlenosti le na kratko poročal nekaj o Detroi-tu, Girardu in Barbertonu. Naši somišljeniki so mu povsod pomagal i.
V Barbertonu je dobil vtis, da je naselbina sedaj večinoma pod vplivom sedanjega župnika Jagra, se pa še dobe napredni rojaki, a se ne zedinijo, da bi Šli za naAe principe skupno v akcijo. V Girardu je v tem o-
a 1 rva «ovenak«.pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, m	Ciceru in Berwynu.
| Parkview Laundry C«.
J	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, U.tnik.
S	Fm. P"«tr*ib« _ CeBe imerne — Delo j.mieno
f	T.lefoni: CANAL 717t—7178
,	"27.1731 VV. 21 st Street CHICAGO. ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE ! VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKo TISKARNO
Adria Printing Co.
; 1838 N. HALSTED STREET, CHie.A<;o, ILL. i
Tal. MOHAWK 47«?
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...................................
t
ITALIJANI ZA "RED IN MIR" S TERORJEM IN POKOLJI
JIC V New Yorku perona, ja «• malja, d« »o bili ¿lani «tar«j to. je dobil Izvirno besedilo v ita- ■»•■¿•■H» rodbin na podlagi danainje lijanščini, v katerem je prefcVt 0<,r:dbe	dV° b»u «>[**'
- i-	' . k	ve hi«« »ravnine s čemijo, da i«? t lo
province Carnara (Reka) za- rjihowo im9tjm iap,rnjrno in 2o ,
povedal vojim Četam požgati	¿reb.nj.rn določenih člano* tea rod-
vas Jelen je In ubiti "za kazen"	Ur «»treijenib, » trak mii.«jn« *a
20 prebivalcev omenjene vasi,	«I*«»»*» dejanja upom-kov, ki m». •
ki so jih njegovi vojaki izire-	l^j'.?1 ,Bir ir	l"s
i i • ••• i i	ilif IJ»
bali ter postavili ob grobove.	Ako bi ¿lani n**ede„ih ,odbi». ki
V slovenskem prevodu, ki ga	«o. •• podali v forJovo, nadaljevali
je priredil JIC, .»e omenjeni de-	kandiiafc» i* rep*r«k« delova.
kret italijanskega prelekta na	u
•no nadaljeval. — PrefeUt Testa.
d	T" "t"*'."**9	P°*#bBO *	— «• «■ -oben. Tnal na prepu.te .ovjefke ¿ale bra. boja. Borb. j. na «évita** bojUclh tak. .Irahotna
d, paka «a aabe «a»o an»¿.aja. Wacljj u> .1 ¿«bili teritorija, tod. .. nje«« le « poiga no .amljo" in porten. «e.ta.	.traKotna,
Finančno poročilo blagajnika JPO-SS Presojanje dogodkov
doma in po svetu
Chicago.—Prva polovica me-1 čut za svoje rojake izven nje-scca septembra t. 1. bo naj br že nega delokroga. Vsa čast in o tala v spominu našemu rev- priznanje KSKJ ! nemu slovenskemu narodu on- John Yenko, ml., iz Rock kraj morja kot najlepši dokaz, Spring.a, Wyo., ml je poslal da Slovenci in Slovenke po širni *617.95. katera vsota je bila Ameriki niso in ne bodo poza- prispevana po tamošnjih Slo-bili nas j ga tako trpečega in kr- venefh. To ni prva vsota, katero vaVečetga naroda v starem kra- sem prejel od mr. Yenkota in ju. Slede Je poročilo izkazuje, tudi upam, da ni bila zadnja, keliko denarja imamo danes v ; Vsekakor pa čutim, da se na blagajni, kakor tudi, koliko so tem mestu izrečno zahvalim nasi dobri rojaki prispevali v slovenskim naseljencem v Rock prvih 15 dneh tekočega me- Sprirogsu za njih dobro srce in ****: *	« i za njih zavednost v pomoč na-
Ob koncu meseca avgusta je šega trpečega naroda onkraj bilo v blagajni $25,280.05. Od morja.
prvega septembra pa do 16. Anna P. Krasna, New York septembra t. I. sem pa prejel City, mi je ravno poslala vsoto nadaljnjih $8.612.76. To nad $105. Naša zavedna rojakinja, 1/a kot škoditi, vse lepo vsoto sem prejel po mrs. Krasna, je oglaševala v!	v
sledečih osebah: Glavni urad- koloni Glasa Naroda za prosto- v.ûVf	** 1 Z,
niki(ice) in delegatje(mje) mi- voljne prispevke in da ni pisa- "J Z'Z^Zt Jn^l ° nule 20. konvencije KSKJ so rila zastonj, dokazuje dejstvo,
medsebojno nabrali vsoto $262. da so ji sledeče osebe poslale J^^J^ES^9
Carl Winter iz Clevelanda, navedene vsote: Mrs. Knnie O., je daroval 15.00. Slovenk Ausieh $55, «**. Tončka Rup-1 Nat,0nal	°f ,naur'
PoblUhingCo., New Yor* ~ " —- — N. Y., kaj redno pošilja ne prispevke na blagajnika
.rajanje, toliko bolj pa se je ba- NAČRTI ÁKIftl F<k IM ¡vila z resnimi stvarmi M¿d
Idiugim je odobrila liacrt ?a ■wfclJtV ¿A NOVO
Reki glasi:
"Prelekt province Carnaro.
