Kamniški OBČAN Št. 17_ Z18. seje občinskega sveta O novih cenah v vrtcu Leto XXXV Kamnik, 3. oktobra 1996 Na prvi seji po dvoinpolme-sečnem poletnem predanu, 25. septembra, so se občinski svetniki spoprijeli s 15 točk dolgim dnevnim redom. Čeprav so nekateri svetniki predlagali njegovo skrajšanje oz. razširitev, so ga kljub temu sprejeli v predlagani obliki. Stane Zamik (LDS) je namreč predlagal umik spremembe odloka o ustanovitvi Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, ker da še ni jasno določen šolski okoliš, prav tako je predlagal, da bi počakali z določitvijo novih cen v otroškem vrtcu, ker ni primerjalnih podatkov, za koliko naj bi se podražile posamezne storitve. Po mnenju Rudija Meršaka (Zeleni) bi morali umakniti odločanje o podelitvi koncesije za opravljanje medicinske pomoči na »Županat« se je na prvi popočitniški seji občinskega sveta odločil za novo lokacijo v zadnjem kotu sejne dvorane. Ali so k temu pripomogli tudi svetniki s svojimi kritičnimi razpravami o pripravljenosti nekaterih osnutkov občinskih aktov...? domu, ker iz gradiva ni razvidno, kakšno kvalifikacijo ima kandidatka. Vinko Ovijač je kot predsednik U O sklada stavbnih zemljišč predlagal razširitev dnevnega reda z odločanjem o višjih cenah nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Čeprav je župan Smolnikar na pripombo De-mitrija Perčiča, da upravni odbor sklada predloga ni obravnaval, dejal, da predlog lahko da predsednik UO sklada in da bo v primeru nesprejetja predloga občina izgubila 30 do 40 milijonov SIT, svetniki predloga o razširitvi dnevnega reda niso sprejeli. Že prva točka, predlog novih cen programov za predšolsko vzgojo in za vzgojnovarstveno dejavnost, je med svetniki sprožil vročo razpravo. Čeprav je odbor za družbene dejavnosti s predlogom novih cen sicer soglašal, pa je njegova predsednica Marjeta Humar povedala, da je kljub temu imel precej pomislekov, zlasti glede tega, da bi nove cene prevalili na breme staršev. To so poudarjali tudi ostali svetniki, češ da pri 30 tisočakih mesečne plače družine ne bodo prenesle nove obremenitve. BOGATA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA IZGINJA - drug za drugim se naši obrati s stoletno industrijsko tradicijo praznijo: tovarna usnja, rudnik kaolina... Mar niso bili del naše zgodovine ? Bomo to ugotovili šele, ko bo prepozno... ? (fs) Po stopinjah Petra Pavla Glavarja S seje upravnega odbora Zavoda za razvoj CATV Kamnik Pogoj za delovanje sistema je redno plačevanje obveznosti Pretekli teden se je na 1. seji sestal upravni odbor Zavoda za razvoj kabelsko - satelitsko televizijskega sistema Kamnik. Odbor sestavljajo predstavniki vseh krajevnih skupnosti, ki so vključene v CATV Kamnik, predstavnik združenja kabelskih sistemov Slovenije, predstavnik vzdrževalcev sistema in direktor zavoda. Direktor zavoda Silvester Burja je najprej seznanil člane, da je zavod od začetka maja vpisan v sodni register. Nato pa so spregovorili o najbolj aktualnih vprašanjih delovanja sistema. Nekatere tuje TV družbe so že uvedle plačevanje svojih programov. Tako je moral zavod za letošnje leto plačati prek 2 milijona SIT naslednjim firmam: Eurosport, NB-C-super, MTV,TNT Cartoon in CNN. Doslej so naročniki iz Slovenije te obveznosti plačevali neposredno tujim družbam. Sedaj pa se pripravlja ustanovitev delniške družbe Slovenski kabel, ki naj bi v prihodnje poleg drugih nalog urejala tudi te zadeve. Govorili so tudi o predlogu za uvedbo plačljive TV v Sloveniji, za kar pa bi morali v našem sistemu zbrati najmanj 500 naročnikov, da bi se pristop izplačal. Po oceni sodnega cenilca je sedanja vrednost naprav in omrežja CATV Kamnik 814.000 DEM. Ker je del naprav že star, se povečujejo tudi stroški vzdrževanja. Zato so se na seji odločili za enotne prispevke naročnikov za pokrivanje stroškov. Po novem letu naj bi ta prispevek znašal 5 DEM na mesec. Povedati pa je treba, da je treba od tega zneska 1,5 DEM plačati za naročnino tujih satelitskih programov. Če želimo normalno vzdrževanje sistema, potem bo treba zagotoviti redno poravnavanje teh obveznosti. Sicer pa je odbor za neplačnike že predvidel tudi določene ukrepe, kot je vgradnja frekvenčnih zapor, ki so jih nedavno že vgradili za območje Soteske in Markovega, kjer pa so sedaj obveznosti že poravnali. Nadaljevanje na 2. strani Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Tekstilni izdelki priznanih znamk .»C***0** ***** * BUS "O'Oto urno«, mi Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naslednja, 18 številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 17. oktobra. Prispevke in volilna propagandna sporočila sprejemamo do srede, 9. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 15. oktobra. Župnija sv. Petra v Komendi se je v nedeljo, 22. septembra, z odkritjem in blagoslovitvijo kipa Petra Pavla Glavarja - po maši ga je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, odkrila pa ko-mendska cerkvena ključarja -slovesno spomnila 275. obletnice Glavarjevega rojstva (2. maja 1721). Segla pa je tudi daleč nazaj v zgodovinski spomin, tja v leto 1296 (pred 700 leti!), ko je v seznamu desetine oglejskega patriarhata po doslej znanih podatkih prvič zgodovinsko verodostojno omenjena bolnišnica sv. Petra (»hospitale sancti Petri«) v Komendi. Tema pomembnima obletnicama se je v sodelovanju s Suverenim malteškim viteškim redom (SMVR) in Slovensko malteško bolniško pomočjo (SMBP) pridružil še sprejem komendskega župnika in dekana Nikolaja Pavlica (21. septembra po večerni maši) v SMVR in pet kandidatov v SMBP (med mašo). Župnika Pavlica sta kot duhovnega voditelja slovenskih malteških vitezov (skupaj z njim jih je šest) in članic in članov SMBP v red sprejela veliki prior SMVR princ Fra Wilhelm von Liech-tenstein z Dunaja in krški (celovški) škof dr. Egon Ka-pellari, ki je številnim ude- njena zadnja dogajanja, pa zelo smiselno zvezo. Zato nič čudnega, da so jih Komend-čani in številni gostje praznovali skupaj. Red sv. Janeza Krstnika Jeruzalemskega, kot tudi lahko Volilni imeniki in volišča 2. stran Utrinki iz zapuščine Luka Svetca 7. stran Knjiga o premožnih Kamničanih 7.stran Kolesar Trobevšek deseti na svetu 11. stran AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje AKCIJA! 39.778 SIT od 51.500 SIT naprej 76.500 SIT od 39.251 SIT naprej od 43.200 SIT naprej • sušilec perila • pralni stroji • hladilnik dvovratni, viš. 178 cm • barvni TV • videorekorder Ugodno: pralni stroji, hladilniki, štedilniki, pomivalni stroji, zamrzovalne skrinje in omare, pomivalna korita, likalniki, posoda in... Možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! ležencem slovesnosti namenil tudi duhovni nagovor v slovenskem jeziku. Skof Kapel-lari je namreč tudi član omenjenega reda, bil pa je to njegov prvi slovesni obisk v Komendi. V imenu komendskih župljanov ga je pozdravil urednik pri Mohorjevi družbi iz Celja Matija Remše. Slovesnosti ob omenjenih za Komendo pa tudi Slovenijo pomembnih dogodkih za nepoznavalca nimajo zunanje povezave, za tistega, ki se poglablja v komendsko zgodovino in tudi spremlja rečemo Malteškemu viteškemu redu, je po prihodu v Komendo leta 1223 v skladu s svojo dobrodelno dejavnostjo in zgledom v Sveti deželi ter po Evropi ustanovil tedanjim razmeram na podeželju in lastnim možnostim primerno bolnišnico, v kateri je pomagal bolnim in drugim pomoči potrebnim osebam. Poimenoval jo je po župnijskem zavetniku, bila pa je najtesneje povezana s cerkvijo. Nadaljevanje na 2. strani 3. oktobra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Po stopinjah Petra Pavla Glavarja Nadaljevanje s 1. strani Red sv. Janeza Krstnika Jeruzalemskega, kot tudi lahko rečemo Malteškemu viteškemu redu, je po prihodu v Komendo bolnišnici sv. Petra je dal domačin Jože Pavlic, ki je navedel prve omembe te dobrodelne ustanove, glasbenega pa z lepo glasbo Ana in Tomaž Kremžar Sprejem pri kamniškem županu leta 1223 v skladu s svojo dobrodelno dejavnostjo in zgledom v Sveti deželi ter po Evropi ustanovil tedanjim razmeram na podeželju in lastnim možnostim primerno bolnišnico, v kateri je pomagal bolnim in drugim pomoči potrebnim osebam. Poimenoval jo je po župnijskem zavetniku, bila pa je najtesneje povezana s cerkvijo. Kako so malteški vitezi v srednjem veku pomagali bolnim, ostarelim in onemoglim, je najlepše govorilo predavanje velikega priorja v petek, 20. septembra, zvečer, kakšna je bila tedaj zdravstvena pomoč Cerkve ljudem pa predavanje mag. Jožeta Štupnikarja. Zgodovinski okvir iz Komende ter sestri Pavlica iz Črnuč. Nedeljska nadškofova pridiga in govor velikega priorja ob koncu maše so postavili nove smernice ter dali nov duhovni zagon dobrodelnim prizadevanjem slovenskih članov SMVR in SMBP. Vsakdo, ki je priskluh-nil njunima besedama, je lahko jasno spoznal, kakšna ustanova je SMVR in kaj je prednostna naloga SMBP. Kako bogato duhovno dediščino nam je zapustil Peter Pavel Glavar - izredno skrbni duhovnik, velik dobrotnik in pro-svetitelj, duhovni in strokovni pisec, napreden gospodar in zavedni Slovenec - in k čemu nas Kip Petra Pavla Glavarja, ob njem akademskikipar Mirsad Begič ter komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Na podlagi 39. in 69. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor Republike Slovenije 10. novembra 1996 v volilnem okraju it. 10 I. VOLIŠČE št. 10/99 bo v prostorih Občine Kamnik za volivce občine Kamnik. Predčasne volitve bodo v torek, dne 5. 11. 1996, sredo, dne 6. 11.1996 in četrtek, dne 7.11.1996, od 9. do 17. ure. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-4/96 Datum: 20. 9. 1996 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mcjač. Lektor Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), te!./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. ta dediščina zavezuje v današnjem času, je v slavnostnem govoru po odkritju kipa povedal malteški vitez Jože Pavlic. Peter Pavel Glavar je najlepše nadaljeval dobrodelno izročilo malteških vitezov z mnogimi dobrimi deli, ki jih je naredil v Komendi in na Lan-šprežu na Dolenjskem, kjer v grajski kapeli počivajo njegovi posmrtni ostanki. Njegovo največje dejanje v tem pogledu je bila v poslednji volji izražena želja, naj se v Komendi iz denarja od prodane graščine na Lanšprežu zgradi prava bolnišnica za ostarele bolne ljudi iz Komende in z Lanšpreža na Dolenjskem. Bolnišnica je bila zgrajena leta 1804 in je ob skrbnem nadzoru komendskih župnikov bolj ali manj služila svojemu namenu vse do časov po drugi svetovni vojni. Duhovne sledi in dobrodelna dejavnost malteških vitezov v Komendi, prav posebej Petra Pavla Glavarja, so najlepša spodbuda za sedanje slovenske malteške viteze in člane ter članice SMBP, da hodijo po njegovih poteh. Prav posebej zaradi tega, ker je v Komendi središče slovenskih članov SMVR in SMBP; za oboje pa obstajajo zgodovinski in drugi razlogi. Komenda sv. Petra na Kranjskem je bila namreč najpomembnejša slovenska mal- teška viteška postojanka, ima osrednjo lego v Sloveniji, staro župnijsko središče je lepo obnovljeno in urejeno, za kar ima ob pomoči župljanov največ zaslug župnik Nikolaj Pavlic. To središče od 22. septembra lepo umetniško dopolnjuje kip Petra Pavla Glavarja, izdelan po zamisli akademskega kiparja Mirsada Begiča. Ob njegovi postavitvi bi bilo prav, da bi se v Komendo vrnilo čim več Glavarjevega duha ter iskanja primernih rešitev na vseh področjih življenja. Nedeljska lepa slovesnost v Komendi je pokazala, kaj zmorejo narediti prebivalci ko-mendske župnije, če strnejo svoje ustvarjalne, organizacijske, cerkvene in društvene vezi ter talente. Pri njej so sodelovali in se je udeležili tudi številni malteški vitezi in dame iz sosednjih držav in iz Slovenije. Nekateri so v Komendo prišli že v petek zvečer, glavnina pa v soboto.Tega dne jih je dopoldne skupaj s predstavniki SMBP v prostorih občine Kamnik sprejel župan Anton Smolnikar ter jim spregovoril o dosežkih in razvojnih prizadevanjih kamniške občine. Sledil je ogled frančiškanske cerkve in knjižnice, doma za ostarele ter nazadnje umetnostnega bisera - cerkve sv. Primoža. Gostje so bili po obisku zelo zadovoljni, prav posebej nad tistim, kar so videli v domu za ostarele. E. Č. S seje upravnega odbora Zavoda za razvoj CATV Kamnik Pogoj za delovanje sistema je redno plačevanje obveznosti Nadaljevanje s 1. strani Z uporabniki CATV, ki niso bili med ustanovitelji zavoda, bodo sklenjene pogodbe o vzdrževanju sistema in pogojih za poravnavanje obveznosti. Upravni odbor je dal tudi soglasje za priključitev naselij Bistričica in Županje Njive na CATV sistem Kamnik. Uporabniki CATV sistema lahko svoje pripombe in predloge posredujejo preko svojega predstavnika v upravnem odboru ali neposredno na sedež zavoda, Nevlje 18. V nadaljevanju objavljamo seznam programov, ki jih je mogoče sprejemati od 31. julija letos, po obnovi sprejemne postaje, na posameznih kanalih: Kanal 02 - AUT. 2. nov stereo Kanal 03 - KABEL 1 nov stereo Kanal 04 - KOPER nov stereo Kanal 06 - SLO 1 nov stereo Kanal 07 - KANAL »A« nov stereo Kanal 08 - HRT 1 nov stereo Kanal 09 - TV3 nov stereo Kanal 10 - AUT 1 nov stereo Kanal 11 - POPTV nov stereo Kanal 12 - SLO 2 nov stereo S Kanal 04 - PRO 7 obstoječi S Kanal 05 - DSF obstoječi S Kanal 06 - SAT 1 nov stereo S Kanal 07 - VIVA - nov stereo S Kanal 08 - WOX obstoječi S Kanal 09 - Eurosport - nov dual sistem S Kanal 10 - IMPULZ obstoječi S Kanal 11 - SKY NEWS obstoječi S Kanal 12 ■ S Kanal 13 S Kanal 14-stereo S Kanal 15 - MTV - nov stereo S Kanal 16 - RTL 2 - nov stereo S Kanal 17 - TNT - CAR-TOON - obstoječi S Kanal 19 - SRBIJA - obstoječi S Kanal 20 - CNN - obstoječi F. SVETELJ ■ RTL - nov stereo ■ 3 SAT - obstoječi • NBC - Super - nov Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1, ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Za glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor Republike Slovenije, dne 10. novembra 1996 v volilnem okraju št. 10 KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 10/01 bo v Kulturnem domu Motnik za volivce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11,13-18 in 28-31 KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 10/02 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volivce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9,12 in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 10/03 bo v Kulturnem domu na Lazah za volivce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 10/04 bo v Kulturnem domu Šmartno za volivce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hru-ševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 10/05 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za volivce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 10/06 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volivce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 10/07 bo v Kulturnem domu Sela za volivce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana.Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja Peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 10/08 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volivce naselij: Nevlje, Briše, Oševek,Tučna, Vrhpolje . volišče št. 10/09 bo v gostilni Zlata Kaplja na Vrhpolju za volivce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 10/10 bo v prostorih Krajevne skupnosti Godič za volivce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 10/11 bo v Gasilskem domu na Gozdu za volivce naselja Gozd volišče št. 10/12 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volivce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 10/13 bo v gostilni GRKMAN Franc, Črna 9 za volivce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 10/14 bo v Osnovni šoli Stranje za volivce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica, Kregarjevo, Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica in Velika planina KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 10/15 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volivce naselij:Tunjice,Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 10/16 bo v prostorih Društva upokojencev Glavarjeva 104, Komenda za volivce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komenska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 10/17 bo v Gasilskem domu Križ za volivce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 10/18 bo v Osnovni šoli Moste za volivce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 10/19 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volivce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 10/20 bo v Kulturnem domu Šmarca za volivce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habja-nova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska,Trata.Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 10/21 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za volivce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 10/22 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja peč za volivce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 10/23 bo v Kulturnem domu Duplica za volivce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14/A - 86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 10/24 bo v Osnovni šoli Duplica za volivce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 10/25 bo v domu Partizan Mekinje za volivce ulic in naselij: Polčeva, Antona Kotarja Martina.Tineta Zajca, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Drnovškova, Neveljska, Jeranovo, Zduša, Podjelše KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 10/26 bo v prostorih Občine Kamnik za volivce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-29), Žale, Šlakarjeva, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva, Frančiškanski trg, Šolska ulica, Na produ, Raspov prehod KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 10/27 bo v SENŠRM Kamnik za volivce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot na Dobrovo, Pot v Rudnik KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 10/28 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volivce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2,3, 11,12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 10/29 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volivce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva.Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. l/A, 1/B, l/C, l/Č, 3/A, 3/B, 3/C, 4, 4/A, 5, 6, 7, 7/A, 8, 9 in 10), Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča in Frana Albrehta. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-4/96 Datum: 20.09.1996 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 3. oktobra 19% 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Postopek za imenovanje statutarno pravne komisije Na pobudo svetnika Iztoka Debevca, naj se pri občinskem svetu ustanovi statutarno pravna komisija, odgovarja kolegij predsednika občinskega sveta, da je komisija za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja sprejela sklep, da začne s postopkom za imenovanje statutarno pravne komisije. Zato je kolegij priporočil predsedniku komisije, da sprejeti zaključek čimprej realizira. Prejemki občinskih funkcionarjev Na 10., 12. in 17. seji sta svetnika Brane Golubovič in Rudi Meršak zahtevala seznam in brutto osebne prejemke za leto 1996. V zadnjem gradivu za 18. sejo občinskega sveta 25. septembra je župan Smolnikar objavil seznam izplačil funkcionarjev v 144 malčkov kmalu pod novo streho Kot je povedal na nedavni novinarski konferenci župan Tone Smolnikar, se bo sredi oktobra (odprtje vrtca naj bi bilo 10. oktobra) 144 otrok iz sedanjih prostorov na Sutni preselilo v novi vrtec v Novem trgu. Te dni v delu stanovanjskega bloka, v katerem bo vrtec, opravljajo še zadnja dela, urejajo kuhinjo, večnamenski prostor, potrebno pa bo urediti tudi igrišče in podobno... V novem vrtcu bo na voljo sedem oddelkov, torej bo nekoliko manj prostora kot v starem vrtcu, kjer so lahko sprejeli do 178 otrok. Zato so nove prostorske možnosti upoštevali že pri letošnjem vpisu, tako, da nihče od malčkov ne bo ostal na cesti. F. S. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) ter 36. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list RS, št. 39/95), izdajam SKLEP O DOLOČITVI NAČINA PLAKATIRANJA V ČASU VOLILNE KAMPANJE 1. S tem sklepom se določajo način in pogoji plakatiranja v občini Kamnik v času volilne kampanje, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) glede plakatiranja. 2. Plakatna mesta, na katerih organizatorji lahko nameščajo in lepijo plakate, so določena v grafičnem prikazu, ki je sestavni del tega sklepa in bo izobešen na oglasni deski Občine Kamnik. Na plakatnih mestih, navedenih v prejšnjem odstavku, je v času volilne kampanje oglaševanje dovoljeno na • plakatnih stebrih; • panojih maksimalne dimenzije 120x100 cm. Pripravo in postavitev ter vzdrževanje plakatnih stebrov in panojev ter nameščanje plakatov zagotavljajo organizatorji sami. Zaradi varnosti morajo biti panoji obteženi. Pristojni organ Občine Kamnik v primeru neustrezne postavitve plakatnega stebra ali panoja opozori organizatorja, ki mora nepravilnost odpraviti. 3. Vsak organizator lahko z vlogo, ki jo vloži na Občini Kamnik - Oddelek za okolje in prostor, kandidira za pridobitev plakatnih mest. Vlogo iz prejšnjega odstavka morajo organizatorji vložiti najkasneje do 7.10.1996. V vlogi mora biti navedeno ime oziroma naziv organizatorja, vrsta in število plakatnih mest, ki jih želi organizator postaviti ter ime pooblaščenega predstavnika predlagatelja. 4. Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določi enako število plakatnih mest do 10.10.1996. O izbiri plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu iz druge točke tega sklepa, se dogovorijo organizatorji sami. Morebitna preostala plakatna mesta se razdelijo organizatorjem, ki so zainteresirani za večjo število plakatnih mest. 5. Plakatni mesti sta poleg plakatnih mest, določeni v grafičnem prikazu iz 2. točke tega sklepa, tudi na oglasnem stebru na Glavnem trgu in na tržnici ob Maistrovi ulici; med prijavljene organizatorje se vsak steber razdeli tako, da ima vsak prijavljeni organizator na voljo enako velik oglaševalski prostor. 6. Plakatiranje na območju celotne občine Kamnik zunaj plakatnih mest, določenih s tem sklepom, je dovoljeno v skladu z zakonom o volilni kampanji. 7. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti plakate in naprave za plakatiranje, ki so jih sami postavili, sicer jih bo odstranila občina Kamnik na stroške organizatorja. 8. Za zadeve, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona o volilni kampanji. 9. Ta sklep začne veljati z dnem objave na oglasni deski v pritličju občine Kamnik, Glavni trg 24 v Kamniku. Številka: 02101-0081/96-1 Datum: 25.9 1996 Tone Smolnikar ŽUPAN • obdobju od 1. 1. 1996 do 30. 6. 1996. Iz tega seznama je razvidno, da je v tem času tajnik občine Pristovnik prejel 1,177.055 SIT netto plače, 10.374 SIT sejnin, 47.200 SIT potnih stroškov in dnevnic ter 61.274 SIT regresa. Župan Smolnikar pa je prejel kot nadomestilo plače 586.142 SIT, za sejnine 22.477 SIT in 183.800 SIT za potne stroške in dnevnice. Podžupanu Skodlarju so izplačali nadomestilo plače v višini 317.054 SIT in za sejnine 12.195 SIT, podžupanu Steletu pa nadomestilo plače v znesku 213.426 SIT. Predsednik občinskega sveta Podbrežnik je dobil izplačanih 443.518 SIT kot nadomestilo plače in 53.510 SIT za sejnine. Podpredsedniku občinskega sveta Hočevarju so izplačali za nadomestilo plače 359.269 SIT in za sejnine 20.795, podpredsednici občinskega sveta Humarjevi pa 359.269 SIT za nadomestilo plače ter 56.491 SIT za sejnine. Občinski svetniki pa so glede na udeležbo na sejeh prejeli sejnine v višini od 205.145 SIT (Jesenik Dušan) do 54.025 SIT (Koderman Klavdij). Pri tem je treba pripomniti, da je slednji postal svetnik šele pred nedavnim, koje v občinskem svetu zamenjal Andreja Skodlarja, ki je bil izvoljen za podžupana. Lastništvo bivše stavbe OŠ Špitalič Kdo je sedaj lastnik stavbe bivše osnovne šole v Špitaliču, je na 17. seji občinskega sveta zanimalo svetnika Antona Hočevarja. Župan Smolnikar odgovarja, da je bil v zvezi s tem posredovan izčrpen odgovor že na 9. seji občinskega sveta. Od takrat pa se zadeva ni bistveno spremenila. Objekt je še zmeraj v stečajni masi Utoka. V letošnjem letu izvedena javna dražba po pravilih stečajnega postopka ni bila uspešna. Financiranje programov krajevnih skupnosti Na pobudo Vide Romšak, članice občinskega sveta, ki se nanašajo na financiranje programov KS Kamniška Bistrica, Godič, Črna in Mekinje, je župan Smolnikar odgovoril, da so po zakonih o financiranju občin in o lokalnih skupnostih naloge razmejene na tiste, ki jih financira država, in tiste, ki jih mora financirati občina iz lastnih virov. Financiranje programov krajevnih skupnosti je možno v obsegu, ki ga v te namene določi lokalna skupnost. Ta sredstva so poleg sredstev sklada stavbnih zemljišč namenjena pokrivanju investicijskih potreb. Kakšna bo realizacija financiranja programov, navedenih v pobudah, pa je razvidno iz proračuna za proračunsko leto 1995 oz. 1996. (fs) Z18. seje občinskega sveta O novih cenah v vrtcu Nadaljevanje s 1. strani Po dolgi razpravi so s 16 glasovi od 29 navzočih svetniki le sprejeli predlog novih cen, ki bodo v povprečju, kot je povedal župan, višje za 12 do 18%. Sklenili so tudi, da bo WZ Anton Medved s poračunom za nazaj pričel šele 1. januarja. Niso pa sprejeli predloga župana, naj bi ga pooblastila za potrjevanje bodočih predlogov o valorizaciji cen programov v otroškem varstvu. Tako bo nova ekonomska cena v prvi starostni skupini, otroci do treh let, znašala malo manj kot 37 tisočakov, najvišji možni prispevek staršev (85%) pa 31.406 SIT, v skupini otrok nad tri leta pa znaša cena 30.381 SIT, starši pa naj bi prispevali največ 25.823 SIT. 300 ur male šole stane 88.621 SIT, starši pa naj bi prispevali največ 4.000 SIT. Dejanski prispevek staršev pa bo kot doslej odvisen od njihovega socialnega stanja. K predlogu sklepa o določitvi cen storitev, ki se opravljajo na Zavodu za urbanistično načrtovanje, je imel nekaj pripomb odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki je med drugim mnenja, da če je z izdelavo lokacijske dokumentacije mišljena le informacija o zazidljivosti parcele, potem je predlagani znesek previsok. Državna uprava namreč posreduje potrdilo o zazidljivosti brezplačno. V zvezi s ceno postopka za pripravo prostorskoi-zvedbenega akta je odbor menil, da občina samoplačnikov določenih naložb ne bi smela še dodatno obremenjevati, prav tako pa bi morali imeti izdelane tudi kriterije, po katerih je občina pripravljena financirati posamezne PIA. Na take in podobne pripombe tudi s strani svetnikov je župan pojasnil, da se cene teh storitev že od leta 1992 niso spremenile in da priprava lokacijskih dokumentacij teče zelo ažurno in nanje ni treba dolgo čakati. Kljub temu pa so svetniki pritrdili tistim razpravam, ki so menile, da za odločanje ni potrebnih analiz in so z 19 glasovi sklenili, da se odločanje o tem prenese na naslednjo sejo. Tudi o osnutku odloka o gospodarjenju z javnimi potmi so svetniki odločili, da se zaradi slabe priprave odloži, vendar je tak predlog sklepa dobil en glas premalo, zato so z dokaj kritično razpravo nadaljevali. Potem ko je Bojan Mlakar, načelnik oddelka za prostor in okolje, pojasnil, da je odlok iz leta 1986 treba spremeniti tudi zato, ker vsebuje precej zastarelih pojmov, so svetniki menili, da bi moral odlok določati tudi potrebna sredstva Strah pred zgodovino ni pri nas samo strah pred prihodnostjo, ampak tudi strah pred preteklostjo. Rekel bi celo, da sta ta dva strahova med seboj pogojena; kdor se tega boji, kar bo, ta se navadno boji pogledati v obraz tudi temu, kar je bilo, Kdor pa se boji pogledati v obraz lastni preteklosti, se nujno boji tega, kar bo. Vaclav Havel Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega nasilja pri Občinskem svetu občine Mengeš Vas vabi na odkritje obeležja v nedeljo, 13. oktobra 1996, ob 15. urina farnem pokopališču v Mengšu. Slovesnost simboličnega pokopa zamolčanih žrtev bomo pričeli z daritvijo svete maše v farni cerkvi. Prisrčno vabljeni! Jožef Pajnič predsednik komisije NEGA BOLNIKA Nego, oskrbo in varstvo bolnikov, starostnikov in invalidnih oseb nudimo na vašem domu. Lajšamo bolečine v nogah in hrbtenici. Nudimo pedikuro in ročno ter vodno masažo. Tel.: 813-604, po 19. uri. za njegovo izvedbo, saj krajevne skupnosti brez potrebnega denarja tega ne bodo zmogle. Menili so tudi, da je odlok v nasprotju z zakonom in občinskim statutom, da krajevne skupnosti ne morejo samostojno urejati prometa na javnih poteh in podobno. Precej pripomb so imeli svetniki tudi k osnutku odloka o postopkih za dajanje koncesij za opravljanje dimnikarske gospodarske javne službe, čeprav je tajnik občine Pristovnik dejal, da so pri njegovi pripravi sodelovali tudi zunanji sodelavci. Zelo ostra je bila Marjeta Hu-mar, ki je med drugim dejala, naj tisti, ki so ga pripravljali, kar vrnejo svoje diplome, da je to plod površnosti upravnih delavcev in podobno. Tajnik Pristovnik pa je tij pitne vode, je občinski svet obravnaval in sprejel tudi osnutek odloka o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov. Gre za 14 vodnih zajetij na območju Tuhinjske doline in doline Crne, ki bodo zavarovani s tremi stopnjami varstvenih pasov, od najožjega, ožjega in do širšega pasu. Med ostalimi sklepi 18. seje občinskega sveta velja omeniti tudi dvoje soglasij za opustitev javnega dobra na Zgornjem Pe-rovem zaradi nove trase ceste in v Motniku zaradi gradnje avtoceste. Občinski svetniki so soglašali tudi s predlogom za podelitev koncesije Jožici Lužar za opravljanje medicinske pomoči na domu. Ker je občina ustanovitelj javnih zavodov na področju otroškega varstva in osnov- »Prvičprihajam sem gor kot iz šolskega razreda,* je pikro ocenil novo razporeditev svetniških klopi svetnik Rudi Meršak. dejal, da je osnutek pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo. Na koncu so osnutek le sprejeli z večino glasov s tem, da se pri pripravi predloga upoštevajo pripombe svetnikov. Z nekaterimi pripombami so svetniki sprejeli tudi osnutek odloka o ureditvi zimske službe. Slišati je bilo pripombe, da je osnutek pisan na kožo izvajalca, da je treba bolj natančno opredeliti, kaj so izredne razmere, da je treba poostriti kazni itd. Ker je treba po zakonu o vodah zavarovati območja zaje- nega šolstva, je občinski svet v skladu z novim zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja sprejel osnutke odlokov o ustanovitvi WZ Antona Medveda, sedmih osnovnih šol v občini Kamnik in Glasbene šole. Na koncu nekaj čez pet ur trajajoče seje so se občinski svetniki seznanili še s poročilom o uresničevanju sklepov in ga sprejeli, postavili pa so tudi več vprašanj in dali nekaj pobud, o čemer bomo poročali, ko bodo znani odgovori nanje. FRANC SVETELJ KRAJEVNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB KOMENDA-MOSTE-KRIŽ se iskreno zahvaljuje za denarne prispevke vsem, ki ste s tem omogočili obnovo glavnega spomenika padlim in umrlim borcem med NOB v Komendi. Posebej se zahvaljujemo za prispevek gospodu DROLEC TOMAŽU in županu gospodu TONETU SMOLNIKARJU za posredovanje pri nakazilu denarja v ta namen. Republika Slovenija Upravna enota Kamnik Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/92) Upravna enota Kamnik izdaja RAZGLAS o razgrnitvi volilnih Imenikov za volišča v občini Kamnik za glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor Republike Slovenije dne 10. novembra v volilnem okraju št 10, volilna enota it 1 1. Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve - soba 1. c do vključno 04.11.1996. 2. Občani imajo pravico pogledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva občan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Mihael Novak, dlp. ek. 4 3. oktobra 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN IV. Mihaelov sejem v Mengšu Mengšani so se tudi letos lotili organizacije Mihaelovega sejma, ki vse bolj postaja tudi osrednja mengeška turistična prireditev. Letošnji IV. Mihaelov sejem je potekal od petka, 20., do nedelje, 22. septembra. Dogajanje pa so letos prestavili v stransko Zoranino ulico in na parkirišča pred banko, zdravstveno postajo in otroškim vrtcem. Žal prizadevnim organizatorjem s Štefanom Borinom na čelu vreme tudi letos ni bilo preveč naklonjeno, saj je razstavljalce in obiskovalce vse tri dni po malem močil dež. Sejem je ob dviganju mengeške in sejemske zastave v soboto odprl mengeški župan Janez Per. Osrednja prireditev letošnjega sejma je bila zanimiva razstava kruha in peciva v prostorih otroškega vrtca, na kateri je sodelovalo osem razstavljalce v - pekov iz Mengša in okolice, svoje dobrote pa so ponudile na ogled tudi kmečke žene iz Mengša in iz avstrijskega St. Egidena. Sicer pa je bil celoten sejem zasnovan na sloganu »Od zrna do kruha«. Na to temo je bila uglašena tudi nedeljska povorka kmečkih vpreg, v kateri so domačini prikazali stara kmečka opravila. Na 95 stojnicah so prodajalci ponujali, lahko rečemo, nekoliko večjo izbiro blaga kot pred nedavnim v Kamniku. V okviru sejemskega programa je potekala še vrsta prireditev kot razvitje prapora čebelarskega društva, revija naro-dnozabavnih ansamblov, prome-nadni koncert beljaške, dobre-poljske in mengeške godbe in druge. V soboto pa se je Mengša-nom predstavila tudi kamniška občina. Pisan program pesmi in pastirskih običajev so predstavili kamniška Mestna godba, Kamniški koledniki in člani KD Planšar z Velike planine. Zbrane pa je pozdravil naš župan Tone Smolnikar. F. S. Iz krajevne skupnosti Srednja vas Novi kilometri asfalta V petek, 13. septembra, so v krajevni skupnosti Srednja vas izročili prometu modernizirano in asfaltirano cesto v Lokah - odcepa Gobovše in Dreke. Krajani so zadovoljni in hvaležni zaradi nove pridobitve, ki jim omogoča hitrejšo in varnejšo pot do glavne ceste. Leta in leta so se namreč vozili po makadamski cesti, ki je bila po deževju zelo težko prevozna zlasti do Go-bovš. Na slovesnosti ob odprtju ceste je Marko Matoh, predsednik KS Srednja vas, pozdravil zbrane krajane in goste. Nekdanji predsednik te krajevne skupnosti Jernej Koncilja je izrazil zadovoljstvo, da jim je v času njegovega mandata uspelo dokončati modernizacijo te ceste. Poudaril je, da so se dela začela na pobudo krajanov, svet KS pa je cesto uvrstil v plan dela za leto 1995. Pohvalil je delo gradbenega odbora pod vodstvom Franca Novaka, saj je bilo treba uskladiti veliko različnih želja, interesov in tudi nepremostljivih zahtev. V letu 1995 je Komunalno podjetje Kamnik opravilo vsa zemeljska dela. Naleteli so na podporo vseh lastnikov ze- mljišč, ki so s tem prispevali k nemoteni gradnji. V letošnjem letu pa so dodali še piko na i, saj je cesta asfaltirana v celoti. Celotna investicija znaša približno 6 milijonov tolarjev. Asfaltirano cesto v Lokah je izročil prometu Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, ob pomoči sedanjega in nekdanjega predsednika KS Srednja ras. Občina Kamnik Glavni trg 24, Kamnik Poslovno informacijski center Izobraževanje za podjetnike in obrtnike Strokovne in profesionalne poslovne odločitve so potrebne tako v stikih podjetja z zunanjim poslovnim okoljem, pri trženju, prodaji, informiranju in vstopanju v različne pogodbene odnose, kot tudi znotraj podjetja pri načrtovanju in vodenju finančnega poslovanja itd. Zato bo Občina Kamnik - Poslovno informacijski center v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja malega gospodarstva do konca letošnjega leta in v januarju 1997 pripravila naslednje SEMINAR Termini V sodelovanju Dodatne Informacije VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA pricetek U. oktober 1996 GEA CoUege d. d. Ljubljana 168 70 02 1687301 RETORIKA ZA POSLOVNEŽE 7. -10. 10.199« CTU LJubljana 831-266 831-470 DAVKI: prometni davki, davek na dobiček pravnih oseb, dohodnina druga polovica oktobra DATA-Z d. o. o. ga. M. Zejnelaglč 831-266 ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE druga polovica LSI Ljubljana 831-266 NOVI ZAKON O DAVČNEM POSLOVANJU prva polovica decembra ISI Ljubljana 831-266 VEČERNA ŠOLA EKONOMIKE IN FINANC januar GEA 831-266 S1.10.1996 ponovno uvajamo brezplačno posredovanje osnovnih informacij in svetovalnih storitev za malo gospodarstvo po naslednjih vsebinskih sklopih in časovnih razporedih: - sreda od 17. do 19. ure: DATA-Z d. o. o., Medvedova 10, Kamnik ga. Zejnelagič, tel.: 817-226 (področje vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje, financ) - četrtek od 16. do 17. ure: NOTAR g. Novak, Glavni trg 20, Kamnik (področje pravne ureditve poslovanja samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb), tel.: 817-153 - ponedeljek od 16. do 18. ure: CORAL d. o. o., Kamnik - svetovanje v Poslovno informacijskem centru Občina Kamnik, Glavni trg 23, tel.:817-443 področje: seznanjanje podjetnikov in novih podjetnikov - z obstoječimi predpisi (Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd.), - s statusnim oblikovanjem poslovanja. Vsaka hiša (na tem koncu jih je dvanajst) je prispevala po 1000 DEM, preostala sredstva pa so prispevali KS Srednja vas, Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik in občinski proračun. Jernej Koncilja je še izrazil zadovoljstvo, da so vaščani s svojim prostovoljnim delom prispevali k razvoju svojega kraja in se v imenu vseh uporabnikov ceste zahvalil g. Petku in g. Tre-bušaku, ki sta z razumevanjem gledala na vse težave in prošnje, županu Tonetu Smolnikarju in občinskim svetnikom, ki pri delitvi občinske pogače odlomijo tudi košček za KS Srednja vas in njihove potrebe. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, je simbolično prerezal trak in s tem cesto izročil prometu, župnik Franc Baloh pa je cesto blagoslovil in vsem zaželel varno pot. Vsi zbrani so se po novi cesti napotili v novi zaselek (po domače mu rečejo Dreke), kjer so se ob prijazni pogostitvi krajanov spletali številni zanimivi pogovori. Že teden dni prej so slavili krajani treh hiš iz Gobovš. Asfaltirana cesta je bila zanje še večja pridobitev. Zaradi daljše ceste je morala vsaka hiša dodati še po 1000 DEM, da se je tudi njim uresničila želja po asfaltirani celotni dolžini ceste od Lok do Gobovš, za kar je še posebej zaslužen pobudnik Franc Zava-snik. SAŠA MEJAČ Krajanom Mekinj Že kar nekaj vode je preteklo in nekaj dni sonca in dežja je mimo, odkar so bile volitve v svet KS. Istočasno s tem pa je bil tudi uspešno izveden referendum za 1 % samoprispevka z mislijo: »OD STOPINJE DO STOPINJE - VEČ BLAGINJE ZA MEKINJE«. Zato dovolite, spoštovani prijatelji, saj samo prijatelj prijatelju zaupa, da se vam zahvalimo za izkazano zaupanje in s tem tudi za izvolitev v svet KS Mekinje. Hvala vam. ludi mi se zavedamo svoje odgovornosti, ki smo jo sprejeli s to dolžnostjo. Težko bomo tako uspešni, kot je bil dosedanji svet z ga. Marijo Reba na čelu. Toda tudi mi se bomo potrudili in upamo, da bomo s skupnimi močni naredili veliko za dobrobit vseh nas. Novi svet KS Mekinje, ki ga sestavljajo: BARBARA SPRUK, ANICA RAMŠAK, FRANC LETNAR, FRANC GOLOB, JOŽE ŽUPANČIČ, JOŽE ROMŠAK in MIRO PETEK, ki je tudi predsednik sveta, se je zavestno odločil, da bo začeto delo izvrševal naprej. V to nas zavezuje vizija razvoja KS kakor tudi spodbuda članov starega sveta KS. Naš program je prilagojen možnostim, ki jih imamo in ki so predvsem finančne narave. V kratkem bo podpisana pogodba z izvajalcem del za ureditev pokopališča, začeti se mora tudi asfaltiranje poti na Jeranovo kakor tudi dokončanje dela ceste Treh talcev. Pri teh projektih je velik zalogaj finančnih sredstev na ramenih občinskega proračuna in proračuna Sklada stavbnih zemljišč. Tradicionalno sodelovanje s podružnično šolo v Mekinjah vsekakor želimo obdržati in po možnostih tudi izboljšati vsaj na določenih področjih. Šola za potrebe KS opravlja veliko dela pri raznosu najrazličnejšega gradiva, kot so vabila, obvestila, letaki. Učenci pa raznašajo tudi Kamniškega občana, ki ga boste še naprej redno dobivali na vaše domove. V interesu sveta KS, kakor tudi vseh prebivalcev Mekinj, pa je vsekakor čimprejšnja adaptacija šole, saj je ta nujno potrebna, predvsem zaradi naših otrok, saj je bilo že tako zadosti generacij prikrajšanih za telovadbo v telovadnici, za enoizmenski pouk, za varno pot v šolo. Vsi smo izrazili željo in tudi po svojih močeh obljubili pomoč, da do leta 2000 zašije v Mekinjah ne nova, ampak dograjena in adaptirana šola. Vsekakor želimo ohraniti tradicionalno dobre odnose z vsemi organizacijami na področju naše KS, saj se zavedamo, da je v slogi moč. Spoštovani krajani KS Mekinje, nismo pa pozabili tudi na vas. Vsak petek zvečer vas bo med 19. in 20. uro čakal nekdo od članov sveta v prostorih KS Mekinje na Cankarjevi 37. To je TVD Partizan, naš telefon pa je: 832-761. Pripravljeni smo prisluhniti vašim problemom, morebitnim rešitvam ali pa samo prijateljskim nasvetom in to posredovati na sestankih sveta KS. Za leto, ki je pred nami, bi radi pridobili projekte in soglasja lastnikov za priglasitev oziroma gradbeno dovoljenje za dograditev kanalizacije Jeranovo-Zduša-Breg, sanacijo ceste od šole do odcepa za Podjelše-Brezje in zgraditev pločnika. Tako smo se vam na kratko predstavili. Obljuba dela dolg, toda brez vaše pomoči bo tudi naše delo jalovo. Vsi skupaj zavihajmo rokave z vsem nam znanim izrekom: »OD STOPINJE DO STOPINJE -VEČ BLAGINJE ZA MEKINJE«. Svet KS Mekinje Svet KS Šmarca se loteva kanalizacije Po izvolitvi se je devetčlanski svet KS Šmarca zbral na svoji 1. seji, ki je bila 19. avgusta. Za predsednika smo soglasno izvolili gospoda Ivana Sekavčnika in za tajnika gospoda Aleša Zabavnika. Zaradi obsega nerešene problematike smo sprejeli dogovor, da so sestanki vsak ponedeljek, ob 20. uri v sejni sobi KS v prvem nadstropju kulturnega doma Šmarca. Že na prvem sestanku smo bili obveščeni, da je strokovna služba občine Kamnik pridobila lokacijsko dovoljenje za izgradnjo kanalizacije v KS Šmarca in na javnem razpisu izbrala tudi najboljšega ponudnika izvajalca del, to je Komunalno podjetje Kamnik. Na drugi seji Sveta sta prisostvovala strokovna delavca, zadolžena za izvedbo in nadzor in nam natančneje predstavila projekt, ki je razdeljen na šest faz. Sredstva za izgradnjo ima rezervirana občina v svojem proračunu in skladu stavbnih zemljišč, del prispeva republika, občani pa naj bi prispevali svoj delež, tako da bo razmerje pri financiranju občina in republika -občani 70:30. Aktivnosti v zvezi s kanalizacijo potekajo zelo intenzivno, tako da pričakujemo začetek del sredi oktobra. Ker želimo občane čimbolje seznaniti z vsemi aktivnostmi pri izvedbi, bomo v bližnji prihodnosti tematiko obravnavali na zboru občanov. Na 4. seji sveta smo v svoji sredini pozdravili občinskega svetnika gospoda Milana Šuštarja, ki nam je povedal veliko zanimivosti, povezanih z delom sveta KS in nam zagotovil vso podporo pri delu in pridobivanju sredstev proračuna za leto 1997. V ponedeljek, 16. septembra, je naša predstavnika sprejel župan gospod Anton Smolnikar s sodelavcem. Pogovarjali smo se o kanalizaciji v Smarci in tudi o drugih problemih, ki jih želimo reševati s sodelovanjem občine Kamnik. Župan nas je tudi obvestil, da bomo že v prihodnjem mesecu prejeli poziv za pripravo programa aktivnosti za prihodnje leto, ki bo služil občinski strokovni službi za pripravo osnutka proračuna za leto 1997. Svet KS si bo prizadeval reševati problematiko naše krajevne skupnosti v skladu z mo- žnostmi, ki so predvsem omejene z denarjem. Nenazadnje pozivamo krajane naše krajevne skupnosti, da se s pobudami, ki so lahko pisne ali ustne, aktivno vključite v reševanje problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. RUDI VERŠNIK Zlatoporočenca Hribar iz Buča Pri Hribarjevih v Buču so se v avgustu veselili zlate poroke. V kamniški poročni dvorani je 3. avgusta pred županom občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem in matičarko Upravne enote Kamnik Marijo Križman potekala slavnostna potrditev zakonske zveze Matevža in Alojzije Hribar, ki je bila sklenjena 30. julija 1946, potrjena pa še 19. 8.1946 v cerkvi na Selah. Alojzija Hribar, rojena Resnik 17. junija 1926, je bila najmlajše dekle na gorski kmetiji pri Dolinškovih na Žubejevem pri Selah, kjer je bilo šest otrok, tri dekleta in trije fantje. Ko je bila stara deset let, je umrl oče in otroci so ostali sami z materjo. Pri devetnajstih letih se je poročila Z Matevžem Hribarjem, rojenim 17. 9.1923, na majhno kmetijo v Buč k Zidanku. Ker pri hiši ni bilo gospodinje, Matevževa mama je umrla, ko je bilo Matevžu 21 let, je morala takoj prijeti za vsa gospodinjska in kmečka dela. Takrat sta bila pri hiši še možev oče Janez in brat, ki pa se je kmalu poročil in na kmetiji so ostali sami z očetom. Oče Janez Zlata poroka zakoncev Hribar v kamniški poročni dvorani. je »fural« s konji, kasneje pa je njegovo delo prevzel sin Matevž- Ker je bila kmetija bolj majhna, je bilo treba drugje poprijeti za delo, zato je Matevž oral in se jal pri drugih kmetih, da je lažje preživljal svojo družino. Mami Lojzki in očetu Matevžu sta se rodili dve hčerki, Ivi in Fani. Starejša Ivica je ostala doma in skupaj z njeno družino so zgradili novo hišo z gospodarskim poslopjem. Matevž in Alojzija dolgočasja nista nikoli poznala, ker sta vedno našla delo. Imata pet vnukov, sedaj pa ju oblegajo že štirje pravnuki, ki radi obiščejo prababico in pradedka že zaradi bonbončkov, ki so pri njima vedno na razpolago. Cerkvena zlata poroka je bila v prelepi cerkvici pri Sv. Miklavžu, kjer je baročni oltar, lesen poslikan strop in freske iz druge polovice 18. stoletja. Cerkev je podružnica farne cerkve Šmartno. Zakonca Hribar sta se tja pripeljala kar s konji in prekom. V cerkvi pri Sv. Miklavžu jih je pričakal župnik Baloh. Pripravil je zelo lep obred, ki ga je z glasbo spremljal mlad organist Mitja Zibert. Zlata poroka na gori pri Sv. Miklavžu je bila želja ata Matevža, kije zelo rad zahajal v to cerkev. Tja je njegov oče z vozom in konji pripeljal zvonove, ki zvonijo še danes Tudi njima so potrkavali ob slovesnosti zlate poroke. Matevžu in Alojziji želimo, da bi zdrava skupaj pričakala še biserno in železno poroko. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN IZ ŽIVLJENJA STRANK IN DRUŠTEV 3. oktobra 1996 5 Osrednji zbor članstva Slovenski krščanski demokrati kamniške občine Slabo vreme ni oviralo članov SKD s področja celotne občine od Motnika do Šmartnega, mesta Kamnik, od Podgorja do Komende in od drugod, da se ne bi 20. septembra zvečer v razveseljivo velikem Številu udeležili rednega letnega zbora v Nevljah. V svoji sredi so še posebej z veseljem pozdravili visokega častnega gosta dr. Petra Venclja, podpredsednika Slovenskih krščanskih demokratov. Poročilo o preteklem delu je podal predsednik občinskega odbora g. Marko Magister. Pohvalil je veliko zagnanost občinskega vodstva in krajevnih odborov ter sodelo- V razgovoru po zboru SKD z leve: dr. Sušnik, Mika No vak, dr. Peter Vencelj, Marko Magister vanje vsega članstva in pristašev stranke v pripravah na lokalne volitve v decembru 1994 v Kamniku, kjer so nam volivci zaupali 23,3% glasov. S tem smo postali v občinskem merilu najmočnejša stranka. Štiriletno delo naših članov v občinski upravi, izvršnem svetu in nekdanji občinski skupščini je rodilo sadove, ki so danes lepo vidni: številni novi in obnovljeni komunalni objekti vsepovsod, kot zadnji tovrstni pridobitvi na primer nova šola v Šmartnem in otroški vrtec v Kamniku. Sicer pa smo se množično udeleževali taborov SKD: 5. v Kosta- njevici septembra 1994, 6. v Celju septembra 1995, z zastopstvom pa letnih konferenc SKD aprila 95 v Velenju in letošnje aprila v Mariboru ter tudi 5. obletnice samostojne Slovenije na Zbiljah. Občinski odbor SKD je organiziral izleta h kolegom SKD na Razkrižje in k porabskim Slovencem v Monošter in v Gornji Senik na Madžarsko. Slovenski krščanski demokrati smo v občinskem svetu zaslužni tudi za sprejem novega datuma občinskega praznika, to je 29. marec, rojstni dan pesnika in generala Rudolfa Maistra. Letos smo ga prvič praznovali. Na ta dan smo organizirali obisk vodstva SKD v Kamniku. G. Magister je obžaloval, da ob tej priložnosti niso bila podeljena občinska priznanja tudi zaslužnim tvorcem demokracije iz po-mladnih strank na Kamniškem. V razpravi, ki je sledila, smo k besedi povabili dr. Venclja. V svojem nagovoru je navzočim pojasnil temeljne smernice volilno programskega kongresa SKD, ki bo 28. septembra v Skofji Loki. Poleg sprejetja razpoznavnega programa naj bi ta kongres tudi utrdil stranko in ji dal temeljne usmeritve tudi za povolilno obdobje. Temelj našega delovanja je kvalitetno in pošteno delo za skupno dobro. Poudaril je, da so vrednote v Sloveniji ogrožene in da moramo iz njih delovati in po njih živeti 24 ur na dan, ne samo del dneva doma ali v službi. Le tako bomo razpoznavni in vredni zaupanja. Krščanski demokrati si prizadevamo za pravni red, za spoštovanje človekovih pravic; poudaril je po- trebo po izboljšavah na vzgojnem področju, v zdravstvu in šolstvu, nadalje skrb za ostarele, za invalidno prizadete, ki potrebujejo našo pomoč. V razpravi so bili navedeni razlogi, zaradi katerih je stranka SKD zaupanja vredna. Energijo za svoje delovanje črpa iz 1250 let starih slovenskih krščanskih korenin, poleg tega je prva demokratično izvoljena Peterletova vlada izpeljala osamosvojitev Slovenije in s svojo politiko dosegla njeno mednarodno priznanje, poslanci SKD v parlamentu ne prehajajo v druge stranke. Dejal je, da so problemi v naši mladi državi resda številni. Potrebno pa je biti optimist. Marsikaj se bo dalo doseči v novi sestavi državnega zbora, seveda pa je za to na volitvah potrebna množična podpora krščanski demokraciji in seveda udeležba na volitvah. Ne verjemite tistim, ki širijo malo-dušje. SKD je stranka, ki skrbi, ki deluje v dobro vseh slojev prebivalstva, tudi državljanov Slovenije, ki so neslovenskega rodu. Potem, ko je nadzorni odbor po- dal svoje poročilo, so prisotni izglasovali razrešnico dosedanjemu občinskemu odboru. Nato so izvolili novi 29-članski občinski odbor, ki bo na svoji prvi seji med seboj izvolil novo vodstvo SKD v kamniški občini. Seveda bo, tako so menili številni prisotni, njegovo prvo najpomembnejše delo, skupno z vsem članstvom in simpatizerji SKD v občini, promocija naše stranke in našega SKD kandidata na bližnjih državnozborskih volitvah. Številne pobude in podane predloge pa bodo najprej predhodno podrobno pretehtali in jih ovrednotili ter jih šele nato posredovali javnosti. Tudi o referendumih bodo še podrobno razpravljali in zavzeli jasna stališča. Ob zaključku so bile še posebej vzpodbudne razločne programske besede gospoda Jeriča, gotovo najstarejšega in čilega našega člana. Sledil je družabni večer. Razšli smo se z veseljem v srcu in z vero v boljšo bodočnost, še prej pa sklenili, da se prav kmalu zopet snidemo, takrat z vsemi našimi SKD prijatelji in seveda še številčnejši v skoraj slehernem kraju naše občine na številnih predvolilnih SKD zborovanjih. ANA MARINŠEK O uspehih in nalogah SKD v polni dvorani v Nevljah. Novice iz SKD Letni zbori krajevnih odborov Pred kongresom SKD - 28. septembra v Skofji Loki - so imele letne zbore krajevne organizacije Slovenskih krščanskih demokratov tudi v naši občini. V Tuttjicah: kot prvi so že 17. 9. zborovali člani KO SKD iz 71/-njic. Po pregledu njihovega dela v preteklem mandatnem obdobju so tudi za vnaprej izvolili dosedanji krajevni odbor s Petrom S teletom st. na čelu. V tem obdobju so bili dokaj aktivni zlasti pri so-organiziranju izgradnje krajevne komunalne infrastrukture, pri zares vzorni organizaciji miklavže-vanj, pomoči pri raznih lokalnih prireditvah in seveda pri zahtevnih volilnih dejavnostih. Na Selah so zborovali člani KO SKD 19. septembra. Kljub začetnim težavam z vodenjem krajevnega odbora SKD se je tamkajšnje številno članstvo zelo hitro znašlo. Krmilo je ob pomoči marljive tajnice Joži Šuštarje ve začasno in to zelo uspešno prevzel Franc Hvale. Obema so člani ti dve funkciji zaupali tudi v novem odboru. Ta bo sedaj okrepljen z nekaj novimi člani, zato upajo, da bo dobro deloval. Sicer pa so člani SKD v dosedanjem obdobju kar uspešno pomagali na komunalno-infrastruktur-nem področju in to na celotnem njihovem teritoriju od Sel do Bele in Sovinje peči, Poljane Studencev, Znojil, Rožičnega, Markovega, Žubejevega, Podhruške in Srednje vasi. Zlasti s članstvom iz tega slednjega kraja si želijo v bodoče, če le mogoče, tesnejšega sodelovanja. Pomagali so pri urejanju spominskega obeležja v Jetniku. Že lani so sestavili zelo dober načrt urejevanja njihovih krajev, kijih skušajo kar se da družno z ostalimi sokra-jani in občinskimi oblastmi najhitreje uresničevati. Predsednik občinskega odbora SKD Kamnik Marko Magister, ki se je udele- žil njihovega zbora, jim je čestital za opravljeno delo, tudi za pomoč pri odlično organiziranih miklavževanjih. Predstavil pa jim je tudi naš sedanji družbeno-poli-tični položaj tako v občini kot v državi. KO SKD Mekinje-Nevlje: člani tega skupnega odbora so se zbrali na isti dan, tj. 19. 9., na zboru v Nevljah. Njihovo bogato delo v dosedanjem mandatu je podal predsednik KO Jože Je-ras. Poleg zelo aktivne pomoči njihovega članstva pri izgradnji komunalnih naprav v obeh krajevnih skupnostih (v Mekinjah in Nevljah in v pripadajočih zaselkih in vaseh) je bilo tamkajšnje članstvo dokaj aktivno tudi na kulturnem področju (pri organizaciji miklavževanj, zelo uspelega adventnega večera, trikraljevskih koledovanj itd.) Seveda pa so bili tako, kot že prej omenjeni Selani, tudi Mekinjčani in Neveljčani z okoličani vred vedno nadvse aktivni pri izvajanju pred- in obvo-lilnih opravil. Z njihovimi predstavniki v občinskem svetu, kot tudi v vodstvu občinske organizacije SKD in raznih občinskih telesih, so ravno tako zadovoljni kot Hinjičani in Selani. Tildi tu so poskrbeli, da številna grobišča žrtev med- in povojnih pobojev ob vseh svetih niso bila pozabljena in neokra-šena. V nov 9-članski odbor so izvolili ponovno za predsednika g. Jožeta Jerasa, prav tako za tajnico Ano Marinšek in za blagaj-ničarko Cilko Ajdovec in nekaj novih odborniških moči. KO SKD Kamnik-mesto: v sami mestni organizaciji so tudi zborovali v četrtek, 19. 9. Njihovo delo v preteklem mandatnem obdobju je bilo zelo bogato in glede na osrednjo lokacijo tudi zelo prepleteno s številnimi funkcijami uspešnega delovanja SKD v občinskem merilu. Njihovo članstvo je često odločilno prispevalo h komunalni izgradnji in obnovi in lepši podobi samega mesta in Podgorja, katerega SKD članstvo sodeluje v okviru tega odbora. Seveda se zavedajo, da je še mnogo stvari v Kamniku, kijih bo potrebno urediti, ne nazadnje nujne pridobitve novih parkirišč (ali celo parkirne hiše), srednje-velikih in tudi večjih dvoranskih prostorov za kulturne in zboro-valne namene... Tako kot v preteklosti bodo tudi letos kar se da aktivno pomagali pri izvedbi volitev. Tudi v bodoče so vodstvo zaupali dosedanjim odbornikom KO SKD mesta z dr. Janezom Sušnikom na čelu ob sodelovanju podžupana iz SKD vrst g. Toneta Steleta. KO SKD Kamniška Bistrica: člani te SKD krajevne organizacije so se prav tako zbrali 19. 9. Tej člansko zelo številčni organizacijski enoti bo v bodoče predsedovala gospa Helena Pavlinič. Njihovo delo bodo kar se le da poživili. Dosedaj je njihovo članstvo predvsem pomagalo pri izbiranju kandidatov in opravljanju številnih dejavnosti ob volitvah, kar bodo storili tudi letos Dosedanji predsednik njihove KO g. Miro Bider bo tudi pri teh volitvah (tako kot leta 1992) SKD član okrajne volilne komisije v Kamniku. Sicer pa vsako letc^ sodelujejo pri organizaciji kari-tativnega trikraljevskega koledo-vanja, pri organizaciji spominske maše na Kopiščih oz. v Kamniški Bistrici, medtem ko so se prek njihovih SKD zastopnikov v občinskem svetu in v skladu stavbnih zemljišč kar uspešno za vzemali za izgradnjo komunalne infrastrukture v njihovem kraju, saj so v zadnjih treh letih uspeli izposlo-vati v te namene kar 12 milijonov tolarjev. Na letošnji zbor so povabili tudi uglednega člana občinskega odbora SKD Kamnik ing. Jožeta Berleca. Ta jim je zelo realno označil naš sedanji politični položaj. Novemu krajevnemu odboru in vsemu prisotnemu članstvu je zaželel mnogo uspehov v trdni veri, da bodo znah biti tudi v bodoče enako razsodni, nenaivni, pokončni in trdni v naših SKD načelih kot doslej. Le tako nam bo uspelo med nami izbrati tiste prave, poštene in delavne ljudi, ki bodo znali in hoteli, ob upoštevanju neredko trdega in žal ne vedno fair političnega boja, uresničevati ideale poštenja in pravičnosti in ideale pomoči, služenja človeka sočloveku. »Tli je čas, ko bodo naša javna občila lansirala še več vsemogočih političnih informacij. Bodimo do teh kritični, razsodni, ne verjemimo vsega na prvi mah, pa četudi je tiskano črno na belem. Preverjanje in poglobljeno razmišljanje nam bo vsem samo v korist!