AKAD. KIPAR TONE LOGONDER Nikakor nismo mogli doumeti tragične novice, ki je kot po grenkih kapljah prodirala v našo zavest, da je v promet ni nesreči na Koroškem dne 19. septemb ra 1987 preminul naš dobri znanec, pri jatelj, ustvarjalec in umetnik akademski kipar Tone Logonder. Prijatelji in znan ci dolgo nismo mogli verjeti in nismo mogli pogledati resnici v oči, toda ta resnica je bila kruta: Tone Logonder nas je za vedno zapustil. Ostali smo sa mi brez tega čudovitega človeka, široke ga po svojem značaju in plemenitega po svoji umetniški naravnanosti. Na pogrebu 24. septembra je v imenu Združenja umetnikov občine Skofja Lo ka in v imenu Muzejskega društva ter Loškega muzeja za zadnje slovo od To neta Logondra imel poslovilni nagovor podpisani, ki sem med drugim omenil, da se ob postavljanju od posmrtnih ostankov spominjamo, s kakšno nepo sredno prisrčnostjo je prihajal Tone Lo gonder zvonit na vrata muzeja in s ti sto samo njemu dano in prirojeno zve davostjo in rahlo posmehljivostjo je spraševal, če je kdo pri hiši. Če smo bili, smo ga sprejeli in mu vračali humor s humorjem, zbadljivko z zbadljivko in se potem lotili reševanja resnejših proble mov; pogovarjali smo se o tej ali oni plastiki, spomeniku ali o delu za drobno značko, ki jih je pokojni Tone Logonder oblikoval s pravo ljubeznijo, brez pod cenjevanja, ker je tudi miniaturnemu de lu dal vso svojo resnicoljubno vero v umetniško poslanstvo. Tone Logonder je bil rojen 11. janu arja 1932 v vasi Pevno pri Škofji Loki. Po končanem šolanju na takratni umetno- obrtni šoli v Ljubljani, kjer je z uspe hom končal študije na graverskem od delku, se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je sprva nihal med slikarstvom in nato pristal na kiparskem oddelku. Diplomi ral je leta 1961 pri profesorju Frančišku Smerduju. Od leta 1963 je bil član Dru štva slovenskih likovnih umetnikov in je nazadnje poučeval likovno vzgojo na Šolskem centru usmerjenega izobraževa nja »Boris Ziherl« v Skofji Loki. Se kot študent je prvič razstavljal v Skofji Lo ki leta 1951, nato je leta 1963 sodeloval na razstavi gorenjskih likovnikov v Kranju. Redno je tudi sodeloval na raz stavah jugoslovanskega portreta v Tuzli, na razstavah Društva slovenskih likov nih umetnikov in od leta 1980 tudi na razstavah Združenja umetnikov Škofje Loke. Prvo samostojno razstavo je imel sicer skupaj s slikarjem Ivetom Subi- cem leta 1965 na Bledu, drugo s slikar- 7 21 jem Igorjem Dolencem v galeriji LEK v Ljubljani in z istim slikarjem leta 1975 na Bledu v Festivalni dvorani. Iste ga leta je v Kranju razstavljal slike z visokogorsko motiviko na razstavi z na slovom Gora v podobi. Tej razstavi sta sledili še dve manjši samostojni predsta vitvi v Knjižnici Ivan Tavčar in na gi mnaziji Boris Ziherl v Skofji Loki leta 1979. Pomembna in za pregled njegovega ustvarjalnega opusa pa je bila retro spektivna razstava v galeriji na gradu v Skofji Loki, kjer je bilo prvič zbrana skoraj v celoti kiparjevo delo, ki se je porajalo skozi dvajset let. Razstava v ga leriji Loškega muzeja v Skofji Loki je bila posvečena tudi življenjskemu jubile ju akademskega kiparja Toneta Logon- dra ob njegovi petdesetletnici. Poleg razstav, ki smo jih že omenili, je raz stava prikazala tudi obširen razpon ust varjalnega napora pri realizaciji spome niške plastike, s katero se je začel uk varjati že leta 1959, ko je naredil relief za poslopje banke v Šolski ulici v Skofji Loki. Leta 1965 je ustvaril doprsno po dobo Oskarja Kovačiča za spomenik pred istoimensko šolo v Ljubljani. Spo menik z doprsno podobo Ivana Groharja v Groharjevem naselju v Skofji Loki je nastal leta 1967. Dve leti pozneje je bila pred NAMO v Skofji Loki odkrita figu ralna plastika po motivu iz Tavčarjeve Visoške kronike z naslovom Agata in Jurij. Leta 1971 je bil postavljen pred rojstno hišo Antona Ažbeta v Dolenči- cah spomenik z enim najboljših portret- nih študij, kar jih je Tone Logonder na redil. Prav pri portretu Antona Ažbeta smo ugotavljali, da se je kipar Tone Logonder rešil vseh spon in z vso kipar sko prešernostjo zmodeliral doprsno po dobo slikarja Ažbeta, kot da bi sprego vorili sorodni duši. Leta 1971 je nastal doprsni spomenik pisatelju Ivanu Tav čarju za osnovno šolo v Gorenji vasi, leta 1979 bronasti portret v reliefu za spomenik Lovrencu Koširju v Luši. Leta 1980 je po skicah Iveta Subica zmode liral velike reliefe za spomenik NOB na Prtovču in leta 1981 sta nastala še Boris Ziherl (pred Šolskim centrom v Podlubniiku) in Ivan Grohar v Sorici. Oblikoval je tudi spominsko ploščo na rojstni hiši dr. Pavleta Blazndka v Bla- ževi ulici (1985) In leta 1986 so odkrili spomenik dr. Jožetu Rantu, stomatologu (rojstna hiša na Godešiču). Zadnji njegov portretni spomenik je bil postavljen v Cerknem, in sicer dr. Viktorju Volčjaku. Potem je kiparjeva roka omahnila, ni gnetla več gline, ni klesala v kamen tako kot takrat ko je vse od diplomskega dela naprej snoval kip ženice, odete v pled, dn iz tega razvil mogočno spomeniška plastiko kmečke žene, svoje matere, v Podlubniku. Saj ni preteklo niti četrt stoletja umetniškega snovanja, toda To ne Logonder je v tem času zapustil pred vsem v spomeniški plastiki na Sloven skem neizbrisno sled. Bil je kar srečen kipar, kajti malo jih je poklicanih, ki bi v tako kratkem času ustvaril toliko, kot je zmogel prav Tone Logonder. O žrivljenskd poti in umetniškem ust varjanju smo zapisali več že ob njegovi 50-letnici v Loških razgledih leta 1982. Andrej Pavlovec 218