Na e»novi pooblatčrnja, katero n i daje sakon . . . na ozemlju, kateri upravljam, osnanjamt
Nekateri ¿lani rodbin is Jelen ja n
*	sada jem čas« upuitili «voje d en o* ve, ter odili v gordeve. da se pridru*
*	»jo upornikom in * njimi iivrsujeo posel ban^itov, tatov in terori.tov, da ubijajo ir ropajo osamljene vojake in delavce v anektirsnib krajih.
c! ku-
jaško vežbanje mladine tUdI v JRËDITEV SVETA mittlen. Ja*u, in i/rekla *e je za	, ... l , « .
vpoklic v armado mladenič- <N»<J»'jev«nJe , 1. ,trani.>
Ta uradno potrjeni ment potrjuje — z mnogimi drugimi — ve. ti o ninoi^nstve-nem streljanju nedolžnih ljudi, ki so ostali v svojih va-^e-h in domovih, dočim so nekateri člani zbežali pred laško strahovlado v gozdove. Italijani torej streljajo ljudi, katere določajo s prečkanjem in uradno iz javi ja-
Obvescamo občinstvo prik.opl>nr- jo, da bodo ta "prUVlli" pC*tO-
pek nadaljevali. Znano nam je
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Earl Browder meni, da i a vezniki rato ne vjetFki Uniji z ker nesejo, da
vojni. l>olži kapitaliste,____ .	...	,.. ,	^ - .
so oni krivi in da rajše vidijo maC,° 111 prejšnja \\>jna t>a gre n, da vironauk m<>ra biti obve- bile pred vojno. A angleško de-triumfirati Hitlerja, kot pa	v poaabljenje.	zen, toda poudarka, da gre "ce- 1 lavstvo bo imelo po zmagi —
zmago Sovjetske Unije, čeprav Vladi v V!c!iyjif zdrutuje S?j kar ^ "J^Vega", se ni- veruje, da jo bo imelo — toli bi zaeno z njo zmagali ostali francoske delavce v samo eno	lle ,zPUjillti-
zavezniki. Njegove obtežilne unijo. Do te vojne so imeli eno Za »istem kakor w bil besede niso brez podlage, če- veliko linijsko zvezo, in pa ne-	, ■ H „7. /
tudi je nekaj kapitalistov, ki kaj manjših. Sedaj bodo vsi v| ,	Jlh	-
sovjetom brez pridržka poma- eni in zadeve Jim bo reSevaia ' I .JVI? p0!,ebn0 Anekdote
iajo Sla,bo pri vsem tem je vlada. V unijo pa bodo morali l/^t^ilL^S,/* da KAJ JE KOMU NAJLJUBŠE to, da taki incidenti v zavezni- orinadati vai. • M„^ll«ii.v. ^«r. angiesKi lonji ne zele dru------------------—
v vladi, storiti vse kar zmore, bi,°' ^ že precpj **** tako da zavezniki zmagajo v vojni. rav"ah. * Prebiva! t vem / Slo-
ko besede, da bo zmaga rei ljudska in res za demokratični socialistični red.
pripadati vsi. Muslim i j eve ških deželah ne morejo druge- metode torej Petain in Laval
pridno posnemata.
York City, n* $5.00. mm. F.nnie Blaž n ^ Î!L ^ ' dobr<>-1ie r<wno ülja nal,ra- $5.00. mr. J. L. »2.00; mr. A. ^ V T?** T*^!^"Ib' niim V ajnika. Ta- j S\-et $1.00. Mfe« Sylvia Kraic i*'J,T2 „n"jveije zna
i trejfa kot da se vrnetao v "»tare	Pokojni predsednik Ma-arvk
srečne razmere", naprednejši	je nekoi »prejel odposbuistVo
torijski politiki pa streme u-	ieških književnikov. Med njimi
stvanti v Evropi in drujfje tak	je bila tudi pisateljica Gabriela
položaj, kakršen je bil, predno	PreUova. Med pogovorom je
, je Hitler zraste) v mogotca in	dejala Preisova-
n^rK '1't1" ,k "j*"	'••N»«oll ne bom pozabila va-
mu Chamberlain ,n Da ad.er	^ pre(lavanja. ki ste ga ime-
.mt.h a « . " r ?^* i, m kf	» v Hodoninu leta 1910. Takrat
misli, da je to res bor- dila, zato, da b. se obvarovalo	<ern vam dala ^ k vU „ kj
korist. ... da j,m *ve-|*vetovn, m,r	ste me<, predavanjem vei.
N.We je pameten, ne mo-	krat poduha,j To je
KAJ JE "FARMSKI BLOK" IN ČEMU JE V SPORU Z VLADO?
(Nadaljevanje ■ 1. strani.)
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
« }
nova knjižica, g poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV. UAN.
Polejf vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica fce v II. delu nekaj važnih letnic \r zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Projjlas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, I.incol-nov govor v Gettysburtru, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cana knjižici je umo 50 centov s po« t n in o vred.
t
Naročila sprejema:
Knjigarno Proletarca
AVE.,
m	«it? .stt:er v nji pr<»cej poli-
ke M. "9, Waokegan-North Čhi- kot vzgled naAemu bod^očemu v marsikakem slučaju tudi dol- "farm" ¿Mopi«-.	tikoy« .ki f zavedajo, da je do-
cago, mi j« poslal vsoto $1,- delu v korist akcije Jugoslo- gotrajna borba med žvfjenjem Ce pa bi t! farmarii utegnili »l^al, »n le premišljujejo, kako 500. Vsa čast in hvala naAim vanskega pomožnega odbora. in smrtjo v reSilnih čolnih. v V\ ashinglon ui gledali 44farmM | bi ga nadomestili z drugim brez rojakom v Wawkeganu-North Naj še omenim, da prispevki, neke torpedirane amer. trgov-	bi videli, da ni nihče iz-
Chicagu	katere danes nabirate, služijo v *ke ladje, ki so jo Nemci poto- med nJ>h farmar' »n v resni-	_______ w ^ „„„ IIIV/.
Nadalje mi je bilo naiznanje- dvojno pomoč. Za sedaj, ko PiH blizu zap. Afrike, se je ote- V Ropajo le one. ki prekupu- stokrat<ke , položaje in boga- jih najlepših in najl>nbMh pre-110, da je mestni odbor gori, nam je *e nemogoče poslati de- lo 18 mornarjev. Bili so v čolnu 'jejo farmske produkte iti jih «va Premier ( hurchill je eden davanj,M je mimo dejal Ma imenovane naselbine sklenil nar na pristojno mesto v stari 132 dni in živeli ob malih koli- P*0®*^0 odjemalcem v me- izmed teh. On ni slep m vidi. da ^^J
bolečin za one, "ki imajo vse izgubiti", to je, svoje stare ari-
Masaryk, "toda — ali se vi, gospa, še spominjate, kaj sem tam predaval?"