« Na vseh zgoraj omenjenih letnih zborih pa so navzoči sklenili, da bodo pred samimi volitvami skupno z ostalim članstvom kar se le da skrbno pripravili kvalitetna predvolilna zborovanja skoraj v slehernem kraju naše občine. Na teh naj bi najboljši SKD predavatelji in seveda SKD kandidat za državni zbor dodobra osvetlili program SKD stranke v bodoče in dajali odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Zato že sedaj vabijo vse prijatelje Slovenskih krščanskih demokratov, da se teh zanimivih zborovanj zagotovo udeležijo. VII. tabor SKD - Beltinci, 20. oktobra. Občinski odbor SKD Kamnik bo tudi tokrat v sodelovanju s krajevnimi SKD odbori organiziral na ta tabor avtobusni prevoz. Člani in prijatelji SKD, pravočasno si rezervirajte mesto v avtobusih in to čim prej po tel. 831-716. Zadnji rok je 9. oktober. Cene prevoza bodo zmerne, tudi za nečlane, še posebej pa za člane. Poleg prisostvovanja na taboru načrtujemo tudi ogled zanimive beltinške cerkve in gradu. Če bo le mogoče, pa še vse ali vsaj del naslednjega: portal gradu v Murski Soboti, 700let staro cerkev z znamenitimi freskami Janeza Aquile v Martijancih, Plečnikovo Bogojino, Bukovniško jezero, Dobrovnik in freske vcerkvi v Tumišču. MILAN WINDSCHNURER Dobro delo Rdečega križa Kamnik v letu 1996 Odbor Območne organizacije Rdečega križa Kamnik je na svoji seji v septembru 1.1. pregledal dosedanje delo in ugotovil,da aktivnosti, načrtovane v letnem programu dela, uspešno uresničujejo. Med ostalimi nalogami so bile dobro realizirane obveznosti do vsakoletne krvodajalske akcije (s tem smo bralce deloma že seznanili). Najbolj zaslužnim sodelavcem RK in krvodajalcem za večkraten odvzem krvi so bila podeljena priznanja. Na področju izobraževanja je bila zelo dobro pripravljena ekipa za prvo medicinsko pomoč, ki se je uvrstila na evropsko tekmovanje. Med 29 sodelujočimi državami je kamniška ekipa dosegla zelo solidno 11. mesto. Letovanja otrok od 6. do 16. avgusta na Debelem rtiču se je udeležilo 145 otrok in 21 spremljevalcev, vse v organizaciji RK Kamnik. Letovanja otrok v Savudriji se je udeležilo 79 otrok in 7 spremljevalcev. Na splošno ugotavljajo, tako otroci kot starši, da je letovanje zelo dobro uspelo v zadovoljstvo otrok. Mnogi so se naučili plavanja in drugih plavalnih veščin. V letošnjem letu je 350 kandidatov za bodoče voznike uspešno opravilo izpit iz znanja prve pomoči v prometu. Na kamniškem območju živi še 80 beguncev. Zaprosili so za podaljšano bivanje do konca tega leta, nekateri pa tudi za leto 1997. Poleg naštetih je RK Kamnik med letom opravljal še celo vrsto drugih pomembnih aktivnosti, ki so v mnogočem oblikovale življenjske okoliščine precejšnjemu številu občanov. Odbor RK Kamnik je razpravljal tudi o zaključevanju dela dosedanje sekretarke Marije Zagore. Odhaja v pokoj. Na RK je bila zaposlena od leta 1970 dalje. Njeno nadvse prizadevno delo je vtkano v vse razvejane in učinkovite oblike dela RK. To dolžnost bo opravljala do izbire novega kandidata, ki ga bo tudi vpeljala v delo. STANE SIMŠIČ Iz Združene liste socialnih demokratov Članske volitve v kamniški območni organizaciji Pred dnevi so člani kamniške območne organizacije Združene liste SD na volilnem zboru izvedli članske volitve, na katerih so določili kandidata stranke za volitve v državni zbor za volilni okraj Kamnik. Člani so s tajnim glasovanjem izbirali med tremi kandidati. Največ glasov članov je dobila Mojca Koretič, laboratorijski tehnik, zaposlena v laboratoriju Zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku. (s) Gorenjski upokojenci v Skofji Loki Letošnje tradicionalno srečanje upokojencev gorenjske regije je bilo 5. septembra v Skofji Loki. Iz kamniške občine, kjer delujejo tri društva (Kamnik, Komenda in Mo-tnik-Špitalič), se je prijavilo veliko udeležencev. Tisti, ki smo prišli v Škofjo Loko bolj zgodaj, smo imeli priložnost, da si Skofjo Loko temeljiteje ogledamo, saj je resnično zanimiva. Tudi grad z bogatim muzejem in lepo okolico nudi obiskovalcu zanimive in prijetne vtise in kar precej Kamničanov si ga je ta dan ogledalo. Udeleženci iz Srednje vasi oz. Tuhinjske doline pa so bili po kulturnem programu in krajšem druženju namenjeni še na obisk k sosedom v Avstrijo, da »pokukajo« še v njihove trgovine. Naš glavni namen je bil, da se upokojenci srečamo, malo pogovorimo o naših težavah in trenutni situaciji, obudimo spomine na čas naših »uradno delovnih let«, vidimo znance in spoznamo nove prijatelje ter se skupaj poveselimo. Uradni začetek je bil določen za 11. uro na zunanjih prostorih stare vojašnice. Prvi vtisi o pripravljenosti na sprejem gostov iz vse Gorenjske so bili dobri, saj smo lahko sede spremljali pripravljen program prireditve, ki ga je s svojim pozdravnim govorom pričel g. Janez Vihtinekar - predsednik DU Škofja Loka. Lepo so zapeli tudi pevci MPZ DU Skofja Loka pod vodstvom pevovodje g. Valentina Pirea, sledili pa so pozdravna dobrodošlica župana Škofje Loke g. Igorja Drakslerja, pa razpoloženjska harmonika g. Toneta Benedika s svojimi prijateljicami v lepih gbrenjskih nošah, ga. Veronika Kamenšek iz Železnikov s svojimi razpoloženjskimi prispevki, nastop Folklorne skupine iz Škofje Loke pod vodstvom g. Marka Krajnika«. V začetnem delu programa je bil odmeven tudi pozdrav vsem gorenjskim upokojencem in delegaciji upokojencev iz Makedonije ter krajši govor predsednika ZDUS g. Vinka Gobca, ki je med drugim prisotne opozoril na letošnjo 50-le-tnico delovanja ZDUS in njen ustanovni namen, ki ga je z leti širila za potrebe svojih članov. Aprila 1947. leta je »zaživel« časopis Upokojenec - predhodnik sedanje Vzajemnosti - in je svoje člane širom po Sloveniji seznanjal z aktualnostmi tedanjega in sedanjega časa. Kljub tej častitljivi obletnici delovanja ZDUS pa so še danes številni problemi, saj se moramo ponovno zavzemati za humanitarnost, ustrezne zdravstvene pravice, tudi stanovanjska situacija vseh upokojencev še ni rešena. Izredno opazno je sedanje stanje, kako družba rešuje probleme starejše generacije in tudi sredstva obveščanja niso povsod ustrezna, razen nekaj svetlih izjem. ZDUS je civilna organizacija, ki šteje preko 228.000 članov od skupno 456.000 vseh upokojencev. Upokojenci še vedno želimo sooblikovati jutrišnji dan. Zato vsem državnim institucijam sporočamo, da ne pristajamo na to, da je pokojnina socialni dodatek. Pokojnina je in bo zaslužena pravica in od tega osnovnega načela ne bomo odstopili. Očitki, da je SPIZ »črna luknja« v državnem proračunu, so neustrezni in tudi očitki, da za pokojnine porabimo 14% proračuna, ne držijo. Za pokojnine porabimo od 6 do 9%, kot v drugih državah, ostalo pa so razni socialni dodatki. Država ne rešuje vseh stvari gospodarno in učinkovito, kar se kaže že samo pri neučinkovitem pobiranju davkov, saj je veliko neizterjanih, pri prevelikem trošenju sredstev za varnostne in obrambne namene, pri upokojevanju pod posebnimi pogoji itd. Varčevati ne zna drugje kot na račun upokojencev, saj nam je v letošnjih mesecih do sedaj VZELA 18% pokojnine, do konca leta pa bo ta procent najverjetneje znašal že do 40% pokojnine. Tudi naš kapitalski sklad nam je vzela, s čimer se nikakor ne strinjamo. Ne kritiziramo države, kritiziramo pa sedanji odnos obeh vladajočih strank do upokojencev, saj naših strokovnih predlogov niso upoštevali in bi svoje delo lahko boljše in bolj gospodarno opravili. Pojav, da v državi živijo delavci - zaposleni in upokojenci, je naraven, takega smo tudi mi »vzeli«, ko smo še delali. Človeško dostojanstvo upokojencev je prizadeto, ko si moramo s protesti na cesti in na Ustavnem sodišču iskati pravico za rešitev naših zahtev, čeprav smo želeli strokovno in ustvarjalno sodelovati. V akciji je predlog peticije za bodočo realnejšo delitev regresa in sicer v povprečju v razmerju 1:2 in ne 1:5. Letos je volilno leto. Organizirali se bomo kot društva upokojencev in ne kot politična stranka, zato vabimo vse upokojence, da se polnoštevilno udeležimo volitev, da volimo tiste stranke in delegate, ki se zavzemajo za človeka dostojno življenje tudi v zadnji življenjski dobi. MARINKA HRIBOVŠEK 3. oktobra 1996 MED MLADIMI Kamniški OBČAN Odprtje nove Osnovne Šmartno v Tuhinju (2) šole Obisk lovske razstave lovske družine Komenda S sprevodom ob spremljavi godbe se je v soboto, 14. septembra 1996, pričela slavnostna prireditev ob odprtju nove osnovne Sole Šmartno v Tuhinju. Po dobrih dveh letih po položitvi temeljnega kamna so se uresničile želje domačinov, saj bo šola s svojimi dejavnimi nitmi povezala vse vasi v Tuhinjski dolini in bo v tem prostoru zavladala kot središče izobraževalnega, kulturnega in družabnega življenja. Slavnostne otvoritve pa so se udeležili številni visoki gostje državnega in občinskega vodstva, med njimi gospod minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, g. Niko Žibert, državni sekretar Ministrstva za šolstvo, direktor Zavoda za šolstvo g. Lorenčič, svetovalec za kamniške OŠ g. Vinko Odir, ga. Štefka Purg in ga. Slavka Debelak z Ministrstva za notranje zadeve, g. Tekavčič z Ministrstva za finance, predsednik državnega sveta g. Ivan Kristan, naš župan g. Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta g. Igor Podbrežnik. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci naše šole in OŠ Toma Brejca, godba in PZ Mavrica z zborovodjem Lojzetom Kolarjem, je gospod minister dr. Slavko Gaber slavnostno prereza! trak in s tem uradno odprl našo novo šolo. Sledil je še blagoslov našega župnika g. Baloha. Z veseljem smo povabili goste v eno najlepših in najmodernejših šol v Sloveniji. V rekordnem času so jo zgradili različni izvajalci del in sicer SGP Graditelj, Zarja-Kovis, SGP Gradbinec, gradnjo so nadzorovali Loka Invest in Slovenija Projekt, za nemoten potek pedagoškega procesa pa so jo opremeli Bruma Kamnik, Vir-les Domžale in Boza Nova Gorica. Pripomogli pa so še številni drugi, brez katerih ne bi mogli zaključiti tako pomembnega objekta. V notranjosti šole je bilo že čutiti življenjski utrip, saj se je za učence pouk pričel že 2. septembra. Stole in klopi v trinajstih svetlih in sodobno opremljenih učilnicah so učenci že dodobra preizkusili, prav tako tudi telovadna orodja in drugo opremo v veliki telovadnici, ki omogoča raznovrstne športne aktivnosti. V avli, Projekt naša nova šola na OŠ Šmartno v Tuhinju V ponedeljek, 2. septembra, so se učencem in pedagoškim delavcem odprla vrata nove OŠ Šmartno v Tuhinju. Šola je ena najlepših in najsodobnejše opremljenih Šol v Sloveniji, namenjena pa je otrokom iz vse Tuhinjske doline. Prve rezultate njihove ustvarjalnosti smo želeli predstaviti že na dan uradnega odprtja šole in dneva odprtih vrat, 14, septembra 1996, zato smo v okviru projekta NAŠA NOVA ŠOLA organizirali kulturni dan. Učenci so se prostovoljno razdelili v skupine in s pomočjo mentorjev sodelovali: v likovni delavnici, kjer so ustvarjali v različnih tehnikah, v delavnici ROŽICA ZA NOVO ŠOLO so učenci izdelovali cvetlične aranžmaje in sadili lončnice, ki so jih nato razdelili po učilnicah. V zgodovinski delavnici so učenci poglobljeno iskali podatke o krajih in šolstvu v Tuhinjski dolini. Zemljepisna skupina se je omejila na iskanje podatkov o Šmartnem in okolici danes. Učenci S. in 6. razredov, ki so sodelovali v literarni delavnici, so pisali spis na temo ŠOLA - KRAJ, učenci 7. in 8. razredov pa so raziskali, kako so prvi stik s šolo opisovali pisatelji v svojih, pogosto avtobiografskih pripovedih. V knjižnjici so učenci s pomočjo knjižničarke izvedli otroški knjižni kviz. Mladi novinatji so se odpravili po šolski stavbi in delati ankete, intervjuje, opazovali dogajanje na šoli in fotografirali. V naravoslovni delavnici so učenci delali poskuse, praktično- tehnična delavnica pa si je za prikaz izbrala izdelek iz lesa. Raziskovali so tudi mladi matematiki in učenci v angleški delavnici. Vsaka skupina je pripravila nekaj izdelkov (pisnih, likovnih, izdelke iz lesa, plakate...), ki smo jih postavili na ogled v Šolski zgradbi. Tako je šola v resnici zaživela. Svoje lepe in svetle prostore bo vsak dan znova nudila mnogim generacijam tuhinjskih otrok, ki bodo v njej pridobivali nova spoznanja in izkušnje za življenje. Četudi je Šola v očeh otrok vedno nekakšna prisila, pa mislim, da bodo naši Učenci vanjo radi hodili in skupaj s svojimi učitelji izpeljali še veliko novih projektov. Pedagoginja: DARJA KRAŠOVEC kjer je tudi jedilnica, so učenci na panojih predstavili svoje izdelke, ki so nastali v projektu Naša nova šola. Tako smo gostom že lahko pokazali prve rezultate naše ustvarjalnosti. Svoje prostore je v novi stavbi dobila tudi knjižnica, kjer si bo mladi rod nabiral nova spoznanja in znanje za življenje. Šola v Šmartnem je namenjena predvsem otrokom iz Tuhinjske doline, ki jih ni malo. Do sedaj so se otroci predmetne stopnje drenjali na kamniški OŠ Toma Brejca v dveh izmenah, nova šola pa omogoča enoizmenski pouk na obeh šolah. Svoje svetle in tople prostore bo šola ponudila tudi zunanjim prireditvam, zlasti kulturnim in športnim. Oboje naj bi povezovale krajane Tuhinjske doline in jim omogočale navezovanje stikov z bližnjo in daljno okolico. Samostojna šola v Šmartnem bo v harmoničnem sožitju z naravo vzgajala za ljubezen do naravnih lepot, spoštovanje tradicije in tukajšnjih ljudi. Rada bi se zahvalila vsem tistim, ki so nam omogočili lepo otvoritveno slovesnost in sicer krajevnim skupnostim Motnik, Špitalič, Zg. Tuhinj, Šmartno, Srednja vas, Sela, Vranja Peč, aktivu kmečkih žena, vrtnarju Matevžu Hribarju za lepe cvetlične aranžmaje, cvetličarni Lap in drugim cvetličarnam za podarjene lončnice, g. Jerneju Razpotniku za dobro kapljico, godbi in narodnim nošam, ki so s svojo prisotnostjo naredile naš praznik še lepši in g. župniku za blagoslov šole. In seveda vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli k temu, da imamo v Šmartnem novo šolo. Slednjič se zahvaljujem tudi kamniškemu slikarju Dušanu Ster-letu za podarjeni oljni sliki in trgovskemu podjetju Kočna Kamnik za fotokopirni stroj. Vodstvo šole si bo skupaj z učitelji in drugimi delavci prizadevalo, da bo v Šmartnem steklo čim kakovostnejše delo. Potrudili se bomo, tako delavci kot učenci, da bo pouk čim bolj pester, dinamičen in zanimiv, da bo nova šola šolala za življenje. Paleta obšolskih dejavnosti se bo sčasoma še razširila. Pogoje imamo, volje pa razmeroma mlademu kolektivu tudi ne manjka. In kjer je volja, je zagotovo tudi moč! V. d. ravnateljica Jožica Hribar, prof. pedag. Akcija Rdečega križa Paketi z živili za ozimnico Te dni je potekala akcija zbiranja pomoči za socialno ogrožene prebivalce kamniške občine in za pri nas živeče begunce. V akcijo je RK Kamnik povabil odbore RK v krajev- nih skupnostih: Šmartno v Tuhinju, Tuhinj, Motnik, Črna, Nevlje, Rakitovec-Pšajnovica, Komenda, Križ, Moste. Vsi ti in drugi odbori bodo med pridelovalci krompirja začeli z akcijo Glavni trg 23 - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS • vpis in podaljšanje članstva (HK ali TR imate lahko pri katerikoli banki) • veliko prostega dela • takojšnje nakazilo zasluženega denarja • daljši delovni čas Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058 KO ŽEPNINA NI DOVOLI... zbiranja krompirja, ki ga bo RK Kamnik razdeljeval upravičencem kot pomoč pri zagotavljanju ozimnice. Že v preteklih letih je podobna akcija zelo dobro uspela. Ljudje odprtih src radi pomagajo tistim, ki jih pestijo socialni problemi. Ljudje v krajevnih skupnostih zbirajo precejšnje količine krompirja in drugih poljščin. Prejemniki take pomoči so hvaležni darovalcem. S tako akcijo pomagajo premostiti prehrambene težave. Sočasno z zbiranjem krompirja pripravlja RK Kamnik tudi posebne pakete za ozimnico, v katerih bodo živila in higienske potrebščine, dodajali pa bodo tudi krompir, ki ga bodo v tem času zbrali v krajevnih skupnostih. Take pakete za ozimnico bo prejelo 150 do 200 upravičencev v oktobru in novembru. Prve pakete kot pomoč za ozimnico RK razdeljuje že te dni, zato bo marsikatera družina lažje preživela jesensko-zimsko obdobje. Akcija zbiranja krompirja je že v polnem teku. V KS Šmartno so ga na ta način pridobili že 700 kg. Verjetno celotna akcija še ni zaključena, tej pa bodo prav gotovo sledili tudi v drugih krajevnih skupnostih. O celotni akciji zbiranja in razdeljevanja pomoči bomo naše bralce Kamniškega občana v celoti seznanili. STANE SIMŠIČ V življenju se nam pogosto dogajajo zanimive stvari. Veseli smo, ko spoznavamo, da je svet okrog nas lep in dober, če le sami tako želimo. Pogosto je dovolj drobna želja, malce medsebojnega sodelovanja, veliko dobre volje. Tudi v vrtcu MOJCA smo takega mnenja. Čeprav smo še krepko sredi uvajalnega obdobja, se nismo mogli upreti ponudbi, da si ogledamo razstavo Lovske liko bolj zanimale. Čeprav smo majhni, smo razlago poslušali z izrednim zanimanjem in ne boste verjeli, v razgovoru smo tudi aktivno sodelovali. Kakopak, o stvareh, ki nas zanimajo, se je potrebno pogovoriti! Divje prašiče smo imenovali nekoliko drugače, kot se jim sicer pravilno reče, a nič hudega. Najbolj nas je pritegnil mini gozdiček, ki ga je prav za razstavo pripravil lovec Martin Zulič, ki je prav tako naš zna ■ Razlaga je bila tako zanimiva, da smo poslušali odprtih ust in oči. družine Komenda, ki so jo pripravili ob svoji 75-letnici. Srečanja smo se veselili, kajti vedeli smo, kam gremo in kaj lahko pričakujemo. In prav to smo tudi dobili. Goran Peršin je že star »sodelavec« našega vrtca, zato nas je že pričakoval. Kljub slabemu vremenu nam dobre volje ni mogel nihče vzeti. Pripeljali smo se do lovske koče LD Komenda, se pripravili in polni pričakovanj stopili novim spoznanjem nasproti. V lovski koči smo že bili, zato smo se počutili zelo domače, prijetno in predvsem sproščeno. Čeprav se je v letošnjem šolskem letu naša skupna starost nekoliko znižala, ni prav nihče pokazal strahu pred novimi dogodivščinami. Že takoj na začetku so nas pozdravile lisica, divja mačka in kuna. Ob Goranovi razlagi, so naše oči postajale vedno večje, ušesa pa vedno bolj odprta. Mimo vitrine z arhivi smo stopili nekoliko hitreje, kajti naprej je bilo toliko stvari, ki so nas ve- nec. Hoteli smo vedeli prav vse, tudi prijeli in preizkusili bi prav vse, če bi le lahko. Ob prijetni in duhoviti Goranovi razlagi pa stvari postanejo tako ali tako še bolj zanimive. Seveda nas je zanimalo še veliko stvari in čas je kar prehitro minil. A ker se je potrebno poslovili, smo tudi mi zaključili z ogledom razstave. Veseli, nasmejani otroški obrazi, sproščeno lovljenje pred lovsko kočo, kratek sprehod v gozd in že smo bili pripravljeni na odhod. Še deževati je nehalo in človek ima občutek, da tudi nebo ve, kdaj se imajo otroci dobro. Dopoldne smo zaključili v vrtcu. Zaradi vtisov z razstave so nastajale zelo lepe risbice, ki so jih otroci namenili našemu gostitelju Goranu. Ob tem tudi nismo pozabili njegove obljube, da nam bo pokazal svoje diapozitive, česar se vnaprej iskreno veselimo. Leto smo začeli z drobnimi solzicami, ki pa se že sušijo. Ponovno smo se odpravili po poti še iz ZDUS, kjer je član predsedstva in upravnega odbora, ter dejal, da mednje prihaja z veseljem že nad 10 let in da je prav, da se tudi starejši ljudje poveselijo, zlasti še zato, ker živijo v krajih delovnih ljudi. Seznanjen je tudi s težavami, saj so pokojnine bolj skromne, vendar pa so redno izplačevane, kar tudi ni zanemarljivo. Upokojenci Slovenije pa si bomo prizadevali in zahtevali, da se pri- Srečanje na Peči Vodstvo Društva upokojencev Motnik-Špitalič se je odločilo, da 15. avgusta organizira letno srečanje svojih članov. Zadnja leta to srečanje organizirajo v Lovskem domu, ki je last Lovske družine Motnik-Spita-lič. Upokojenci se tudi po tej poti