"Tega se pa žal ne spominjam več," je odvrnila ona. "Vidite, in to je bilo eno mo-

2301
SO. LAWNDALE CHICAGO, ILL
imeti svoj lokalni "Community ChenT od 21. do 26. t. m., in nam je obljubljeno, da nam bodo nakazali od teh dohodkov nadaljnjih $1,500..
John Troha, blagajnik postojanke št. 27, Strabane, Pa., mi
kraj, rabimo te prispevke za!**nAh konzerv, ki so jih imeli s st,h-
jo stari gospodarski red svobodnega kapitalističnega iz že-1 . . . .. . . .. . .
Nekoč je prišel k Voitaireju
mlad pesnik in ga prosil, da bi mu ocenil njegove pesmi. Vol-^	taire ga ni zavrnil in mu je re-
strokah pridefovanja, "in" tudi j ni m. nego si pred'- keI'	.nek1f.|. Prečitf: Pe' ----......- ? snik deklamira kitico za kitica.
ALVETA HOTEL naprodaj
24 sob, vse v najemu. V češki okolici, blizu Slovenskejra centra. Podrobnosti i* veste:
ALVETA HOTEL
2340 So. Lawndale Avenue, Chicafo, III.
=
m T* h?	cunno. aa j.n veliko t^K.h &bla-, 2VBZ z odjemalci v meatih. t^v duhu anK eAkeea in a- -^"O «nema svojo iepfco z Kla-
Od Johna Habjana, Ujn.ka in., ieprav so *e Uko utrjeni. Ameriko induatriiaJnci d^lav-	" v«. brez ikone«. Nazadnje sc
«tojanke M. 31, Eveleth. A fez teden ali dva ikci odpo-	P« „e.nik vendarle ««tavi in vora-
postojanke Mtnn., sem prejel Prav prisrčna hvala in prizna- preostale je še večja. .
$174.05. ! vedo in ^ v *o|„„	í f^^	I	^,	Ve,,dar'e UatÄVi in Vpr"
Is a "foreign" name a handicap in your profession or business?
IN MEDICINE? . . .
l-AW? . . . SPORTS? . . .
thk ARTS? . . , teaching? . ; .
SCIENCE? . . . HANKING? . . . BIG BUSINESS? . . . THE ARMY AND NAVY "... < IVIL SERVICE? . . . POLITICS? . . .
READ
What's Your Name?
*
Adamic's latest book, pnblliked
by Harpers. Price $2.50 Ordtr from	%
PROLKTAREC 2301 S. Lawndale Avanaa Cbiaafo, ID.
nje evelethski naselbini za to lepo vsoto.
PonovTno apeliram na ve« slovenski narod ^irom Amerike, da delujete po vaAi najboljši moči in da izrabite vsako priložnost za nabiranje prispevkov za jugoslovanski pomožni sklad. Redite prepričani, da bo v*ak cent naAel pot v stari kraj v doglednem času. Glavni odborniki, kakor tudi odborniki posameznih postojank, žrtvujejo čas in denar za ta tako potrebni sklad. Le-žeČe pa je na TEBI, dragi mi brat in sestra, da daruje* kolikor mo«goče v ta sklad SEDAJ, KO JE ČAS.
Leo J ur jo v ec,
blagajnik JPO-SS.
Važna seja odbora JSZ
V »petek 2. oktobra bo v SDC *<*Ja odborov J8£ In Prosvetne matice. Dobrodošli so tudi drugi člani in somišljeniki.
imajo, so le kaplja v morju. I močjo državne kontrole in mid- |w :_Kaj,praV Farmarji vsled tega MORAJO. narodnega sodelovanja, ki ga	• <	mU
V Angliji imajo nekateri Ae I prodati vse preku<pcem, ki ho-(bodo vodile vlade vseh dežel. (Klir(n'ori VolUire,	—
čas za pompozne, razkošne po- milijone dobirka za<e, in roke. V tem slučaju jo je ne- t<lI(0 tu vTzel, kf je še ne za-
lakupna cena teh bondov je rokem morju skoro brez vsega rZ J"" .	, • ,	ne*0 w ^
je poslal tekom zadnjih 16 dni, $26.465.00). Skupna vsota v 32 dni, to je preizkušnja!	T ? ** 1^^ k®ncm. Voltaire pa nepre-
kar $1.080.81. Ta vsota je bila blagajni je danes $33,782.81. *udno, da jih veliko takih zbla- vvJv . J?^™!"*	I	kapitalistična, demokra- ,tano snomA RVnin	y
nabrana in pripevana po raznih tamosnjih drušfV'ih in trgovcih. Pobirali so prispevke tudi po cestah in tovarnah. To nam slu-2i v najlepši dokaz, da imamo v Strabanu zavedni odbor, pa tudi nad vse dobrosrč n i sloven-fki narod. Moja izrečna zahvala vsem rojakom in rojakinjam v Strabanu za njih požrtvovalnost za našo tako potrebno sama rita nsko delo.	,
O lavni odbor KSKJ je odobril in poslal vsoto $5,000 v jugoslovanski pomožni sklad. Ta izvanredno lep dar pač dokazuje, da KSKJ ni bratska organizacija samo po besedah, pač pa, da ima tudi dobro »rce in
davno imel princ Andrejev, sin Popadejo ne farmarji in ne v pokojnega velikega kneza Ale- unU«h organizirano delavstvo, ksandra. Princ Andrejev je ne-	kadar farmarji in delav-
čak pokojnega ruskega carja postanejo skupno zadružno Nikolaja in bratpanec aftgle-j«*vednl, bo rešeno eno najvaž-škega kralja.	? nejših vprašanj narodnega go-
spodarstva, ali, po ameriško politične ekonomije.