lovcem zahvaljujejo za njihovo dosedanjo naklonjenost v upanju, da tudi v prihodnje ne bo drugače in ko bo prišel »tisti čas«, jih bodo z veseljem sprejeli v upokojenske vrste. Okolica tega lovskega doma je res idilična in prijetno je v njej preživeti vsaj kakšno urico. Da je res tako, je pokazala tudi velika udeležba na srečanju. Za veselejše razpoloženje in za ples pa sta poskrbela domača glasbenika Marija in Tonči. Vsi, ki so bili zadolženi za postrežbo, so to opravili hitro in z dobro voljo. Predsednik Društva Motnik-Špitalič g. Matevž Baloh je vse prisotne lepo pozdravil, jim zaželel prijetno bivanje in veselo razpoloženje za v prihodnje pa prosil, da bi člani zadolžitve tudi v bodoče izvrševali v svoje zadovoljstvo kot tudi v zadovoljstvo ostalih članov. Nekaj pozdravnih besed sta prisotnim namenila tudi predsednika obeh krajevnih skupnosti g. Marjan Križnik (KS Špitalič) in g. Janez Trebušak (KS Motnik) v želji, da bi tudi v bodoče potekalo življenje krajanov v sožitju vseh generacij. Prisotne je pozdravil tudi predsednik DU Kamnik g. Stane Simšič, ki je prinesel pozdrave Zveza društev upokojencev Slovenije je Društvu upokojencev Motnik-Špitalič izročila zahvalo za njihovo uspešno delo. Na sliki Matevž Baloh, predsednik društva, (foto Stane Simšič) novih spoznanj in še veliko je stvari, ki čakajo, da jih spoznamo. Zahvaljujemo se g. Ivanu Omovšku, ki nam vedno znova priskoči na pomoč, da se lahko peljemo novim dogodivščinam nasproti. Seveda pa smo hvaležni tudi Mileni, Jolandi in Goranu, kajti tudi brez njih naš obisk lovske razstave ne bi uspel tako, kot je. ALENKA JEVŠNIK FUJAN Povabite na Živ-Žav! Od 7. do 13. oktobra po vsej Sloveniji potekata akciji TEDEN OTROKA in TEDEN PROMETNE VARNOSTI. V tem tednu bomo pripravili različne prireditve, na katere vas bomo sproti opozorili s plakati po šolah in vrtcih. Ob zaključku tedna pa bo v soboto, 12. oktobra, od 10. do 18. ure maratonski ži-v-žav pred in v dvorani Kino Dom. Ker bo na razpolago veliko prostora, bomo imeli: več likovnih delavnic, plesno delavnico, frizerja in le-potilnico, izdelovali bomo zapestnice prijateljstva, se fotografirali, sodelovali v kotičku za zdravje, zdrave zobe in zdravo hrano, zapeli z znano pevko in se učili trikov v pravi čarovniški delavnici. Ne samo organizatorji, tudi vi otroci se začnite pripravljati na veliki žur: zbirajte star papir, saj bo to vstopnina na prireditev, pobrskajte in pospravite med starimi igračami, revijami, knjigami, ki bi jih radi prodali aH zamenjali na bolšjem trgu, v naši likovni delavnici pa si boste lahko na svojo majico (najbolje belo) narisali motiv. Posamezniki in skupine, ki bi želele nastopiti ali kako drugače sodelovati, naj se oglasijo po telefonu 817-058 ali 815-477 (Helena). Da bi bilo na žuru veselo in zanimivo, se s pripravo trudimo ESMA, KIKA, HELENA z MC in Klubom staršev dobljene pravice upokojencev spoštujejo. Prisotni, ki so vložili svoje certifikate v Investicijsko družbo Krona senior, so bili seznanjeni s trenutno situacijo, obširneje pa je bilo stanje objavljeno že v eni od prejšnjih številk Kamniškega občana. Letos praznujemo tudi že 50-letnico Zveze društev upokojencev Slovenije. Ob tej priložnosti je tudi Društvo upokojencev Motnik-Špitalič za svoje aktivno delo dobilo priznanje, ki ga je v imenu ZDUS izročil predsedniku g. Matevžu Balonu. Za prejeto priznanje se je v imenu vseh članov društva zahvalil in dejal, da se bodo po svojih močeji trudili tudi v prihodnje, da bo Društvo upokojencev Motnik-Špitalič ostalo »delavno«. Ker so delavni in ker želijo svojim članom večkrat popestriti kakšen dan, so že na tem srečanju zbirali prijave za izlet v Šaleško dolino, kot tudi za srečanje upokojencev Gorenjske v Skofji Loki v začetku septembra. Pri takšnih akcijah pa je izredno vztrajna in uspešna ga. Ivanka Cene. Članom DU Motnik-Špitalič želimo trdnega zdravja, da bodo tudi v bodoče lahko svoja hotenja uspešno realizirali. Marinka Hribovšek Popravek V prispevku o odprtju OŠ Šmartno v Tuhinju pod naslovom Praznik za Tuhinjsko dolino v 16. številki bi se moralo ime voditeljice otroškega zbora podružnične osnovne šole Šmartno pravilno glasiti Lučka Bergant. Za spodrsljaj se opravičujemo. Uredništvo Ob 170-letnici rojstva Luka Svetca - Podgorskega Nekaj utrinkov iz njegove zapuščine Kot smo zapisali že v prejšnji številki bodo ob letošnji 170-letnici rojstva narodnega budite-lja, pesnika, notarja Luka Svetca iz Podgorja (rodil se je 8. oktobra 1826) počastili njegov spomin tako v rojstnem Podgorju kot v Litiji, kjer je kot notar preživel pretežni del svojega življenja. Za 6. oktober napovedano od- Luka Svetec, poleti 1919. (Verjetno zadnja Svetčeva fotografija.) kritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Podgorju je zaradi zapletov s soglasji preloženo. V Litiji pa bodo ta jubilej proslavili na predvečer, 7. oktobra. Na dan 8. oktobra pa bodo izdali priložnostne ovojnice s spominskim poštnim žigom. Ker smo o življenju in delu Luka Svetca pisali v petih nadaljevanjih od 1, do 5. letošnje šte- mine na starega očeta smo opisali v S. številki, hrani portret svojega pradeda, delo slikarja Ludovika Grilca iz Idrije (1851-1910). Po nekaterih podatkih je slikar, ki je naslikal več portretov znanih ljudi kot npr. Ivana Hribarja, Janeza Ciglerja, škofa Missia, Antona Kneza, Luka Svetca upodobil ob njegovi osemdesetletnici okrog leta 1906. Prof. Bartenjev hrani tudi pismo, ki ga je dr. Stanko Bevk 19. septembra 1919 pisal iz Ljubljane svoji teti (sestri Terezine, Svetčeve žene) v Litijo. V njem so prilepljene originalne fotografije, ki so verjetno ene zadnjih slik Luka Svetca, ki je čez poldrugo leto zatem v visoki Del Svetčeve družine z materjo Tere-starosti 95 let 21. febru- xino na Pra8« domače hiše v Litiji. arja 1921 umrl. Nad vrati je viden del napisa Notarska Dr. Stanko Bevk, kije pisarna. (Foto dr. Stanko Bevk) avtor gornjih slikje v že omenjenem pismu svoji teti zapisal: »Pošiljam vam par sličic izpred hiše, povzetih v počitnicah. Prav žal mi je bilo. da nisem bil preteklo nedeljo doma, obljubil sem za lov, še predno se je natančno vedelo, kedaj bo glavna skupščina. Da pridete k zborovanju, sem seveda Matična knjižnica Kamnik Žrebanje v kamniški knjižnici V torek, 17. 9., je bilo v knjižnici žrebanje mednarodnega knjižnega kviza Otroci za boljši svet. V reševanje kviza se je preko naše knjižnice in predvsem preko vseh šolskih knjižnic vključilo zelo veliko učencev. Upamo tudi, da so razumeli in sprejeli bistvi kviza - z branjem premagujemo največjo revščino, to je neznanje. V programu sta sodelovali Metka Romšak, direktorica Centra za socialno delo, in pesnica Neža Maurer. Gospa Romšakova je spregovorila o revščini, kakor jo spoznava preko svojega dela. Otroke je opozorila, naj bodo do vseh drugačnih strpni, povedala pa je tudi za načine, s katerimi se lahko pomaga revnejšim. Neža Maurer je povedala nekaj doži- vljajev iz svojega otroštva, za katerega pravi, da je bilo po današnjih merilih revno, vendar pa ga je doživljala kot bogatega zaradi občutka ljubljenosti, bližine in topline doma. V pripoved je prisrčno vpletla svoje otroške pesmice, ki so se tako ali drugače nanašale na vprašanje revščine ali bogastva. Potem pa smo izžrebali lepe nagrade, ki jih je prispevala Matična knjižnica Kamnik. Vsem izžrebanim čestitamo, zlasti prvo-nagrajeni Petri Gregur, ki jo čaka tudi izlet v Ljubljano. Ali smo režiserji svoje življenjske zgodbe? Tako je zastavil vprašanje na svojem predavanju mag. Rudi Kotnik, ki sicer izhaja iz prosvete, vendar se že nekaj let ukvarja tudi z gestaltom in transakcijsko analizo. Predavanje je potekalo v torek, 24. 9., v Matični knjižnici Kamnik. Bistvo je v tem, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje v svoje roke, da najprej sploh ozavestimo svoj problem in prerastemo negativna sporočila, ki smo jih pridobili v otroštvu. Predavanje je bilo nazorno in razgibano. Beseda je tekla tudi ali predvsem o osebnostni rasti, zaradi česar si marsikdo sploh zastavlja taka vprašanja. Zato je bilo predavanje hkrati tudi vabilo k sodelovanju v skupini za osebnostno rast, ki bo delovala v Kamniku. Seveda ne gre zgolj za reševanje velikih ali celo bolezenskih problemov, pač pa za spoznavanje samega sebe in delo na sebi. Kogar to zanima, se lahko informira po tel. št. 817-227 (Kotnik). Torej naj bo pred skrbjo KU-APAJOLDJEREKEL (kaj bodo rekli ljudje) skrb za našo notranjo in osebnostno rast. BP Knjiga o premožnih meščanih Studijsko delo kustosinje kamniškega muzeja Zore Torkar Luka Svetec, poleti 1919, v krogu svoje družine - z leve Terezina, žena L. Svetca, sin Pavel, L. Svetec, Emilija Svetec, rojena Schoner, njena hči Milica, (zadnji dve osebi nista znani). Foto dr. Stanko Bevk vilke Kamniškega občana, naj ob samem jubileju dodamo še nekaj utrinkov iz Svetčeve zapuščine, kolikor je je še ohranjene pri njegovih potomcih. Prof. dr. Mitja Bartenjev iz Ljubljane, pravnuk Luka Svetca, sin Svetčeve vnukinje gospe Milice Bartenjev Svetec, katere spo- vesel...« Dr. Bartenjev hrani tudi stare Svetčeve jaslice, za katere pravi, da jih je po maminem pripovedovanju vsak božič Luka Svetec postavljal sam. V spomin na svojega pradeda jih sedaj vsako leto postavi tudi njegov pravnuk Mitja... FRANC SVETELJ Portret Luke Svetca, okoli leta 1906, delo slikarja Ludovika Grilca. Okvir slike je poškdo-vala sicer neeksplodirana zavezniška letalska bomba leta 194S na Jesenicah, kjer je takrat živela družina Bartenjev, sama slika pa je ostala cela. (Foto F. Svetelj) Kamniška knjižna bera je ponovno bogatejša. Tokrat jo je s strokovnim delom obogatila mag. Zora Torkar. V založništvu Kulturnega centra Kamnik je izšlo njeno delo BEŽI LJUBU AN A, GRADEC SE SKRU D UNA J TUD' KAMNIKU NIC GLIHA NI: najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Knjiga je hkrati študijsko delo zgodovinarke Torkar-jeve, s katerim sije pridobila magistrski naziv. V četrtek, 19. 9. 1996, je bila v prostorih Maleševe galerije tiskovna konferenca in predstavitev knjige. Direktorica muzeja gospa Mirina Zupančič je povedala, da je to že 23. publikacija v 20. letih. Povedala je tudi, da bodo knjigo nadgradili z razsta vo v njihovih na novo urejenih zgornjih prostorih, kjer bodo na ogled predmeti in umetnine, predstavljeni tudi v novi knjigi. Videz knjige je zelo privlačen in lep, kar je zasluga obliko- valca Marjana Kocjana in fotografa Tomaža Lauka. Tiskala jo je tiskarna Gorenjski tisk iz Kranja v nakladi 1000 izvodov. V nadaljevanju je avtorica Zora Torkar predstavila vsebino svoje študije o življenju in običajih premožnih Kamničanov v prejšnjem stoletju. Raziskava je panov pa je vredna avtoričina navedba besed Antona Globoč-nika iz Nauka slovenskim županom: »Župan je občini glava. Kakor nje pravi oča, tako naj, skr-bljiv ter na nobeno stran nagnen, daje obrambo in podporo vsem jednako...«. Posebno poglavje je name- Lipovec nagrajen na mednarodnem Ex Tempom v Piranu Med več kot tristo udeleženci letošnjega tradicionalnega, že 31. mednarodnega ex tempora za slikarstvo 1996 v Piranu, je eno od enakovrednih velikih odkupnih nagrad dobil akademski slikar Dušan Lipovec. Nagrajen je bil za sliko z naslovom Obmorska veduta v tehniki akril na platno. Na predstavitvi: mag. Zora Torkar in direktorica muzeja Mirina Zupančič (Foto: M. Kumer) Nagrajena slika: Dušan Lipovec, Obmorska veduta, akril na platno, 70x100 cm, 1996 Svetčev pravnuk, prof. dr. Mitja Bartenjev, predstojnik stomatološke klinike v Ljubljani, ob portretu svojega pradeda Luka. (Foto F. Svetelj) MATIČNA KNJIŽNICA Matična knjižnica vas vabi na ure pravljic! Pravljične ure bodo vsak torek, ob 18. uri. Prva pravljična ura pa bo Izjemoma v četrtek, 3. oktobra, ob 17. url. V mesecu oktobru vam bo pravljičarka Jana predstavila naslednje pravljice: četrtek, 3. oktobra, ob 17. url: Miki Muster, Čudovito prijateljstvo torek, 8. oktobra, ob 18. uri: Marcus Pfister, Mavrična ribica torek, 18. oktobra, ob 18. url: Dorothea Lachner, Mali muc Tati zajela 60 izbranih družin, v središču pozornosti njenega raziskovanja pa je predvsem človek: njegovo vsakdanje življenje, mišljenje, vedenje, zanimanja... Tor-karjeva se je ukvarjala tudi z odkrivanjem izvora premoženja, kar je takrat vplivalo na način življenja. Nekatere družine so namreč dohodke pridobivale od zemljiških posesti, druge pa z dobičkonosnimi gospodarskimi dejavnostmi. Knjiga prinaša tudi nekaj spoznanj o vlogi teh meščanov v lokalni politiki, gospodarstvu, financah, šolstvu in na društvenem področju. Ker smo ra vno pred drža vnozborskimi volitvami, je že vsaj zabavno, če ne zanimivo pregledati avtoričine ugotovitve in navedbe iz virov, kijih je raziskovala. Tako navaja zapis iz Slovenskih novic, ki svari volivce: »...naj se ne dado premamid ne s sladkimi besedami, pijačo ne z denarjem...« S tem primerom namreč iz časovne distance med resen stroko vni tekst vplete tudi šega vo ponazoritev tedanjega političnega življenja in sicer gre za kandidaturo in agitacijo Janeza Kecla za deželnega poslanca, s čimer so bile povezane različne zgodbice. Med zanimivostmi je tudi obravnava kamniških županov od leta 1850 do leta 1905. Pozornosti današnjega in vseh prihodnjih žu- njeno družinskemu življenju: družinskim vezem, krajevnemu in socialnemu izvoru mladoporočencev, krstnim in poročnim pričam in podobno, saj so bile to priložnosti za zunanje izkazovanje premoženja. Obdelane pa so tudi meščanske navade v prehrani, oblačilni kulturi, stanovanjski kulturi, notranji opremi stanovanj itd. Knjigo naredijo privlačno tudi za nestrokovno občinstvo prav zadnja poglavja, ki so napisana zanimivo in šegavo. Torkarjeva je s širokim poznavanjem virov ter s pretehtanim in domiselnim navajanjem prikazala tedanje vsakdanje življenje tako plastično, da je primerljivo z današnjim. Ta vzorčna analiza bogatejšega kamniškega meščanskega sloja prispeva k spoznavanju kamniške preteklosti tako strokovno kot tudi poljudno, saj način pisanja in privlačna podoba pritegne tudi nestrokovnjake. Zlasti najbrž Kamničane, ki lahko v knjigi najdejo tudi kak zanimiv drobec iz življenja svojih prednikov, pa tudi tiste Kamničane, ki nimajo zgolj kamniških ali celo nadvse imenitnih korenin. Naj bo vedoželjnost tista, ki nas bo pritegnila k temu imenitnemu zgodovinskemu delu o Kamniku, saj je zgodovina tudi vir današnje modrosti. jj p RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI p CENTER V Ljubljanska 80 (SPBfl, Domžale 713-660 DOS, WINDOWS, VVORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur) AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO- 8 3. oktobra 1996 POGLEDI - IZ ZGODOVINE Kamniški OBČAN Iz srca do srca »Dajte nam kruha in iger!« so vzklikali ljudje v starem Rimu. Koliko časa je že minilo od takrat, pa vendar ni generacije, ki ne bi čutila enako. Človek potrebuje kruh za preživetje in zabavo za življenje. Vsako zgodovinsko obdobje ni ponujalo obojega vsem. Večji kos kruha in boljše igre so bile od nekdaj namenjene le izbrancem. Vedno so nekje na robu ostajali tisti, ki so si vsaj za trenutek želeli sesti za bogato obloženo mizo in prisluhniti izbranim umetnikom. Za današnje obdobje je značilna vsesplošna brezposelnost. Ne samo pri nas, tudi drugod po svetu se soočajo s to tegobo modernega časa. Zaradi pospešenega industrijskega razvoja je potrebnih manj delavcev, njihova strokovna struktura se bistveno spreminja. Delovni čas se v razvitih industrijskih državah krajša, zato ljudem ostaja več prostega časa. Veliko strokovnjakov se zato ukvarja prav z vprašanjem, kako ga preživeti. Eden od načinov je vključevanje ljudi v prostovoljne humanitarne organizacije, ki po svetu delujejo kot nekakšni klubi, kjer se ljudje združujejo, izmenjujejo izkušnje, se zabavajo in pomagajo ljudem, ki se iz različnih vzrokov ne morejo vključevati.To so predvsem skupine, ki delujejo v okviru karitativnih dejavnosti. Usti, ki skrbijo tudi za duševno rast, prepogosto pozabljajo na ljudi, ki nimajo denarja, da bi prišli na kulturno prireditev ali pa tega ne morejo storiti iz zdravstvenih razlogov. Prav ti ljudje se navadno znajdejo v začaranem krogu vsakodnevnih težav in osamljenosti. Spodbudna beseda in prijazen nasmeh jim dajeta veselje in prine-seta upanje v zaskrbljeno in osamljeno srce. V času, ki ga preživljamo, se s težavami soočamo vsi, nekateri z večjimi, drugi z manjšimi. V naglici, ki jo doživljamo vsak dan, pozabljamo, da je med nami veliko ljudi, ki bi jim naš nasmeh veliko pomenil, ki bi jim s prijazno besedo lahko pregnali turobne misli in jim s svojo prisotnostjo in čutom do sočloveka pregnali občutek, da so pozabljeni. Pa vendar: Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zable-sti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali kupiti, ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja. To misel iskreno nosijo v sebi tudi glasbeni umetniki: svetovno znani trobentač iz Mengša Franc Kompare, priljubljeni pevec Al-berto Gregorič in orglar Rok Bohte, ki s svojo pesmijo pričarajo poslušalcem širom po svetu nasmeh na obraz, pa tudi marsikatero solzo ganjenosti v oko. Povsod, kjer se pojavijo, začutijo veselje ljudi, hkrati pa žalost in tesnobo ob misli, da med prisotnimi ni tistih, katerim bi s svojo pesmijo želeli sporočiti, da jih imajo radi. To so predvsem ostareli, ki ■ : preživljajo jesen življenja v domovih za starejše občane, in invalidne osebe, ki se v različnih domovih in institucijah vključujejo v organizirane oblike dela in življenja. Franc Kompare in Vili Bertok sta se odločila ustanoviti glasbeno skupino, ki bo obiskala te ljudi in vnesla trenutke veselja v njihov vsakdan. Za pomoč in podporo pri tej akciji so prosili Sekcijo za razvedrilo pri Slovenskih krščanskih demokratih, saj so že dolgo vedeli, da prav njim ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, ki jih ne srečujemo vsak dan, pa vendar so med nami in pričakujejo, da jim bomo dali priznanje za vse tisto, kar so storili za nas, jim povedali, da so enako pomembni in da jih imamo radi. Pri tem so včasih besede okorne in nerodne in ne najdejo poti do srca. Pesem to zmore. Odločitev o akciji, s katero želi slovenska krščanska demokracija ljudem po domovih dokazati, da misli nanje in da želi vnesti v njihovo življenje nekaj dodatne vedrine in topline slovenske pesmi, se je izkazala kot zelo pozitivna. Ni naključje, da se akcija obiskovanja in razveselje-vanja ostarelih in invalidnih oseb imenuje Iz srca do srca. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sobota, 12. oktobra, ob 20. uri Frančiškanska cerkev, Kamnik Festival MUŠICA AETERNA: KONCERT SAKRALNE GLASBE ob 60-letnlel preslikave Frančiškanske cerkve Izvajalci: Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe. Solisti: Dragica Čarman, sopran; Jože Kores, tenor; Dejan Bravničar, violina; Hubert Bergant, orgle. Umetniški vodja: Samo VREMŠAK Vstop s prostovoljnimi prispevki! Pokrovitelj koncerta: OBČINA KAMNIK! RAZPIS INTERESNIH DEJAVNOSTI MAŽORETNA SKUPINA »VERONIKA« Kamniške mažoretke vpisujejo nove Članice, stare od 10 do 14 let. Vpis bo potekal dne, 7. in 8. oktobra 1996, od 11. do 15. ura, v preddverju Razstavišča Veronika, Japljeva 2, v Kamniku. Podrobnejše informacije dobite pri mentorici Nataši Hribar po tel. štev.: 841-094 (popoldne) ali ZKO Kamnik: 831-612 (dopoldne). VABLJENE! Kdorkoli je prisluhnil izvajalcem ob prireditvi Iz srca do srca, ki je potekala v Domu ostarelih v Kamniku v četrtek, 27. 