Vesti so dobre, in veselilo nas bo, če so resnične
N"iWyorški JIC poroča med drugim:
Iz primorskih krogov iz Trata prihajajo ve.41, fhi je zavladal med Italijani velik strah, ker kljub ogromni propagandi nikdo v*č n* verjame v zmago osiiia. Ptebfvalrftvo je prepričano, <fa bo Trat priključen Jugoslaviji. V Trmi stantijoči Italijani so že «ačeli urejevati stanovanja v Italiji <za slučaj, da bi morali zarpuatltl Trst. Slične vesti prihajajo tudi iz Reke.
Kakšen ekonomski red dobi. svet po tej vojni? Dr. Gustav Stolper, ki je bil pred prihodom Hitlerja v vlado v Nemčiji slovit ekonom, je nedavno v predavanju v Ctiicagu dejal, da se bo svet v bodoče gradil po modeki ameriškega gospodarskega sistema. Bržkone ne bo šlo, ker kapitalizem tudi v A-meriki težko še pa. In povzroča krize, išče profite kjerkoli, ne-glede na splo*ne koristi dežele in ima — kot tak slttem drugod, tudi ta v sebi vse kali za povzročanje vojnih konfliktov in gospodarskih katastrof Židje v Franciji so dorživeli
Politiki, ki se sedaj igrajo s težavami farmarjev, z gesli, da se bore njim v korist, pa delu-
jejo večinoma v korist tistih, ki a ne pa vladne moči, pa so libe ne delajo na farmah, nego od ralci mnenja, da bo treba de-farmarjev le kupujejo in potem	tn jcmete v bodočnosti
imam navado, da se vedno odkrijem, ka-Liberalna stranka za reforme I *rečam starega znanca."
Tudi angleška liberalna stran-> Alek8Ander	je
ka, ki ima v zgodovini Anglije d , ki 7nancom v Pedali velike tradicije, je imela k on- Vf	g'edah"
ferenco in udeleženci so na nji
^	i Z	povpraša znane;:
razpravljal, ne aamo kako ..A„ ^ bi, { }	,
smatrati, n^o Ae posebno, kaj Wu?.. ^ dan M
n*iZ hA'?1 P° 'T'".	vajali neki Srvumeljev komaj.
Doi.m konservativci prizna- ..D j, noaefcneira " od* >v<>ri
vajo. da bo delav«tvo po vojni n„m w	; !
j i.! i u	Ji uurnM, mnogo ljudi je med
dobilo vei veljav« m pa produ- pr<H)sUvo zaspalo... TeJdaj Ka
katov odi «yojeKa ^ustvarjanja, | tovarB sune g komolcem: "Po-
Dr. John J.Z? vert nik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
T#»t Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M.
(Exccpt Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Re». 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford S440 If no answer — Call An«tin &700
f>rodajajo dalje za dobiček.
Roosevelt v danih razmerah ni mogel drugega kot nasloviti konirresu ultimatum, ki se je v bistvu glasil:
"Preprečite inflacijo vi, ki imate po uMavi oblast sprejemati zakone, ali pa jo bom jaz z dekreti, pa če mi rečete diktator aH ne. Izjemni zakoni mi
prtenatl «za temeljni vladni šloj. Industrialni in veleposestniški aristokraciji bo odzvonilo, delavci in kmetje pa bodo zahtevali ifvoje. Zato so liberalci v za uvod svoje stranke sprejeli (program, ki je sličen onemu, ki ga oglaša Rooseveltov new deal
glejte, tudi med vaš j predstavo je nekdo zadremal." "Motite se." se nasmehne mimo Dumas, "ta je še od včeraj."
Ko
se je Stendhal postaral, so ga hoteli njegovi prijatelji oženiti. On je to zvedel in je kmalu nato ob neki priliki izjavil: "Dvoje sem ljubil na ave-
♦ « M I • I
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
C tlMa.lH
s.........................
. . ... * i, vti^	tu : ženske in svoje sam«tvo.
.n proffre*vc, v tej áeMi N«o	Pn.0 b b„ zJdaj ¡ ..
pa za popoln prelom a rtarm.	voW£|< ^ ^ druÄ0 ..J
redom.
Nociji se ne bodo "podali" j
rala""v mn^irah^ Hir1^^«*1!^1"! skupnih koristi dežele, je veči- led sedanje notranje situacije Dosedaj je načijaka p ropa-
J,n I^KO^ia v n. ^„^...f ..	I__L. A-^liil ..	Ki__«ran H o imil« Ln «	A
Stališče delavske stranke
Niti delavska stranka ni vs-
prošle tedne mnogo hudega	dajfej° to pr?vl?' k:
Zatekli so se tja v veri, da bodo	; Jn ITTt f T^I «itenl, pa jih je franconka po- potrudila, da re*.
Ikija skupno z g^stapom areti-	^ fv T KSfó "
rala v množicah, jih pognala v	",CU£n,h korUtl úeie]*' je ^ ^ 1 ILi K ■ , J l
koncentracijske tabore in od	na *Ia5IOVAl11 v korist špekulan- v Angliji v položaju, da bi se ffanda vpila le o zmagi. A
tam one na delo v Nemčijo	,<>v' {,(>bi^ka željnih požeruhov, mogla *e sedaj odločno pogna-	- ---------
druge pa na delo za nemšk	^ <ía t0 v ^^ ** v boj za socialistično gospo-
fronto v Rusiji. Le onim Židom°	rMt onfh_LJkj ^lajo farmfth
l.l j__ i	_	*	m tVDm nrirliilniiniA hcolin
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI i! PODPORNI JEDNOTI :
NAROČITE SI DNEVNIK ;
i "PROSVETA" i
Slana sa celo lato $6.00, pol leta $3.00
I Ustanavljajte nota druitva. i i » Deset članov(lc) je treba ta ¡| » novo druAtvo. Naslov za list in ta tajništvo Je: .
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
........................Vf
ki imajo neoporečno francosko državljanstvo, je bilo prizane-Aeno, toda ne v vsi Franciji, ne-
in nam prideljoijejo hrano.