6. 1996, se je lahko prepričal v potrebnost in pomembnost takih srečanj s starejšimi, invalidnimi in osamljenimi ljudmi. Že prvi prešerni zvoki, ki so jih mladi glasbeniki ansambla Marela original izvabili iz svojih instrumentov, so ogreli srca poslušalcev, dlani so kar same hitele v sproščeno in navdušeno ploskanje. Že v naslednjem trenutku je ob mogočnem zvoku trobente poslušalcem zastal dih in zdelo se je, kot da je Franc Kompare izlil svojo dušo v pesem in popeljal poslušalce v svet vznesenosti, spoštovanja in občudovanja. Pa ne za dolgo, saj je Oliver Antauer hitro poskrbel, da so poslušalci skupaj z njim zapeli Miciko in še marsikatero narodno pesem, ki so jo dobro poznali. Že tako veselo razpoloženje je preraslo v pravo navdušenje ob nastopu Alberta Gregoriča, katerega žametni glas je ob zvokih znanih in popularnih, večno lepih melodij preplavil še tako skrite kotičke src. Navdušenje je bilo popolno in težko je z besedami opisati, kaj čuti srce, ko zasliši Ave Marijo, ki jo ob mogočni spremljavi Franca Kompareta občuteno zapoje Alberto Gregorič ali pa takrat, ko se vsi skupaj primejo za roke in zapojejo »Mi se imamo radi«. Organizatorji so tudi sami zaplesali s poslušalci, tiste, ki so priklenjeni na voziček, pa je Alberto v ritmu glasbe popeljal po plesišču. Marsikatera misel je poletela leta nazaj, pred očmi so zaplesali prizori iz mladosti, ustnice so se raztegnile v nasmeh in pregnale misli na sivi vsakdan in na misel, da s starostjo izginejo vsi upi. Kako malo je včasih potrebno za toliko sreče in toliko ljudi je, ki bi jih trenutek pozornosti osrečil tako, kot je poslušalce v Domu starejših občanov. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu so izvajalci ogreli srca poslušalcev in jim zapustili nepozabne spomine in globoko upanje na skorajšnje ponovno snidenje, še posebej najstarejšim osebam, ki so zaradi starosti in bolezni priklenjene na posteljo in jim je Franc Kompare ob postelji še posebej doživeto zaigral. Na koncu je organizator vsem oskrbovancem zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let, da bomo lahko vsi, ki nam ni vseeno, kako ostareli, invalidi in drugi, ki se počutijo osamljene in odrinjene, preživljajo svoj čas, ob naslednjem srečanju skupaj z njimi zapeli »Mi se imamo radi!« Težko je zapisati vsa občutja, zato pridite in se prepričajte, kajti podobnih prireditev, kjer bodo sodelovali poleg omenjenih izvajalcev še drugi, bo veliko. Organizator in izvajalci se bodo potrudili, da bodo prišli v vsak kraj, v vsak Dom starejših občanov ah Dom invalidne mladine. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo prireditve tudi na prostem in prav vsakdo, ki ima željo, je dobrodošel kot poslušalec ali kot človek, ki želi glasno in prepričljivo povedati, da je življenje prekratko in da je v njem premalo prostora, da bi lahko hkrati vladala sovraštvo in prijateljstvo, osamljenost in veselje, revščina in bogastvo, poštenje in goljufija. Naj prevlada dobro. Vsi si postavimo ta cilj in ga sku-šajmo uresničiti. Zapisala: mag. Margareta Atelšek foto: Polona Leskovec Govorimo gluhim in pišemo slepim?! Kar šest odprtih pisem smo Zeleni Kamnika naslovili najodgovornejšim v občini! Prvo ie meseca januarja: v njem smo izrazili pričakovanja, da bodo organizacija in delo občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti svetnic in svetnikov zgledni, predvsem pa v njihovem prostem času, saj so za delo v občinskem svetu plačani. Kot je razvidno iz zadnjega gradiva za sejo občinskega sveta - dobro! Z drugim smo meseca februarja opozorili, da je skrajni čas, da se družba Velika planina -Zaklad narave »odstavi« od sesanja občinskega »mleka« in »medu« ter da se v duhu dobrega gospodarja postavi na lastne noge! Kolikor nam je Znano, družba še vedno požrešno »sesa« občino! Marca smo s tretjim pismom spraševali župana Kamnika, ali je neodgovornost ali megalo-mija tisto, kar je kamniški oddelek za družbene dejavnosti spravilo v evforične priprave iskanja nove lokacije in možnosti za gradnjo novega kulturnega doma in iskali odgovornega krivca, ki bi pustil star, povsem uporaben dom propadati?! Zakaj reklamnemu nasilju v Kamniku nihče ne stopi na prste, smo javno spraševali župana v četrtem pismu. Reklame še kar »krasijo« zelenice, tovarniške ograje, privatne hiše in celo križišča...! S plastiko o zaprti pivnici sredi mesta je bilo prelitega že veliko črnila. Vpetem pismu županu smo dodali samo kapljico, ko smo ga povprašali -do kdaj še pivnica sredi najlepšega mestnega trga, brez ustreznih dovoljenj?! Šesto pismo odgovornim na občini je prinašalo ogorčenje in protest Zelenih Kamnika proti predlaganemu odloku o ureditvi prometa na območju Kamnika. Da je bilo naše pisanje nepotrebno, smo izvedeli slučajno. Nikomur pa se ni zdelo vredno povedati, da je šlo za napako v predlogu odloka, kaj šele opravičiti se nam za zavajanje! Nikomur se ni zdelo vredno odgovoriti na vifl našteta pisma, z izjemo na petega, v katerem župan prav z očetovsko skrbjo zagovarja samovoljnega lastnika pivnice sredi mesta. Psi lajajo, karavana gre dalje! Do kdaj še?! Človek ni lastnik in absolutni gospodar narave, je naše vodilo pri prizadevanjih, da bi opozorili na aroganco onesnaževalcev v Kamniku. Zeleni nočemo spraviti ljudi ob kruh, kot nekateri očitajo našim prizadevanjem, da bi podjetja v naseljih premogla več »omike« pri svojem obratovanju. Da bi ne bila tako silno moteča s hrupom, prahom, transportom. Stanovalci v Spodnjih Stranjah že nekaj let zaman prosijo vodstvo Graditelja za razumevanje! Ob podpori republiškega inšpektorja za varstvo okolja se Graditelj »dokazano« trudi prisluhniti bližnjim prebivalcem in kot v »dokaz« navaja, da so nekaj deset centimetrov visoke smrečice ustrezna in učinkovita protihrupna in protiprašna zaščita. Kaj več, kot je ostalo samo pri pobožnih željah ogorčenih prebivalcev, ni pričakovati! Strokovno gradivo o problematiki varnosti in onesnaževanja v podjetju KIK, ki smo ga Zeleni Kamnika dolgo in skrbno pripravljali, je naletelo na veliko začudenje in revolt pri vodilnih delavcih KIK-a. Še vedno iščemo pot kulturnega dialoga z odgovornimi delavci. Iz Kamniškega občana izvemo o visokem obisku v KIK-u, o velikih načrtih in možnostih razvoja, pa tudi, da precej strokovnih delavcev odhaja. Zaskrbljujoča dejstva, če izvemo še to, da sredstev za razvoj - ni! Koliko časa se bo iz tovarniškega dimnika še valil gost, črn dim?! Odgovorni Stolovi delavci nas poskušajo pomiriti, da so težave občasnega značaja. Zaskrbljeni smo, saj nas bližnji okoličani obveščajo o naspromem! Tudi poti reševanja prijav inšpekcijskim službam so dolge, zapletene in neučinkovite. Zgleden primer je odgovor občinskega inšpektorja v zvezi s prijavo divjega odlagališča v Komendski Dobravi. Kot »zgleden« primer, kako se »rešujejo« problemi, je posredovan Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljano! Po vsem zapisanem, bi človek s povprečno mero potrpežljivosti odnehal! Zeleni g Kamnika ne bomo, pa čeprav bomo 7pjpnr govorili gluhim in pisali slepim! ^SSfc! Dodatek k članku o Kamniškem obzidju Valvasorjeva upodobitev mesta Kamnika. Na bakrorezu je lepo razvidno obzidje pod Malim gradom, ki naj bi se nadaljevalo po južnem obrobju Štitne. K svojemu članku o kamniškem srednjeveškem obrambnem mestnem obzidju, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu št. 12, 27. junija 1996 na strani 8, s slikovnima prilogama, bi želel dodati še naslednje razmišljanje. Pred kratkim me je dr. Niko Sa -dnikar opozoril na zanimivo podrobnost. Na Valvasorjevi bakro-rezni upodobitvi mesta Kamnika v njegovi Topografiji in v Slavi vojvodine Kranjske je namreč vidno obzidje tudi pod Malim gradom, ki naj bi se nadaljevalo po južnem obrobju Šutne, čeprav Valvasor v besedilu šutenskega obzidja ne omenja. Torej obstaja možnost, da ni bilo obzidano le današnje staro mestno jedro od nekdanjih Biri-ških vrat (danes začetek Parmove ulice pod Malim gradom), do nekdanjih Šutenskih vrat na Klancu med Malim gradom in žalskim hribom, ampak naj bi bilo v obzidje vključeno tudi »predmestje« Šutna.Ta hipoteza je verjetna tudi zato, ker je bila na Sutni farna cerkev. Če je obzidje res obkrožalo tudi Šutno, je bilo verjetno zgra- jeno v času vse pogostejših turških vpadov na naše ozemlje prav zaradi zaščite farne cerke. Vemo namreč, da so Kamnik Turki večkrat, baje neuspešno, oblegali. Verjetno obstajajo tudi še kakšni vidni ali pa skriti ostanki obzidja, če je res obstajalo. Morda bi lahko kaj več o tem povedal poznavalec kamniške zgodovine dr. Niko Sadnikar. Vsekakor pa je zadeva izziv za raziskovalce in poznavalce kamniške zgodovine. DUŠAN LIPOVEC ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK vabi na jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja v soboto, 19. oktobra, ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku. Poleg jubilantov vas bodo zabavali tudi gostje: VESELE ŠTAJERKE, IVAN HUDNIK, HUMORISTIČNA SKUPINA MODRA KRONIKA. Predprodaja vstopnic: - Bar Toplar na avtobusni postaji v Kamniku - Hram Rožice v Mengšu - Trgovina Gašper v Srednji vasi. Informacije po tel.: 832-459. ■Y"V"N TRGOVINA \ I K A M N I K Šutna 16 tel. 831-703 Prejeli smo novo pošiljko lepega, toplega spodnjega perila za ženske, moške in otroke: spodnje majice s kratkimi in dolgimi rokavi, kratke in dolge spodnje hlače, tople pižame, jutranje halje, ženske in otroške žabe, moške nogavice.. Kamniški OBČAN POGLEDI - IZ ZGODOVINE 3. oktobra 19% 9 Iz naše zgodovine To je ena od fotografij, ki so nastale pred petdesetimi leti, torej leta 1946, in so zabeležile pričetek gradnje šole v Mostah, edinstvenega dogodka v Sloveniji, ko so si krajani Že/, Suhadol in Most pričeli graditi šolo in si jo tudi izgradili. Že v letu 1947 se je v njej pričel pouk. Po končani tretji gradbeni fazi jim je na pomoč priskočila država. Iz fotogra- ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/l) 400-urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for VVindovvs, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj za skladiščno poslovanje tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski Številki (061)711-082 In (061)712-278. fije je razvidno, da takrat niso imeli nobene gradbene mehanizacije, vse delo je potekalo ročno. Pod vodstvom sposobnega odbora jim je uspelo zgraditi šolo za takratnih 125 otrok tako, kakršna je še danes. K šoli so postavili tudi kulturni dom, kije bil pozneje kot šolska telovadnica pripojen k šoli. Kmalu po izgradnji je bila v šoli nižja gimnazija, v katero so hodili tudi otroci iz sedanje občine Vodice in delno tudi iz občine Cerklje ter seveda iz sosednjih krajevnih skupnosti. Žal, v zadnjem času nekateri Z objavljanjem polresnic in zamolčanjem posameznih dogodkov ta del naše zgodovine, Želijo spremeniti. Tudi vsa leta po izgradnji šole so v Mostah z izgradnjo športnih igrišč, urejanjem okolice, asfaltiranjem dvorišča, naravo računalnikov skrbeli zanjo.... Potem, ko so 25 let plačevali občinski samoprispevek za razvoj šolstva, so se odločili za lokalni samoprispevek za prizidek k šoli, v skladu s sprejetimi smernicami razvoja šolstva v občini in glede na to, da ima ta šola najslabše prostorske pogoje. Petletni samoprispevek so v letu 1991 uspešno zaključili in sedaj po izgradnji šole v Šmartnem bo končno prišla na vrsto tudi njihova šola. Krajani upajo, da bo s prizidkom šola zopet postala središče kulturnega in športnega življenja krajevne skupnosti, kot je to bila še do nedavnega. VINKO OVIJAČ O zgodovini osnovne šole v Šmartnem v Tuhinju 14. septembra letos smo imeli v Šmartnem velik praznik ob odprtju nove, sodobne šole. Kot krajan KS Šmartno izražam zahvale in priznanja vsem prizadevnim od Ministrstva za šolstvo, kulturo in šport do vseh drugih, ki so bili imenovani ob odprtju šole. Pečat vseh prizadevanj za to šolo, o kateri menijo, da je ena najsodobnejših v Sloveniji, je tudi božji blagoslov. Da pa bo zgodovina osnovne šole v Šmartnem bolj dopolnjena, se moram spomniti osnovne šole v Šmartnem izpred sedemdesetih let. Po šolskih in splošnih počitnicah sem z začetkom šolskega leta 1. septembra 1926. teta prvikrat prestopil šolski prag. Za prva dva letnika je bila »tarnala šola« v nekdanji mežnariji. V letu 1928 pa sem vstopil v »taveliko šolo,« kije danes preurejena v lep, sodobni kulturni dom. Na obeh šolah - »tarnali« in »taveliki« sta viseli na stenah ob šolski tabli veliki sliki kralja Aleksandra L, kralja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. takratne Jugoslavije. Ob obeh slikah sta bila križa s križanim Kristusom in pogled s slike kralja Aleksandra I. je bil usmerjen na križ. Šoli, tako »tarnala« kot »tavelika,« sta s svojimi učnimi prostori komaj zadoščali za učence, čeprav samo iz šmarske župnije, saj so bile v tem času družine zelo številne, s pet pa tudi do deset otroci. Med učnimi predmeti je bil na prvem mestu v izkazu (spričevalu) verouk, kije bil obvezen dvakrat tedensko po eno uro in to ob torkih in petkih. Moram poudariti, da kdor je obvladal veroučni predmet, je s prav dobrim obvladal tudi vse druge predmete. Res pa je, da v takratnem času predmeti niso bili tako obsežni in zahtevni kod danes. Lahko pa trdim, da bi bil verouk danes v šolah mnogo milejši, kot je bil takrat, pred drugo svetovno vojno. Zato je vsak strah pred uvajanjem verouka v šolo odveč, saj nas je že takrat uvajal v kulturo, poštenje, poučeval, pa tudi svaril pred vsemi pregrehami, ki človeku v življenju škodijo. Brez šolske discipline tudi takrat ni Šlo. Da smo učenci imeli vsaj nekoliko strahu pred učitelji, je pripomogla palica, kije imela svoje mesto ob učiteljski pisalni mizi. Sicer pa smo v takratnem obdobju bili učenci zelo skromni, slabo oblečeni in obuti, mnogi tudi lačni, saj o kakšni šolski malici takrat ni bilo niti sanjati. Učenci iz premožnejših družin so prinesli s seboj od doma košček kruha in sadje, revnejši pa še tega niso imeli. Da bi si kdo poželel pa kakšnih mesnih ali mlečnih izdelkov, kot je mesna salama ali sir, bi bil že skoraj greh. Začela je prihajati kriza, zaposlitve in denarja ni bilo, zato so dečki iz revnejših družin morali za pastirje k večjim kmetom, deklice pa k premožnejšim družinam s številnimi otroki za varuške za skromno plačilo, običajno niti ne v denarju. Tako je bil v osnovni šoli v Šmartnem učni pouk za nekatere učence otežkočen. Otežkočen pa je bil tudi za učence iz oddaljenih gorskih vasi, ki spadajo pod osnovno šolo Šmartno. V tistem času je bila obvezna šola za učence iz naselij Ravno in Praproče le dvakrat tedensko in to v torek in petek zaradi veroučnega pouka. Nekaj let pred drugo svetovno vojno pa je bil uveden tudi za učence iz oddaljenih krajev vsakodnevni šolski pouk. Ukinjena je bila ponavljalna šola, kije bila za učence, ki niso zaostajali z leti šolanja in so po šestih letih sedmo in osmo leto hodili v šolo samo ob četrtkih, zato so jim dali ime »četrtkajnarji«. Redni učenci pa smo imeli v četrtek prost dan. V šolskem letu 1933/34 se je osnovna šola v Šmartnem razbremenila učencev iz loške soseske. Šolski odbor si je prizadeval za razbremenitev osnovne šole v Šmartnem in iskal prostor za osnovno šolo za loško sosesko. Končno so prišli do prostora, čeprav bolj skromnega. V najem sta odstopila del hišnega prostora lastnika Perne in Bedenk, po domače Gostilna Kadunc. Kmalu zatem je šolski odbor odkupil gostilno od lastnika Janeza Malija iz Lok, jo preuredil in osnovna šola je bila primerna za splošen osnovni pouk v Srednji vasi s pripadajočo loško sosesko. Opisal sem dobršen del zgodovine iz svojih spoznanj in doživetij. Moram pa poudariti, da se bo nova osnovna šola v Šmartnem, ki zaobsega otroke iz celotne Tuhinjske doline, srečevala z novodobno zgodovino šolske izobrazbe v svobodni, samostoni, demokratični Sloveniji, v kateri se bo, vsaj upam, tudi v tej lepi, sodobni šoli našel prostor za sliko predsednika naše države Slovenije in poleg njega tudi prostor za križ. IVAN JERIČ Še o enotni vozovnici Promocija je bila uspešna in hvale je bilo veliko. In res je v redu, da je vozovnica enotna in to predvsem za tiste, ki se vozijo vsak dan tako z avtobusom kot tudi z vlakom ter imajo mesečne ali letne vozovnice. Vendar imamo to »srečo«, da se stvari običajno ne speljejo do konca in v večje zadovoljstvo uporabnikov. Pred uvedbo enotne vozovnice se s karto za avtobus nisi mogel peljati z vlakom in obratno. Danes je to možno. Toda prej si lahko kupil vozovnico za vlak, ki je veljala cel mesec dni. Sedaj pa to ni več mogoče, kar je velik korak nazaj. Če je vlak po- Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Hrib nad Starim gradom je Velika Spi ca Vsa časopisna, radijska in TV obvestila in poročila o gorskem teku, ki so ga marljivi organizatorji izvedli ob nedavnih Dnevih narodnih noš v Kamniku, so govorila o teku na Veliki Špic. Vendar je 666 m visok hrib jugovzhodno od Starega gradu za vse Kamničane že od nekdaj Špica pravilno zemljepisno ime, kakršno je tudi na kartah mesta Kamnik in seveda v Atlasu Slovenije, pa je Velika Špica. B. NOVAK Reklama o brezplačnem tečaju CPP in poceni urah (1.600.00 SIT) v Avtošoli Šmarca V zadnjem času je bil v več časopisih in celo na letakih objavljen isti članek o »BREZPLAČNEM TEČAJU IN POCENI URAH V AVTOŠOLI ŠMARCA«. Zato bi rad pojasnil in razkril nekatera dejstva, ki so pripeljala do teh nepreverjenih in neresničnih objav. Samega članka, nizke udarce, diskredi-tacije in podtikanja nimam namena komentirati ali se opravičevati, ker bo zadeva dobila svoj epilog na sodišču. Kritičen in objektiven bralec pa verjetno ne more mimo dejstva, da se avtor članka ni upal podpisti s polnim imenom in priimkom, še več, za podpisom »nekdanja kandidatka« se skriva avtor članka - ZDRUŽENJE AVTOŠOL DOMŽALE«, ki je glavni organizator gonje proti AVTOŠOLI ŠMARCA. (Avtorja članka so nam na našo zahtevo posredovala uredništva časopisov, v katerih je bil članek objavljen.) Zakaj tako silovit pritisk? Zato, ker AVTOŠOLA ŠMARCA ni pristopila k združenju in ni podpisala enotnih cen v vseh avtošolah v Kamniku in Domžalah. V tem združenju so naslednje avtošole: AVTOKLUB, ZŠAM Domžale, LIDEX, LOTOS, RETOS, MATAK, VIKTORIJA, DU DOMŽALE, MIKANEC, EKOLE in morda še katera. Po njihovih izjavah se čutijo ogrožene, ker imamo mi bistveno nižje cene. CENE V ZDRUŽENJU CENE V AVTOŠOLI ŠMARCA: - tečaj CPP 7.000.00 SIT - društveni izpit 2.000.00 SIT - ura vožnje A kat. 3.200.00 SIT - ura vožnje B kat. 2.000.00 SIT brezplačen brezplačen 2.200.00 SIT 1.600.00 SIT Ekonomski izračun bruto ure vožnje na vozilih R-5 v AVTOŠOLI ŠMARCA kaže, da je možno s ceno 1.600.00 SIT/uro normalno poslovati, seveda, če je podjetje pravilno tržno organizirano. V naši avtošoli instruira tudi direktor, v pisarni nimamo tajnice, "nimamo v najemu dragih poslovnih prostorov, za reklamo ne zapravljamo (imamo sponzorja), nimamo dragih avtomobilov na leasing itd... Imamo pač boljše pogoje, s tem pa tudi nižje cene kot v drugih avtošolah. Nekatere avtošole in »Združenje avtošol Domžale« naj vedo, da