K *reČi imamo vlado, ki je bolj ljudska in bolj demokrati-
go samo v neokuph-anem dehi. f?.1^* T1^	in ta"
A	ko lahko saj upamo, da se po-
Ameriika legija, ki je imela gubho, katastrofalno inflacijo
tvojo konvencijo nedavno .v prepreči sedaj, ko je čas. Ca-
Knnsa* ( it.vju, je letos vrted kati še nekaj tednov bi bik)
voj«e opustila svoje običajno!prepozno.
darsko preuredbo Velike Britanije. Toda zahteve za socializem naglaša zdržema in hoče takojšnjo podružabljenje rudnikov ter rnunicijsk« industrije, kajpada, dosedaj še brez uspeha.
Angleškemu delavstvu je bita dana naloga, ne samo v tovarnah hi rudnikih, nego tudi
vf.lic nemškim «¡magam ni cd nikoder. Vsled tega ?e je na cijska propaganda lotila dru ge metode. Zmage več ne obc-
................ ............
POSLUŠAJTE
ta. trdi pa, da Nemčija "ne bo	VSako nedeljo prvo in naj-
kapituliraia'*.__starejšo jugoslovansko ra*
"Proletarec" n^m^ol Iz-	Uf0 V Chicogu od 9. do
hA jati brat podpor. Ker to mu	dopoldne, postojo
potre&ne, upotrebite priložnosti WGES; 1360 kilocycles ' itv'Sï^ Jk¿rTkoV V nHVodi ioGeoroe Marchott
A Yugoslav We<*iy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J, S. F. And Its Educational' Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO, 1829.
Published Weekly st 2301 bo. Lawndale Am.
CHICAGO, ILL., September 30, 1942.
VOL. XXXVU.
No Kibizing on the War
• For at least the second time within recent month» we have been .»skeil • lo use our influence to shwpe the waging of this war over a ertain pattern.
The other time it was the "Second Fronters" who wanted the doubtful weight of our opinion on their aide. replied that we would not pie*» for a second front for the reason that we just wouldn't know what we .vere talking about. Moreover, we informed the "Second Fronter»," perhaps some- \ what unkindly, that we questioned whether they knew enough facts o> . warrant their pressure for any specific military campaign.
Now comes another suggestion—this time that we stand against the drafting of 18 and 19 year olda.
At this time, like the other, we'll do nothing of the sort.
We're just not going to help manage this war. And that resolve doesn't J bpring from our opposition to the war. On the contrary, we re convinced I now, as we were many years ago, that with capitalism running its course J to the cixt the war was inevitable. So we're not oppose:! to the war but *o j the system that brought it about ami that will produce other wars if it survives or is followed by another system of nutionalism and human exploitation.
As for drafting youngsters who, us we are told, certainly should have the right to grow up, we don't favor that any more than we favor breaking up homes by drafting husbands. Both are part of the bad business that has forced itself upon us because we, as a race, have persisted in economic practices that breed war.
Our concern now, as always, is with the economic system. We want to end the competitive, private-profit racket that has caused all the misery the world now knows. And we want to put in its place a system of cooperation—in our own nation first and, very speedily, worldwide. And if we can't get our fellow-men to accept that as the issue, then nothing else we say will be worth anything.
The war is here because we failed to make the people see things our way. Now the people, young and old, married or single, good and bad, Socialist and anti-Socialist, must go through the present mess. We'll leave the "how" of this bloody and senseless business of war to the militarists. We're not kibizing in the other fellow's game.—Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
A Step Ahead for Labor
In a recent issue of this journal we said:
"The labor movement numbering well above ten million workers ia hardly represented in the crucial war councils ... This is basically wrong and injurious to national unity . . . Organized labor should be adequately represented on all the leading war agencies and councils with power and responsibility equal to those accorded to busines« and management."
This, we further commented, may result in the "dismissal from those ugencies of some dollar-a-year men whooi the country at large hss come to identify more as representatives of industry than as government officials. The loss, however, will hardly be fatal to the war effort."
The news that War Production Board Chairman Nelson has agreed to , the appointment of two labor executives as administrative vice chairmen with power and voice equal to the two other vice chairmen representing industry on the WPB, registers, therefore, a step in the right direction. Undoubtedly, as President Green summed it up in commenting on the understanding he and CIO chief Murray reached with Chariman Nelson, "it will serve to facilitate production and develop it to its maximum." And. we quote President Murray: "We expect to have a closer alliance with Mr. Nelson and industry in WPB than we ever had before."
That far thpt good. But, we believe, this ia not far enough. Centrally and regionally, the War Production Board is still rightly regarded as the hunting ground par excellence for business and management. This odium of self-interest must be effectively and permanently removed from the war's central civilian agency, the government production arm. Labor's counsel, advice and co-operation «must be sought in the WPB not merely to break bottlenecks, obtain materials and insure more production. Labor must be there to insure the maximum of integrity, selflessness, idealism and national unity, the most essential ingredients for winnig the war. — Justice.
•t c i main that
HAT VOU SUT HAS UlN M A DC UNOik FA« LAftOA CONDITION*
DC MAN D THIS LAfitt >N TV» t MCXT NAT TOO
Ä^tSfaöOTSSa.
SOOTH &tMO, IN 0. KAv/l COlftlltO COMPANIES to REDUCE THt fftice Of lias Bf z< reft outfT iMfto
Affix iNG TftAOt
ČIN »ON methoOS.
Fed Up On Dies
Like "the man who came to dinner." Martin Dies and his un-American
committee have overstayed their welcome.
The daily press greeted him with open arms when he began his witchhunt against New Dealers, labor unions and anyone who ever had a liberal thought. And no matter how scurrilous, wild and unproven his smear campaigns have been, the business-controlled press continued to play him up and defend him. with very few exceptions.
But lately, the fact there is a war on seems finally to have percolated into even the most conservative editorial offices; acid there has developed a noticeable pres coolness toward the Dies committee.
The Analysis of Newspaper Opinion of the James S. Twohey Associates leveals that as much as 45 per cent of the daily press unsparingly eon-demned Dies for wasting public money in his attempt to smear liberal gov-k ermment employes. (FBI investigation of some 1.100 employes named by Dies showed only two to be "subversive" enough to he fired.) There papers said Dies should be silenced.
Another 23 per cent of the dadily press stood by their formal approval of the Dies committee, but condemned its present activities. And only 21 per cent of the press "defensively and somewhat weakly" apologized for the committee.
The Twohey Associates comment that "almost all recent activities of Die» have been of a type requiring that portion of the press which strives to support him to take an apologetic, defensive attitude in explaining his actions."
When even the millionaire press finds Die* too hard to defend, that's n sure sign he has overstayed his welcome with all thinking Americans who want national unity to win this war.—UNS-CIO.
N0RRIS CHALLENGES "GYP" BY UTILITIES
Ncrria of Nebraska seldom "overlooks a bet." In addition, he has the rate ? blitiy to state a vital propoaal in a sentence. He did that the other day when he introduced a bill making it illegal to boost public utility rates unless the increase» were first approved by the Federal price administrator. -
' When price oontrol legislation was put through Congress some time ago, utility rates were exempted, on the theory that state regulatory bodies should look after such matters.
Immediately, in various sections of the country, utilities set about wringing more money from the consumers. Right here in Washington they secured control of the local Public Utility (''onimisHon.
The Washington Gas Company made the first bid for an advance in charges. When Commissioner Gregory Hankin suggested that action ahould be deferred until the commission had determined how much "water" had been injected into the company's capitalization, his colleagues removed him as chairman. Then they prepared to give the gas company what it desired.
Had they succeeded, they would have set a "precedent" which would have been used in favor of increases in other places. In the long hun, consumers would have been 44soaked" for many, many millions.
Norris saw the danger and introduced his one-sentence bill. The majority of the members of the Wash ington commission are threatening to proceed in defiance of the "red light" flashed by Norris. They are being urged on by public utility lobbyists. If they persist. President Roosevelt should dismiss them at onoe, because it will then be plain aa a pikestaff that they have been unduly influenced by the corrput utility interests. —Labor.
REFLECTIONS
By the Editor of the Reading Labor Advocate
Socialists will not condemn the leaders of the nation's unions for accepting government controls which they lately condemned as a "strait-jacket" for labor. Anybody who has observed economic and social trends during the past dozen years should have known that this nation, no less than fascist states, has been staggering through the final days of free enterprise and painfully conforming to controls that were inevitable.
The breakdown of private industry in 1929 was the beginning of the end of old freedoms. The apple-selling era, with its advertisements that urged people to "eat an extra slice of bread each day" to help the farmer and its radioed pleas to "give a man a job" by such arrant nonsense as painting one's house number on the curbstone, was capitalism's weak and final struggle to remain a free eco-
The Epic of Stalingrad
By reason of a mass heroism seldom equaled in all the world's annals of bravery, the Soviet Army at Staliftgrad stands its ground. The city is i shambles, under an unceasing rain of death. The G rmanii are reported deep within it and its fall may be near—4>ut none Of us should concede it until and unless accomplished in full. Air reinforcements hWv*'arrived. So have troops from Siberia. The Nazis, stung because their vast besieging army had not wrung the victory acheduled for much earlier completion, have been complaining that the Russians "do not shrink from say sacrifice»." The defenders in the city's streets, despite punishment and ods so fearful that they would spell despair to most men, still struggled to turn the tide.
Whether or not Stalingrad falls, let every American who has forecast a Russian "cave-in," a Russian negotiated peace with Hitler, mark this f jet well: No people fights as the Russians fight at Stalingrad unless inspired l.y an all-but-super-hunian faith in its cause, a literal determination to win through in the end or die. It is Russia that has reason, on the basi* of performance, to doubt .our intentions. We have had our answer as U» Russia*» in the form of blood, sweat, tears and mountains of patriot corpses.
Our failure and Britain's failure, to date, to perform what our highest authorities have pronounced to be the urgent task of establishing a second font in 1-942 gives Soviet Russia every ground for its frankly express disappointment in us. We have had many proofs, however, that Russia has not permitted this disappointment to degenerate into hate. If Russia had abandoned hope in us, it is not likely, for instance, that the Moscow radio tecently would have honored ita heroes at Stalingrad by quoting Abraham Lincoln: "The world will little note, nor long remember, what we say here, but it will never forget what they did here."
Vet there is exhortation to us in those words—an exhortation undoubtedly intended by the Russian government: It is doers of the deed, not sayers of the word, that are needed now. We trust that Mr. Willkic, now in Russia, will be able to provide the best words available from America at the moment. They will be hollow unless America and Britain produce more action—mu(h more—as soon as in can be produced.
The fact that Soviet reinforcements have come from Siberia may or may not result from a serious Russian manpower shortage. In any case the manpower problem cannot be slight. Reported Russian casualties of 5,000,-000 on more mean a tremendous drain.
But the Russian drain on German manpower, likewise, is critical. Stalingrad is daily sapping Nazi strength intended for the conquest of Britain and America. Rusia, meantime, has the strength to couter-attsck in the far north. Winter approaches. It is increasingly clear that Hitler has lost his chance of a mortal blow to Rusia this autumn.
We have every reason for confidence that when we launch a full-scale ►econd front—even if it cannot be produced pefore spring—the crisis of Nazi Germany wil be extreme.—The Chicago Sun.
authority always travel together.
N»
One wonders fearfully whether the people of this nation have learned to look into the future.
The American Federation of Labor, in its current "Monthly Survey," examines the McNutt order which forbids workers of 12 states to quit their employment and concedes that "this is close to freezing the worker in his job."
Close? How do we use that word?
We can be close to an accident and shrug the shoulders and reflect that "close don't eount." A miss is as good as a mile if that's the way we think of "close."
But that way of figuring close doesn't describe what is happening to the Arm rican way of life. Get that, reader—we say "IS HAPPENING." We're not stopping where we're at.
That labor-freezing order of a week ago is not merely something that is over and done like having a leg
Is This Equality?