si s pisanjem takih in podobnih člankov ne pridobivajo novih kandidatov, ampak ravno nasprotno. S tem škodujejo združenju in avtošolam, ki so njene članice. To so glavni argumenti, zaradi katerih se je ZDRUŽENJE AVTOŠOL DOMŽALE spustilo na tako nizek nivo in organiziralo tako silovit pritisk na AVTO-ŠOLO ŠMARCA. Članek bom končal približno na enak način kot ZDRUŽENJE AVTOŠOL DOMŽALE, Krakovska 18, le da se bom pod članek podpisal s polnim imenom in priimkom. Bodoči kandidati naj dobro premislijo, kam bodo vlagali svoj denar, jaz pa dodajam, naj premislijo tudi, koliko ga bodo vložili v isti cilj - PRIDOBITEV VOZNIŠKEGA IZPITA. Vodja Avtošole Šmarca IVAN ŽAGAR bral od avtobusa bistveno višje cene (o čemer je bilo v prejšnji številki Občana že napisano), bi moral pobrati tudi to, da lahko na vlaku, kot na avtobusu, kupimo vozovnico. To pa še posebej zaradi tega, ker na večini železniških postaj ob kamniški progi ne moremo kupiti vozovnice in je potrebno vedeti, kje jo prodajajo. Kje je to, posebno »dobro« vedo turisti oziroma tisti, ki niso domačini. Tako avtobus kot vlak imata sprevodnike. Če lahko na avtobusu celo voznik prodaja vozovnice in ne samo sprevodnik, mar tega ne bi mogel tudi sprevodnik na vlaku? So mar samo avtobusni sprevodniki in vozniki zanesljivi, da ne rečem pošteni? Zakaj je morala železnica od avtobusa pobrati samo slabe reči (višje cene), ni pa obdržala dobrih, ki jih je imela? Mar je bilo kreditiranje železnice, pa čeprav samo za nekaj dni in čiste donacije z neuporabljenimi (propadlimi) vozovnicami povsem bre-zvredno? Mar celoten manever vodi v preusmerjanje potnikov na avtobus in v ukinjanje vlaka? Vračanje denarja za neuporabljene vozovnice sploh ni tako enostavno - komu pa se bo dalo za 100 SIT hoditi po razna potrdila - to običajno stane več, da o izgubljenem času niti ne govorimo. O stroških poslovanja pa potniki tako in tako nimajo pojma. In občutek, da si nekako ogoljufan, ostaja. Predvsem pa - zakaj enostavno, če lahko komplicirano! Na racionalizacijo v obliki avtomatov za žigosanje vozovnic na vlaku ali avtobusu in podobnih rečeh bo pri nas verjetno potrebno počakati do prihodnjega tisočletja. Mogoče bo moral prej še kdo od merodajnih iti na specializacijo v tiste države, kjer imajo to enostavno rešeno: vozovnice imajo veljavo brez časovne omejitve, za vožnjo jih moraš žigosati na avtomatu ali pa ti to naredi sprevodnik, če ni avtomata. B. POLLAK ISKRICE §5 Narodne noše in kavboj N >r Nedeljski sprevod na letošnjih dnevih narodnih noš je zaključil »bistriški kavboj« na konju z modro zastavo in podkvijo na njej. Ker od uradnega komentatorja, ki je razlagal narodne noše slovenskih pokrajin, o tem kavboju nismo slišali nobenega pojasnila, gledalci niso vedeli, ali je nastopil kot gost iz Amerike ali pa se naša dežela počasi spreminja v deželo j kavbojev. Med gledalci je bilo slišati komentarje, da je kljub vsemu v našo folkloro bolj spadal tunjiški vol, kije korakal na koncu lanske jubilejne povorke... Vedno dva: ležeči in stoječi policaj Zdi se, da tudi za »ležečega policaja« velja tista, da morata policista nastopati vedno dva skupaj. Dokaz za to da so v naši znani vasi v nevarnosti tudi tovrstni policaji, je v današnji črni kroniki, saj ga je nekdo enostavno ukradel. Kaže torej, da bo moral v bodoče »ležečega policaja« čuvati Živi policaj... Razred svetnikov Nova »razredna« razporeditev svetniških klopi v občinski sejni dvorani naj bi pripomogla k temu, da bodo svetniki bolj pozorno sledili »učitelju« na katedru. Pa tudi svetniki različnih strank si ne bodo mogli več gledati v obraz, pač pa drug drugemu v hrbet. Bojda naj bi to prispevalo k boljšemu sporazumevanju med svetniki... (j«) Odločitev, vredna posnemanja V vlažnih septembrskih dneh se je na izredni seji sestal svet krajevne skupnosti Komenda. Obravnaval je hudo prostorsko stisko na farnem pokopališču v Komendi. Farno pokopališče je popolnoma polno, prostih je le še nekaj žarnih grobov na brezini pred mrliškima vežicama. Svet na tej izredni seji še ni našel ustrezne rešitve, zato je sklenil, da faranom začasno - do primerne rešitve - ni dovoljeno umirati. Ni znano, ali prepoved velja samo za Komendčane ali za vse farane, kajti predstavniki krajevnih skupnosti Moste in Križ na to izredno sejo niso bili vabljeni, pokopališče pa je skupno. Zdravi farani smo za bistro odločitev hvaležni, ostali manj, navčekpa vsemu navkljub še vedno zazvoni/ , faran 10 3. oktobra 1996 PLANINSTVO Kamniški OBČAN Med planinci Zaprtje koč Upravni odbor planinskega društva Kamnik je na svoji redni seji sklenil, da bo letos zaprl obe svoji postojanki istega dne, to je v nedeljo, 13. oktobra. Glede na slabo vreme, ki je bilo večino septembra, je bil obisk v tem mescu zelo slab, saj je bilo skoraj več dni, ko sta oskrbnica na Kokrskem in oskrbnik na Kamniškem sedlu samevala v koči, kot pa tistih, ko sta imela obiskovalce. Zapiranje koče ob koncu sezone je tradicionalna družabna prireditev v pravem planinskem vzdušju. Najbolj zavzeti planinec se je običajno udeleže ne glede na vreme, saj imata obe koči primerno peč, ki poskrbi za to, da se premočeni deli obleke posušijo, pa tudi topel čaj je vedno na zalogi. Če se bo nadaljevalo slabo vreme, se lahko tudi zgodi, da bo kakšna koča med tednom za krajši čas tudi zaprta. Zato je zelo koristno, če se tisti, ki namerava v slabem vremenu obiskati katero od sedel, prej pozanima na planinskem društvu Kamnik, kako je s kočama. Alpinistična šola Prvi sestanek tistih, ki jih zanima letošnja alpinistična šola AO Kamnik je bil v sredo, 2. oktobra, ob 18.00 v prostorih PD Kamnik. Poleg prikaza diapozitivov so bile dane informacije o predvidenem poteku šole. Žal cena šolanja ni nizka. Vendar, če se primerja z vsem, kar bo zajeto v okviru šole in kar bo pridobljeno znanje omogočalo in tako v bodoče tudi zniževalo določene stroške, še zdaleč ni visoka. Če kdo ni mogel priti na ta sestanek, lahko pride na prvo turo, ki bo v nedeljo, 6. oktobra, če bo primerno vreme. Zbor bo ob 7.45 na avtobusni postaji v Kamniku, od koder se bi nato z osebnimi avtomobili odpeljali na Ravno polje - skupaj z izletom na Koroško. Namen te ture je predvsem medsebojno spoznavanje, pregled osnovne planinske opreme, preveritev znanja hoje po poteh in brezpotju, poleg tega pa tudi po želji udeležba na nogometni tekmi. Zelo je zaželeno, da bi tisti, ki namerava obiskovati alpinistično šolo, imel vsaj nekaj izkušenj v gibanju po gorah. To pomeni, da so vsaj nekajkrat v zadnjih letih obiskali različne vrhove nad 2000 m. Tako se lahko precej skrajša celoten čas šolanja (in s tem tudi stroški), saj ne bi bilo potrebno učiti in vaditi osnovnih elementov hoje po gorah in bi dodatna znanja lahko gradili na osnovah že pridobljenih. Če pa bo kdo zamudil to turo in želi priti v alpinistično šolo, potem je najbolje, da se oglasi ob četrtkih zvečer po 19.00 uri v prostorih PD Kamnik, kjer bo dobil napotke o vključitvi v šolo. BOJČ Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - LVI Pred koncem letošnje planinske sezone Letošnja planinska sezona ni izpolnila vseh pričakovanj obiskovalcev gora in ne načrtov planinskih društev, ki imajo v oskrbi planinske postojanke. Prestopno leto 1996 nam bo ostalo v spominu kot nestabilno, deževno in nepredvidljivo. Načrtovanje daljših pohodov in tur je bilo problematično. Mnogi vi- ninski postojanki na Kamniškem in Kokrškem sedlu ne bosta dosegli načrtovanih rezultatov. Opazen je precejšnji izpad nočitev. Obiskovalci prav zaradi nestalnega vremena prihajajo v gore na enodnevni obisk, drugi razlog pa so tudi slabši materialni pogoji. Točne ocene poslovanja v planinskih postojankah še ni mogoče Kamniški planina'po spustu z rrha Storžiča kendi, ko imajo ljubitelji gora največ časa, so bili deževni, oblačni ali megleni. Letni program Planinskega društva Kamnik je bil kljub temu kar zadovoljivo uresničen. Odpadle so le posamezne načrtovane ture. Člani društva se z veseljem udeležujejo organiziranih tur in mnogi so kljub naštetim težavam osvojili vrsto novih vrhov in zanimivih gorskih točk, kjer do sedaj še niso bili. Pester program je marsikoga privabil, da se je pridružil skupinskim pohodom. Precej slabše so se odrezale planinske postojanke. Obe pla- dati, že sedaj pa je jasno, da bodo rezultati slabši vsaj za 20% v primerjavi s preteklim letom. Planinsko društvo Kamnik je v letu 19% pripravilo vrsto zanimivih akcij, ki naj bi popestrile občutje in razpoloženje gostov, sem sodi boljša založenost in prijazna postrežba. Upanje na »indijansko poletje« v septembru in oktobru se, kot kaže, ne bo izpolnilo, zato v tem času ni pričakovati vidnejših izboljšav. Letošnjo sezono v planinskih postojankah na obeh sedlih bomo po odločitvi društvenih organov zaključili v prvi polovici oktobra. TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI trgovina: Perovo 26, KAMNIK, teL/faks: 812-888 • akumulatorji ATSA po ugodnih cenah • akumulatorji TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • svetila SATURNUS • avtokozmetika: SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL • motoma Olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON • svečke: CHAMPION, BOSCH • oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM • avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL • dodatna oprema • protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBIUSER - naprava proti kraji vašega avtomobila • avtoradil in avtozvočniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC • HLADILNA TEKOČINA - antifriz, vitrex • SNEŽNE VERIGE - PRAKTIS, RIVAL COMPACT Odprto od a do 19. ure, ob sobotah od & do 13. ura Vsem strankam se že vnaprej zahvaljujemo za obisk v naši trgovini. Obe planinski koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu bosta zaključili sezono v nedeljo, 13. oktobra 1996. Po tradiciji se v soboto pred zaključkom v kočah zbere precejšnja množica planincev, da bi praznično dočakali zaključek sezone. Tudi tokrat bo tako. Obe koči bosta v soboto, IZ 10., na voljo planincem - gornikom, da se bodo lahko poveselili in se na dan zaključka še podali na bližnje vrhove in se nato polni planinskih vtisov vrnili na svoje domove. Oskrbniško osebje na obeh postojankah bo pripravilo vse potrebno, da bodo imeli obiskovalci poleg razvedrila dovolj tudi drugih dobrot, t. j. zadostne količine pijač in prehrane. Zagotavljajo, da bodo vsi, ki bodo pričakali zaključek sezone na Kamniškem ali Kokrškem sedlu, z vsem zadovoljni. Na zaključno srečanje so povabljeni vsi ljubitelji gora in ljubitelji lepega naravnega okolja. Kamniško-Savinjske Alpe se ne bodo izneverile. STANE SIMŠIČ Kovačnica Lovski prehod mimo značilnega spodmola in okna v severnih pobočjih Mokrice in Kom-potele nad Kurjo dolino, nmv približno 1100 m. Že v davnih časih so domačini predvsem zaradi potreb paše pa tudi lova prelezli vse mogoče konce in poiskali vse možne prehode iz doline na više ležeče planine ali pa pasišča gamsov in kozorogov. Taka pasišča gamsov so tudi pod Mokrico in Kompo-telo ter pod severno steno Kom-potele in Jermanovim turnom. Dostop do tistih pod Mokrico je iz doline relativno enostaven. Po grapi velikega Krvavca čez Udiranje v glavnem ni večjih težav, saj te teren kar sam vodi. V zadnjih letih je sicer ta dostop zaradi ogromnega podora (ime Udiranje si domačini niso izmislili kar tako!) in še vedno padajočega kamenja precej nevaren, vendar orientacijsko ne preveč zahteven. Dostop iz Kurje doline v predele pod severno steno Kompotele in Jermanov turn pa zahteva že precej orientacijskega smisla in tudi plezal-skega znanja. Če gledamo od Udiranja naprej proti desni, obdajajo zatrep Kurje doline vse do Hleva same navpične, deloma tudi previsne, bolj ali manj visoke stene, po katerih še oko težko spleza, kaj šele noge in roke. Toda prav sredi teh strmih in krušljivih sten so domačini že zdavnaj opazili zeleno poličko, ki je napovedovala, da bi se tam nekje le dalo prelisičiti temne previse in navpične stene in priti v položnejši svet. In res se je pokazalo, da je tam za tiste, ki so vešči osnov plezanja in ki so dovolj drzni, Vzpon na Gran Paradiso Gran Paradiso je edina štiri-tisoč (in nekaj več) metrov visoka gora, ki v celoti leži v Italiji. Vsi drugi štiri tisočaki ležijo na meji s Francijo ali s Švico. Med njimi so najbolj znani Mont Blanc (4.807 m), Matterhom (4,478 m) in Montc Rosa (4.634 m). Prav zaradi takšnega položaja jeza Italijane Gran Paradiso racionalno bolj pomemben kot drugi (mejni) štiritisočaki - podobno kot Trigla v za nas - in je zato tudi ta gora bolj obiskana. V noči na petek, 19. julija 1996, smo v organizaciji Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Turna odpotovali proti 4.061 m visokemu Gran Paradisu, na katerega smo se povzpeli dva dni pozneje. Gran Paradiso leži v skrajnem severozahodnem delu Italije, južno od doline in kraja Aoste, znanega po številnih antičnih ostankih starega Rima. Na pot je odšlo trinajst članov tega kluba, štirje moški in devet žensk. Po večumi vožnji po italijanskih avtocestah smo pri kraju Villeneuve zavili na lokalno cesto, ki pelje po dolini Val Sava-renche v Pont (1.960 m). Tli smo ob kampu pustili avtomobila in se odpravili peš do približno tri ure oddaljene koče Nuovo Rit V. Emanuele (2.730 m), kjer smo prenočili. Naslednje jutro smo nadaljevali pot proti vrhu še v trdni temi. Ko smo se prebili po slabo shojeni poti do ledenika, smo se razporedili v tri naveze, eno od teh, v kateri smo bili jaz sam, moja soproga Angelca in prijatelj Hari, je vodil znani alpinist Metod Hu-mar iz Šmarce pri Kamniku. Po ledeniku, kije bil večinoma precej strm, smo se vzpenjali približno pet ur do skalnatega in tehnično nekoliko bolj zahtevnega dela, ki se konča na vrhu s kipom Madone (Marije). Poleg naših navez se je vzpenjalo tisti dan na vrh Gran Para-disa v lepem, a dokaj mrzlem vremenu, še več drugih navez raznih narodnosti: Italijanov, Francozov, Nemcev, Čehov... Ko smo prispeli do višine približno 3.800 m nas je izza roba gore obsijalo jutranje sonce, kar nam je vlilo dodatnih moči za zadnji del vzpona. Pri vzpenjanju po ledeniku so se zaradi razprostranjenosti naveze lepo razporedile, ko pa smo prispeli do skalnatega vrha, visokega okoli 50 m, smo se tako nagnetli, da je bila prava muka priti nanj. Zlasti smo morali paziti na ozkem grebenu, da kdo od hod-cev ni z derezami komu stopil na roko in ga poškodoval. Vzpon je bil upočasnjen tudi zato, ker se je bilo treba zaradi varnosti, poleg glavne vrvi, prepenjati s sponko ob vsakem v granitno skalo pritrjenem klinu. Na samem vrhu, ki nudi prostor samo za enega človeka poleg kipa Marije, je bilo zmgoslavje in razpoloženje nepopisno. Osvojena gora je spodbudila v nas prešerno razpoloženje in fotoaparati so začeit brneti, saj si je vsak od nas zaželel tudi takšen spomin na to mogočno goro. Ob strmenju v prostrane beline gora je čas kar prehitro minil in že smo morali v dolino; želeli smo namreč priti še isti dan do kampa Pont, pa tudi hoja po od sonca omehčanem ledeniku ni najbolj prijetna in vama. Po prihodu v dolino, od koder je tudi veličasten pogled na zasnežene in poledenele vrhove, visoke med3.450in 3.650m, smo se odločili, da doživimo ta gorski svet od blizu tudi ponoči. Namestili smo se kar v zavetju neke pečine, zlezli v spalne vreče, se zavarovali pred mrazom z armafleksom in zaradi utrujenosti kmalu zaspali. Vstali smo zgodaj. S tem smo pridobili čas, da smo si med potjo proti domu ogledali nekatere naravne in kulturne znamenitosti Aoste ter se popoldne še okopali v prijetno topli vodi Gardskega jezera. Dr. MARKO ŽEROVNIK da se ne bojijo globine, možen še kar enostaven prehod. In ta prehod ima še eno posebnost. Poteka namreč skozi manjše naravno okno. Ko priplezamo ali pridemo pod navpično steno, se pred nami odpre manjši, skoraj okrogel kot, ki pa ima še del sprednje stene. To je Kovačnica. Zakaj ravno tako ime, je težko ugotoviti. Levo so previsi oziroma 7 metrov visoka navpična stena, ki niže pada še precej globje. Desno je tudi previsno, vendar je višina precej večja. Stena pa je nekoliko odmaknjena. Če v poletni vročini stopimo v ta kot, Čutimo, kako iz vseh razpok veje hlad. Gotovo te razpoke vodijo še globoko v goro. Vhod v kot nadkriljuje kamnit obok, ki je debel dobrega pol metra in dolg približno meter in pol do dva me- Bistrice okoli uro in pol do dve uri. Če gremo po stezi proti spominskemu parku, na odcepu tik pred njim ne zavijemo desno vanj, ampak gremo naravnost in nato po precej zanemarjeni stezi, ki se v ključih vzpenja skozi gozd vse do gozdne ceste. (Njen odcep od ceste za Konec je pri zgornjem vhodu v spominski park). Po cesti nato naprej in mimo visoke preže. Tu se svet malo položi. Levo čez manjšo hudourniško grapo. Nato se po nekaj metrih steza deli: vodoravni krak vodi levo naprej čez glavno hudourniško grapo in naprej v Veliki Krvavec Lovski prehod. Kovačnica z naravnim lokom. tra. Vendar ne daje vtisa kakšne posebne trdnosti, čeprav stoji tu že dolgo vrsto let. Videti je tako, kot da bi se skale zagozdile med seboj in sedaj samo čakajo, da nekdo spodmakne pravi kamen, da bi lahko vse zgrmele v globino. Odprtina pod obokom je visoka vsaj dva metra, tako da gremo skozenj lahko z dvignjeno glavo. Kot je skoraj okrogel in ima premer dobra dva metra. Zgoraj v steni so razpoke in luknje, kar daje slutiti, da mora tu potekati kakšna večja razpoka. Na zunanji steni je znotraj tudi slabo čitljiv napis, ki bi ga mogli prebrati kot SAD ali SPD. Levo spodaj od tega okna je previsna stena, desno so pa spodmoli, manjši previsi, ki gamsom občasno rabijo za počivališča. Skozi okno vodi torej ta lovski prehod. Zato je v njem tudi približno 5 metrov dolga jeklenka, ki pomaga čez to nerodno mesto na široko, travnato polico, na kateri raste tudi bukev, smreka, nekaj macesnov, predvsem pa trava in rušje. S police lahko nadaljujemo čez žleb in levo v rušje ali pa malo pred žlebom naravnost navzgor in s pomočjo jeklenice čez gladko plat v položnejši svet. DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici po cesti, ki vodi v Konec, slab kilometer - do odcepa ceste v levo nazaj k Jurju. Tu čez strugo (most je 1994 ponovno odnesla povodenj) nad pregrado in po grušču, pesku okoli 100 m navzgor. Tu lahko na desni strani poiščemo stezo, ki vodi v spominski park, lahko pa gremo po suhi strugi naprej. Ce gremo po suhi strugi naprej (manj priporočljivo), ji sledimo v smeri proti zahodu prav do sten, vse dokler ne postane strmejša in se ne začne soteska. Ta se deli v dva kraka, ki pa sta oba precej strma in imata vsak svojo hudourniško strugo. Približno na mestu, kjer se soteska cepi (glavna struga je leva, orografsko desna), se v levo odpre strma, sprva gola, nato pa poraščena gredina. Po njej levo in na grebenček, ki je porasel z rušjem. Poševno levo navzgor skozi rušje in v drugo grapo nad skok, ki preprečuje direktni dostop. Po grapi nekaj metrov navzgor, nato levo navzgor po dr-nasti in rušnati strmini do stene. Pod steno levo in rahlo navzdol v kot - Kovačnica. Iz Kamniške oziroma Udiranje, desni krak pa pelje navzgor mimo dveh lovskih visokih prež, od katerih je ena že precej razpadla. Ob stezi je nekaj klopic, konča se pa v rušju. Od tu gremo po grebenčku med dvema hudourniškima strugama, od katerih je leva (orografsko desna) veliko večja, navzgor do razcepa soteske. Tu se v levo odpre strma, sprva gola, nato pa poraščena gredina. Po njej levo in na grebenček, ki je porasel z rušjem. Poševno levo navzgor skozi rušje in drugo grapo nad skok, ki preprečuje direktni dostop. Po grapi nekaj metrov navzgor, nato levo navzgor po dr-nasti in rušnati strmini do stene. Pod steno levo in rahlo navzdol v kot - Kovačnico. Iz Kamniške Bistrice okoli uro in pol do dve uri. Kdor pa si želi in je tudi sposoben plezanja, gre lahko do Kovačnice tudi bolj naravnost. V začetku gre lahko kar naravnost po glavni hudourniški strugi ali pa pride vanjo za prvo lovsko visoko prežo. Od tu naprej po strugi do prvega razcepa. Tu gremo lahko po desni (orografsko levi) strugi in pridemo do naslednjega razcepa, kjer izberemo levi (orografsko desni) krak. Po njem gremo do konca zelenega grebenčka. Če smo žejni, pa gremo po levem (orografsko desnem) odcepu, ki nas privede pod previsno steno, pod katero je majhen studenček. Tu desno na gozdnat in travnat grebenček in po njem do konca. Lahko pa gremo po tem grebenčku tudi ves čas od začetka razcepa hudournikov. S konca grebenčka levo čez strme, gladke, krušljive skale in rušje navzgor in naprej po skalah in travi v smeri temnega previsa. Pod njim levo čez strmo, krušljivo skalno-travno stopnjo v neizrazit, strm in krušljiv žleb. Po njem navzgor, dokler ni možen prehod poti levi pod previse. Iz Kamniške Bistrice okoli 2 uri. Dostop do Kovačnice orientacijsko ni preveč zapleten, vendar je zelo zahteven in je zanj potrebno že obvladovanje gibanja po zelo zahtevnem brezpotju. Zato je zelo priporočljivo spremstvo primernega vodnika (GV), ki bo poskrbel tudi za primerno opremo, predvsem pa varnost. B. POLLAK Gorsko kolesarstvo Tadej Trobevšek deseti na svetovnem prvenstvu Pred odhodom v Avstralijo na letošnje svetovno prvenstvo je Tadej Trobevšek o ciljih na tem tekmovanju dejal: »Moj cilj je uvrstitev med trideset.