GUNS, LESS GRAVY, IN WAR EFFORT
Senator La Follette CalU on Military Chieftain, to Provost New Crop of Millionaires by Curbing Profits
"More guns and less gravy in the war effort" was the keynote of an editorial written for "The Progressive' by Senator Robert M. La Follette, Jr. (Prog./Wis.) -
Ha called on the army and navy to see that the nation gets its money's worth for what is spent, which, he said, does not happen to be the esse today. He pointed out that profits on war contracts negotiated by the armed forces are fmtUatlc, and that
WHAT THEY SAY?
Joseph McGrew, former Ambasador these days are gone. Modern wars to Japan:	. arc fought neither by champions nor
by hired armies, nor even by govern-
"I know at least one of our enemies intimately, the Japanese, and I know beyond pertidventure that the dearest wish and intention of that enemy is so to extend their victories and conquests and power that ultimately they will be in a position to subject us also to the status of the people of the lands already conquc v-ed. That means just one thing. Our freedom, the freedom of our priceless American heritage, disappears. Yes. that is their dearest wish—to control
the "possibilities J^intfng txeem n<jt Qn,y thcir 0rlenU| IH.ifrhboi, but
profits out of the $220,000.000 war o^denta] peoples, especially those» program authorized to date stagger , Qf Anm.ica ,t u up to each one
the imagination.
Some contractors, La Follette said, reported average profits tanging as high as 119 per cent. One contract carried a profit a« high as 167 per cent.
When the navy requisitioned priv-
of us to every American, to see the picture as avwhole, to realize that we are fighting for our individual and national existence and for everything that each one of us holds dear, to gain from that realization inspiration, zeal, courage and determination
Hte ships to be used as auxiliaries, the ^ hmrnem R„ our energies into a tre-Senator declared, the owners de- mcndous cffortf Mn rt|MK,hH| t.ffort i ra tided prncs that assured them a | l|mt w{„ nnk<> our victory „urtt< FtHch
Some Congressional apologist, for the present soak-the-poor and spare- profjt „ h„h ,«7 per cent. When	^¡V^uaí must poar out evt rything
- ------- *------------------- " -' these ships were turned over to priv-	which hc hflH to £ompHllh h¡8 jndiv^
ate shipbuilders for conversion, Un-	(|ual ^ at h|im| ^ to mako tho cle Sitm gtit another trimming, the
the rich tax. legislation seek to gove the impression that it already cuts the rich to the bone and makes unnecessary the $25,000 limit on wartime personal incomes proposed by the President.
But the current CIO Economic Outlook points out that under the bill passed by the House a man with an income of $100.000 would still retain $12,000; $«0,000 would be left to individuals with $500,000; and some millionaires would scrape along on as much as $.150,000 a year after all taxes.
If that is "cutting to the bone," what can be said for the job Congress ; c«,nt." is doing on ordinary working people? Most American workers earn $1,500 a year or less. Out of this $20-a-week income, some $4.80 a week went to federal, state and local taxes last year. Under the current legislation, an additional $2.40 a week would be taken away, leaving the worker only $21.80
Senator added.
"Profits on these contracts." Iai Follette revealed, "averaged M0 per cent, and on some ships the yards were making as much as 115 p*»r
mottl of every op|M»rtumly for service. Kach and every one of us must realize that through his individu tl apd collective efforts new and broader anH more effective avenues of service will steadily be opene d up and ,	, . _ . , thus each and all of us will gain the
The American people, the Senator o^^uy to contribute in ever in-said, know they have a war to win | CVCAsing mo,guro to ^tting the job and are prepared to spend whatever donc wjth maximum ,pcc(j and with is neccssary to build the arms to do , maximum effectiveness."
mcnts. They «re fought by people, and the peculiar nature of this war is that it is fought by all the people.
"-Sometimes we in this country suffer from our own suc.^esses. And I sometimes think that we have been so s\tcce«*ful in talking of this struggle as total war that the phrase has come to be too glib and to roll off our tongues without realization of its awful meaning. But I say to you solemnly and surely that this war—-which not only affects each of us and our way of life but our very survival— will be won or lost by the actions of plain everyday citizens as well as by the heroic deeds of our armed forces."
« WMk W .upport h« family. A 1« per cent «1» Ux wou.d .op off «.other ^X^ÄXÄJfÄ
amputated.	I------------
T™«,1'" Ju,t ANOTHER ONE I HOPING ALONG
THING that we are seeing along the road. We're clot^ — but we're still
$2 leiving him only $19.80 a week.
How nbout cutting a little more from the fat of huge incomes and high profits and a litle less from the bone and sinew of low-income American workers?—The CIO News.
■ '_____i--—
excessive profits to line the pockets of the next crop of war millionaires."
IN TAXATION
nomy. The era of control was not matching. We going somewhere. Un-
long in coming after that.
a
Only a few people understood that something entirely new was beginning its march into the future when they saw their first Blue Eagle and hoard about 'codes of fair competition."
War taxation, on the scale needed
to prevent inflation, is something you
don't come to in one jump. The Na-
.	. , i * j » * « ti<wal Association of Manufacturera
^guaranteed, regulated ami control-	now ^ twft jumpft( ^ ^
dcrstand? We're going closer, closer, closer to the spot in time where more, rr.ore and still more of our lives will
led by a super state.
If
Do Socialists object? As well ob ject to the passing of the years! Our
second one has placed it ahead of
believes, would taise $13,500,000,000 next year, with war profits awollan as they are. It proposes also a postwar tax credit of 10 per cent to reconvert Industry to peacetime production, and s 10 per cent allowance for payment of debts or for accumulation of bonds. When the original : tax is heavy enough, there is sound
reason for such credits. Without
A. F. OF L. ROLLS HIT NEW PEAK
A. F. of L. membership mounted to 5,4£2,581 on August 31, a rise of nearly a million over the past year, Secretary-Treasurer George Meany revealed recently.
In addition. Federation affiliates, he said, have a "floating" memtxr-ship of about 500,000. consisting of unionists temporarily unemployed.
Hufh R. Jackson, Chief of Operations, Office of Civilian Defense:
"ThOre was a day when wars could be fought by two champions, each carrying on his helmet the colors of a kingdom. There was a day when wars oould be fought by two professional armies while the citizens went about their busines as usual. But
SEATTLE—TYPICAL BOOM TOWN
SEATTLE, WASH.—The Unmr-sity of Washington this week Triad? public a survey of the change wrought by the war in this typical boomtown.	♦ ^
Some 110.000 workers migrated to Seattle between January, 1940, and Mi t\*h, 1942, the university social science researchers found. Half of the new war workers were under "25 years old.
' One third of the new workers same from faria areas; another one-third left homes in towns ranging between 2,500 and 25,000 population. Only one in ten came from other citics of Seattle's size.
Local merchants and landlords have been quick to take advantage of the boom, and as a result, the cost of j living has risen faster here than in any other city in the U. S.. the survey found.
Unfortunately, most of out fellow concern is not where we are going.
citizens didn't understand that there always is a future. They thought that something was "being tried," but they didn't know that we, as a nation, were starting to go somewhere.
But we can now look back and review the route which has brought us Americans to the land of controlled and regimented workers, Looking behind ua, we can now understand that relief and rules, CWA and its rules, WPA and its rules, OOC, NYA, Social Security and even Wagner Labor liaw—and their rules that gave government an ever-increasing responsibility for the welfare of sll of us— were scenery along the road that has now brought us to something that few non-Socialists coud have imagined back in the late 20's.
What we all knew all along was that the government was taking on new responsibilities. What most of us forgot was that responsibility and and not at all upon any conaideration
but how we shall live in the new world of control to which we are surely headed.
That's why this column has been stressing the importance of Socialism now. We know where we're going. But how will we live when we get there?
We can't afford to go all the way into government control with a priv-at^-profite system. For then government control will mean that the state will function to freeze most of us in the service of a few of us. And that will be a new form of human slavery.
Only if the people as a whole own the nation they are now fighting to defer.H, only if the industries in which each Individusl finds his niche are the property of all of ua, only if the products of industry are diatri-buted solely upon the basis of service of ownership, can our future be both government control and democracy.
Secretary Morgenthau in	them, and with tales so heavy that I and of new members not yet reported
nue asked for. Tl^ N. A. M proposes „»serves cannot be built up, many to headquarters.
^ W 137.000,000.000, or | corporatl{>nil n<>w eTirw<1 in profit. about haJf , of the current annuaLi
war coat by taxation. The Treasury has propoaei only $23,000,000,000.
able war wo rit will go out of business at the close of the war or will have to appeal to the government for aid
| Tns N. A. M. s tax jump is a big	reconrerti<)n anywiy.
one but it carries too much weight	Anothw «^„tior has been mads
in the feet. The manufacturers want.	ou ht ^ ^ uken ^ hemrt ^
a heavy sales tax before they have	fijrht inft lnfl<ltion requires both
exhausted the reasona,ble poss b.lities	hm„y u„tion Md wa*e stabiliza-
of the income ta*. Indeed, whi e pro-	ti ,t u a,m<>ft ^^
posing to levy an 8 per cent sales tax	or Ux ^^ whjIe muM.mimori,
The grand total of almost 6,000,-000 is the highest in history and nearly triple the membership at the low point in the '30s, Meany explained.
Principal gains, he added, have been among such crafts as Machinists and Boilermakers in shipyards and aircraft planes, flome rail unions, such as the Railway Clerks, have also
on food, elothing and everything else —hitting poor families right In the «breadbasket—they would lighten the income-tax levies already approved by the House of Representative*.
They say not one word about closing	^
the two blj and Inexcusable loopholes finan;e^on^iUee^"thei he^s't^
made phenomenal advances, Meany •ires ara escaping the income tax by | declared, putting their money In tax-exempt
bonds and corporation executives are {ZAkAUi \ KJC KIFW^
feting up to $500,000 a year in war	"tW*
time salaries and bonuses.
Let the N. A. M. and the Senate
in the income-ts«; exemption of in come from atate and municipal bonds, and se per ate income-tax returns by huAand and wife.
The association does recognize
that, with snormous profits flowing__
to corporate Industry, the greatest
revenues must come from taxes on He who fears God fears nothing corporations. Its proposed schedule, it1 else.—Edmund Burke.
gether on these two maters, instead of figuring how they can cat down the income tax and push a sales tat onto the wage earner.—The Chicago
flan.
HOLDS UP MILITARY WIRES?
The big telegmph companies sre holding up military telegrams in order that they may hand to highly-profitable home racing reports. Thst charge is made t>y Philip Murray, president of the C. I. O., and be has asked an investigation by the Senate com mi tic*» heeded by Truman of Missouri.
G-NASHING a*
AXIS
? *r
MMf A
American freedom Or else Japaneedom— Of which are you fonder? Be a victor} bonder I
HhMtnllM H Oik OoeSe*.
BUY WAR BONDS AND STAMPS
U.S.
Thomos and Krueger To Speak
CHICAGO, ILL.—On October 12lh. Norman Thomas and Maynard Krueger will rpcak on the Socialist program in the congressional elections. The rally will be at the Hsmittnn Hotel. Mirror Room, at 8:00 p. m. The admission will be 16c.
There will be, In addition, a luncheon with «Notn:an Thomas (and po«-ribly Maynard Krueger, If he is avail-rble) at 12 noon at the Top of the Town Restaurant, 185 North Wabash
Ave. The price ia .70c plus tax.
_______________________
FEW WOMEN IN AUTO PLANTS
DETROIT, Mich —Only 6 per cent of the workers employed in the contorted auto plants are women and very few of the women are colored, reports the United Auto Workers research department in its Sept. 1 research report.
The department surveyed 200 plants under contract with the UAW-CK) Of these, 110 employ women. Only five plants employ Negro women on production. The * per cent for all women employed compare? with 5.8 per cent a year ago.
The greatest man living may stand in need of tha meanest, as much sa the meanest doss of fcte.-~#uller