« Ob tem je verjetno imel v mislih 34. mesto s pravkar končanega EP v Italiji, upošteval je še dodatne konkurente z ostalih celin ter morda ob tem računal na nekaj šibkejšo konkurenco, saj nekateri Avstralije zaradi oddaljenosti naj ne bi videli. Vendar najboljši največje tekme sezone, svetovnega prvenstva (poleg OI), ne izpuščajo kar tako. Tudi proizvajalci koles in ostali proizvajalci iz kolesarske verige ter sponzorji že močno stojijo za tekmovalci in nočejo zamuditi promocije. Tadeju je finančne skrbi glede poti v Avstralijo pomagal rešiti kar bližnji stanovski kamnolomni gigant - CALCIT in godiški stric Štefan z VEM A-S-om, sam pa je poskrbel, da s treningom SP dočaka v (vrhunski) formi. V Cairns na avstralski obali so prvi tekmovali prav mladinci s TADEJEM TROBEVŠKOM in še 120 drugih. Vroča avstralska pomlad na kamniti, prašni, tehnično težki progi se je zanj končala sanjsko. Pogled na semafor je povedal vse: 1. J. A. Herminda Ramos (Špa), 2. M. Revnaund (Fra), 3. H. Austad (Nor), 10. Trobevšek (Slo)... Tadejeva športna pot se je začela s smučanjem, poletja pa je preživljal tudi na kolesu. In zabava je pred petimi leti vodila do prvih zmag, ki jih je dosegel med pionirji (starejšimi dečki), stopnjevanje je pripeljalo do letošnjega uspeha v mladinski kategoriji (do 8 let -1.78). Prihajati kot gorski kolesar iz le dvomilijonske Slovenije pomeni tudi, da za pravilni trening poskrbi sam, da k sreči dobi (očitno odličen) plan treninga, da sam skrbi za prehrano, da večino ostalih stvari postori kar tekmovalec sam. Gorsko kolesarstvo pa je k sreči šport, ki ga lahko gojimo v velemestih ali v divjini, zato pa je konkurenca strahotna. Vsak je lahko gorski kolesar, v svetovnem vrhu pa so le najboljši. In Tadej je tam nekje, kar kažejo tudi rezultati. Pri rezultatu ni sodnikov, ki bi ga oškodovali, ni zakulisja velesil in ni velikih družbenih investicij v gorsko kolesarjenje. Pri gorskem kolesarstvu in pri večini vzdržlji-vostnega športa se ne more nikomur nič »usrati«, nikogar ne izločijo tekmeci, ni lažje poti, ni žreba. Vse je odvisno od treninga, forme, priprav, prehrane, tudi kolo mora služiti svojemu Tadej Trobevšek, desetina SP. namenu, čeprav je bil prav Tadej velikokrat tisti, ki je imel z njim smolo. In morda tudi zaradi tega ni nikoli obupal in je bil odločen na boljši jutri in uspeh. Uspelo mu je. Žal pa je gorsko kolesarstvo vzdržljivostni šport, ki ga v Sloveniji še premalo cenimo. Gorsko kolesarstvo v svetu dobiva nove in nove privržence. Po tem uspehu bo morda tudi pri nas, v Sloveniji, še kdo zašel med »bikerje« in morda bo še kdo spoznal Tadeja in si mislil (rekel): »Ta je pa tisti, ki se hitro pelje z mountain bikom.« Letošnje leto si bo Tadej verjetno zapomnil po uspešno opravljeni maturi, po prvih dnevih na fakulteti za šport, po desetem mestu na SP v Avstraliji, po preživetih urah z Alenko... Tako je pač življenje. Uvrstitev Tadeja Trobe-vška je tudi daleč najboljša uvrstitev slovenskega gorskega kolesarja na dosedanjih osmih svetovnih prvenstvih. Ostali naši so se v Avstraliji uvrstili takole: v kategoriji do 23 let je blestel No-vogoričan Aleš Boškin s 16. mestom, Mariborčan Matej Pistor pa je končal kot 32. Zastopniki med člansko elito: Primož Štran-car 57, Marjan Jauk je končal ob progi, ženska predstavnica Špela Pere pa tekme zaradi poškodbe ni niti začela. Na kratko še o dogajanju na naši strani zemeljske oble. Pedala smo (210) vrteli na 8. gorskokolesarskem maratonu na Črnem vrhu nad Idrijo. MM je 55 km dolgo progo prepeljal kot tretji, Grega Bele pa 9. med mladinci na krajši progi. S tekom na Sv. Jošt nad Kranjem se je nadaljevala serija tekov za pokal Slovenije. Ladotu in Ivanu Urhu tokrat ni šlo tako dobro kot na prejšnjih tekmah (6. in 7. mesto). Ivan se je potolažil z veteransko zmago, kar je uspelo tudi Andreji Močnik med mladinkami, sicer peta med ženskami. Bratoma Urh pa je šlo boljše že naslednji dan na cestnem teku v Piranu. Lado je prehitel vse, Ivanu pa je ušel le še državni prvak (5 km) Grojzdek iz Sevnice. Vida Uršič se tudi tokrat iz Italije ni vrnila brez zmagovalnega pokala, Andreja Mali pa tudi slovi po tem, da hitrejše od nje ni nobene (tradicionalni 19. tek na rolkah v Ihanu). METOD MOČNIK Državno prvenstvo v duatlonu Kamnik 96 V Kamniku se je tudi letos odvijalo državno prvenstvo v duatlonu. Kolesarsko društvo Kamnik, ki je že več let organizator te prireditve, pa je imelo tudi letos smolo z vremenom. V juniju vedno izpeljemo državno prvenstvo v sprint triatlonu in ta tekma velja za eno najbolj vročih, kajti tekmovalci največkrat potožijo, da je bila preizkušnja težka prav zaradi vročine. Na duatlonu pa je vsako leto ravno obratno. In tudi v soboto, 21. septembra, je bilo tako. Ko sem po končanem duatlonu (ki zajema 7 kilometrov teka, vse od mekinjskega stadiona, preko vasi Oševek do vasi lučna in nazaj, kjer je približno 120 metrov višinske razlike, in 30 kilometrov kolesarjenja, ki je potekalo proti vasi Godič in nazaj v smeri stadiona (5 kro- gov), nato pa še enkrat 3,5 kilometra teka v smeri Oševek in nazaj) najboljše duatlonce vprašala, kako je bilo, so vsi pohvalili dirko in kritizirali vreme. Vendar sta bila nova državna prvaka, Andrej Dolinar in Mateja Šimic, nadvse zadovoljna. Za Andreja Dolinarja je letošnja sezona v duatlonu zelo uspešna, saj je zmagal že na več du-atlonih, ki štejejo za državno prvenstvo, kot npr. v Travljanskem in na Brdu pri Kranju. Na državnem prvenstvu v Kamniku ni nastopil Uroš Velepec, ki kroji vrh našega duatlona in triatlona. Zato pa se je ves čas na kolesu vozil prvi, skupaj z Dolinarjem, Sašo Juraja. Res je, da »športna nesreča« nikoli ne počiva in tudi tokrat ni. Sašo je imel defekt na kolesu in Andrej je re- f INTERSHOP Perovo 26 (ob kamniški obvoznici), tel.: 813-157 IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA VAM PREDSTAVLJAMO KITAJSKI NAMIZNI PORCELAN Z RIŽEVIM VZORCEM (prodaja po kosih), NAKIT IN SKRINJICE ZA NAKIT, ŽENSKE BLUZE IZ 100% NARAVNE SVILE v desetih motivih, BREZROKAVNIKE, TKANE IZ 100% BOMBAŽA, RUTKE IZ 100% BOMBAŽA v raznih vzorcih in barvah... IZ NAŠE AKCLISKE PRODAJE VAM PREDSTAVLJAMO: - SKODELICA Z ŽLIČKO, kitajski porcelan SIT 360,00 - ŠAL IZ 100% VISKOZE v štirih barvah 120x40 cm SIT 790.00 - STEKLENA VAZA tri oblike, višina 15 cm SIT 790,00 - NAMIZNI PRT IN ŠEST PRTIČKOV 100% bombaž s Čipko SIT 7.990,00 - LESENA SKRUNICA ZA NAKIT - ročno poslikana večja 10x8 cm SIT 850,00, manjša 8x6 cm SIT 590,00 - KITAJSKI DOLGI SVILENI KIMONO, 4 barve SIT 3.990,00 CENt VELJAJO DO 31. OKTOBRA OZ DO RAZPRODAJE ZAIjOG, TATOPOlimTE! V NAŠI PRODAJALNI NA PEROVEM 26 VAS PRIČAKUJEMO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE IN V SOBOTO OD 8. DO 13. URE. snično z veliko prednostjo zmagal pred drugouvrščenim Damjanom Kramarjem. Zanimivo je bilo gledati dirko, saj je pred vso to slovensko elito s prvega dela duatlona, 7 kilometrov dolgega teka, na stadion prvi pritekel Ka-mničan Lado Hribar. Fantje pa so vse boljši kolesarji in od Kamni-čanov se jih je do konca najuspešnejše držal Lado Kveder, ki je v generalni razvrstitvi zasedel 13. mesto. Mladi, komaj šestnajstletni Mateji Šimic, duatlon ni tako zanimiv kot triatlon, kar pa je razumljivo, saj dekle izhaja iz vrst plavalcev in namerava za sedaj duatlon vzeti le za trening. Kamniški duatlon je bil zanjo prvi duatlon, vendar pa je letos na triatlonih v Sloveniji nepretrgano zmagovala in postala državna prvakinja tudi v tej disciplini. Vendar pa je imela tudi ona, vsaj na začetku, resno konkurentko Nado Kozjek, ki je oba tekaška dela pretekla hitreje kot Mateja, je pa precej slabše kolesarila. Na tej težki preizkušnji se je kljub slabemu vremenu preizkusilo kar 63 tekmovalcev, med njimi je bil najstarejši udeleženec Lado Črnivec in najstarejša udeleženka Majda Miklič. Žalostno je, da so kategorije kadetov in mladincev slabo zastopane, škoda pa tudi, da je žensk na teh preizkušnjah vse manj. Preden zapišem rezultate, naj se še enkrat zahvalim vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev, vsem dekletom in fantom, ki so s prostovoljnim delom pomagali izpeljati dirko in nenazadnje tudi gledalcem, ki so za tekmovalce navijali. Miro Kregar odličen na Ironmanu V mestu Podersdorf blizu Dunaja je bilo organizirano odprto prvenstvo Avstrije v Ironman triatlonu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka). Udeležila se ga je tudi šestčlanska slovenska ekipa. Zaradi izredno močnega vetra, visokih valov in nizkih temperatur vode se je organizator odločil, da bo plavanje zamenjal s 14 km teka (kar je časovno približno enako) in tako je bil izveden najdaljši duatlon v Evropi (14 -180 - 42,2). Močan veter in nato še nevihte v popoldanskem času so povzročile, da od 200 udeležencev iz 12 držav kar 80 tekmovalcev ni končalo tekmovanja. Od Slovencev sta na kolesarskem delu odstopila Tu-šar in Kromar, Žepič pa je vseskozi držal stik z vodilnimi, vendar je moral na 21. km tekaške proge zaradi bolečin v kolenu odstopiti. Do odstopa je bil na 7. mestu. Malo pred odstopom ga je prehitel Miro Kregar (TK Trisport - Telekom), ki je po nekoliko slabši prvi polovici maratonskega teka zavzel Žepi-čevo sedmo mesto in nato v zadnjih kilometrih še pospešil in končal na odličnem petem mestu, kar je najboljša uvrstitev kateregakoli slovenskega triatlonca na Ironmanu doslej. V ekstremno težavnih razmerah so uspehu vsekakor botrovale že večletne izkušnje iz tovrstnih tekmovanj, saj je to Kregar-jev osmi Ironman. Lansko leto je za reprezentanco Slovenije s sotekmovalcema Kogojem in Ve-lepcem osvojil bronasto kolajno na evropskem prvenstvu, letos pa je že marca v Novi Zelandiji opravil kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu - znamenitem havajskem Ironmanu. Tja letos potujejo poleg Krega rja še Igor Kogoj, klubski kolega iz TK Trisport, Uroš Velepec iz Stop teama in Matjaž Kovač iz TK Energia. Vsekakor so letošnji rezultati slovenskih jeklenih mož dober obet pred nastopom na Havajih. Naj omenim, da je Miro Kregar zmagal tudi na 3. izolskem duatlonu (plavanje na 500 m in tek na 3 km), njegov klubski kolega Grega Hočevar pa je slavil zmago na četrtem puljskem kratkem triatlonu. IVOTOMC Miro Kregar je na Ironman triatlonu prejel kar dva pokala za odličen dosežek. Člani LD Mamut uspešni na državnih prvenstvih Na državnem prvenstvu v lokostrelstvu, kije bilo 7. in 8. septembra v Kamniku, so člani LD MAMUT dosegli odlične rezultate. Tekmovanje je veljalo za državno prvenstvo, streljali pa so v olimpic in compaund slogu. V soboto, 7. septembra, so potekale kvalifikacije. Pri člani- cah je prvo mesto dosegla Teja Makoter s 1206 krogi in tako postala nova državna prvakinja. Na drugem mestu je bila Ta-mara Sheikha s 1176 krogi. Rezultati kvalifikacij so veljali tudi za končne, saj zaradi premajhnega števila tekmovalk finala niso izvedli. Uspešni veterani Kamniški teniški veterani so uspešno nastopali na državnem veteranskem prvenstvu, ki je bilo konec avgusta v Kranju. Rado Vengust je v skupini do 45 let v finalu premagal Svoljška iz Domžal z rezultatom 6/3, 7/5, Tone Jeras je v skupini nad 45 let v finalu izgubil s Kranjčanom Žnidarjem z rezultatom 4/6,6/3,3/6. V skupini nad 60 let je Bojan Šlegl v finalu izgubil (zaradi poškodbe) z Bedenkom iz Kranja, Majda Šnabl pa je v skupini žensk nad 50 let osvojila tretje mesto. Kamnik sta zastopala še Marjan Ajtnik in Franc Vengust. Dne 18. septembra sta za reprezentanco Slovenije v dvoboju s Hrvaško v Varaždinu nastopila tudi Tone Jeras in Rado Vengust. Organizacija dvoboja, sprejem in gostoljubnost prirediteljev je bila odlična. Jeras je izgubil s Prpičem z rez. 6/3, 4/6,5/7, Vengust z Duparjem 0/6,2/6. Hrvati so dvoboj dobili z rezultatom 15:8. TENIS 91 Rezultati po kategorijah: KADETI: 1. Vrhovec Igor (TK Ljubljana) 1:41:49; 2. Čele-bič Luka (TK Ljubljana) 2:11:29; 3. Dereani Bor 2:20:32; MLADINCI: 1. Močnik Erik (KD Sloga) 1:32:02; 2. Denša Domen (TK Energia) 1:33:44; 3. Mencinger Matjaž (TK Bohinj) 1:34:49; ČLANI: 1. Dolinar Andrej (Stop-team) 1:26:03; 2. Kromar Damjan (Stopteam) 1:27:59; 3. Mori Mitja (TK Energija) 1:29:07; VETERANI L: 1. Rogelj Jože (Stopteam) l:31:39;2.Sitar Bojan 1:38:07; 3. Kogovšek Stane (TK Ljubljana) 1:40:31; VETERANI II.: 1. Malnar Lojze (Stopteam) 1:33:53; 2. Sto-par Maks (TK Ljubljana) 1:43:44; 3. Medvešček Karel (TK Bohinj) 1:50:11; VETERANI III.: 1. Jagodic OBRTNA, GRADBENA IN TROOVSKA ZADRUGA gon:|nSl ZOR4, DOMŽALE zoo MENGEŠ, Prešernova 33 se priporoča s krovsko-kleparskimi izdelki ter z opečno strešno kritino TONDACH v 16 vrstah in 9 različnih barvah. Trgovina je odprta vsak dan od 7 do 19. ure, ob sobotah od 7 do 12. ure. Pri članih olimpijski slog je drugo mesto pripadlo našemu olimpijcu Mateju Krum-pestarju. Drugo mesto je dosegel na kvalifikacijah in v finalu. Obakrat ga je premagal kolega iz olimpijske reprezentance Peter Koprivnikar. 14. in 15. septembra pa je v Škofji Loki potekalo mladinsko državno prvenstvo v arrovvhe-adu. Pri dečkih compaund je zmagal Jaka Hrast z 241 krogi. Pri kadetih olimpijski slog pa je prvo mesto pristreljal Rok Zore z 235 krogi, takoj za njim pa je bil na drugem mestu Rok Jesenšek z 225 krogi. Sezona streljanja na prostem se počasi končuje, tudi vreme trenutno ni najboljše, zato se člani LD MAMUT že počasi pripravljajo na dvoranski, to je zimski del sezone. Za dosežene rezultate pa vsem članom LD MAMUT in ostalim tekmovalcem na obeh državnih prvenstvih iskreno čestitamo in jim zaželimo še veliko takšnih in podobnih rezultatov tudi v zimskem delu sezone. PETRA UDOVČ Ivan (KD Kamnik) 1:59:58; 2. Hrovat Franc (TK Ljubljana) 2:08:31; 3. Černivec Lado (TK Ljubljana) 2:17:36; ŽENSKE: 1. Šimic Mateja (Pribateam) 1:42:03; 2. Kozjek Nada 1:46:41; 3. Sajevec Marjeta 1:50:46; EKIPNO: 1. Stopteam (Dolinar, Kromar, Dolenc) 4:23:49; 2. TK Energia (Pečnik, Mori, Kovač) 4:27:29; 3. Stopteam II (Seljak, Krvina, Kališnik) 4:49:24; NATAŠA HRIBAR AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. 12 3. oktobra 1996 KRONIKA - SKOZI OBČANOVO OKO Kamniški OBČAN Tudi to se je zgodilo v septembru ODPRTO OKNO V SVET V KAMNIŠKI KNJIŽNICI - Iz terminala v avli kamniške matične knjižnice si je moč poleg knjižnih zbirk domačih knjižnic ogledati na primer tudi knjižni fond kongresne knjižnice v Washingtonu. Številni obiskovalci se vse bolj poslužujejo tudi računalnika v medioteki, kjer lahko prek Interneta s pomočjo slike, zvoka in filma pridejo do želenih podatkov in informacij v tej svetovni računalniški mreži. TUDI OBE OSNOVNI ŠOLI NA TOPLOVODNEM OMREŽJU -Te dni potekajo zadnja dela za priključitev stavb osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca na toplotno postajo v Svilanitu, ki že nekaj let napaja Zdravstveni dom in Zavod za usposabljanje invalidne mladine. V Svilanitu bodo zato postavili nov toplovodni kotel, ki bo namesto dosedanjega 1,9 MW zmogel 4 MW toplotne moči, kolikor je bodo odslej pošiljali v omrežje. l$i«ig*Wl . «»\ '1 JU*,....*-:' - <'1» ALBERTOV NASTOP OB SLOVESU - Po nekaj letih bivanja na Duplici seje pred dnevi s celovečernim nastopom v dupliškem lokalu z mehiškim ambientom Pončo od prijateljev, sosedov in Kamnika poslovil znani pevec latinskoameriških pesmi Alberto Gregorič. (fs) S4VL CtCMX PRODAJNI CENTER - Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 063/701-900, 701219 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 061/721-730, 723-126, 723-194 Gradite, obnavljate? UGODNE CENE! -* PRODAJNI PROGRAM: • vse vrste gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih Izdelkov, armaturnih mrež in železa, schiedel dimnikov, do strešnih kritin (Bramac, bobrovec), parketa, lepil in drugih gradbenih materialov • strešna okna VELUX • premazi za les • zidarsko orodje • llakovci, granitne kocke • gradbeni odri, mreže za zaščito gradbišč -*. PREVOZ FCO KUPEC, MOŽNOST DOSTAVE Z A VTODVIGALOM — GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH Gradbeni svetovalec vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure. 2. 9. V popoldanskih urah je vinjeni občan, doma iz Trebnjega, vozil v Šmarci po vaških ulicah. Pri tem je z avtomobilom zapeljal tudi na dvorišče ene izmed stanovanjskih hiš, kjer je trčil v vozilo stanovalca. Do policistov, ki so kmalu zatem na kraju obravnavali »prometno nesrečo,« je bil povzročitelj neotesan in odpeljali so ga na Povšetovo v Ljubljano. 3. 9. Vinjeni P. F. je nekaj po polnoči vozil osebni avtomobil in na Cankarjevi cesti ni ustavil po-licistom.Ti so se zato odpeljali za njim in ga ustavili v bližini me-kinjskega samostana, potem ko je na križišču pri stadionu povzročil prometno nesrečo. Policistom se je tudi fizično uprl. Omenjeni je sicer storil že več prome- tnih prekrškov, in zoper njega je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi zdravstvenega stanja pa so ga po pregledu v ZD napotili domov. V Podgorju se je zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti in neprilagojene hitrosti voznice Z. S. ki je bila v nesreči lažje telesno poškodovana. Istega dne ob deveti uri zvečer so stanovalci Kranjske ulice prosili PP, naj pomirijo večjo družbo v enem od stanovanj. Ugotovljeno je bilo, da se je mladež zbrala pri S. V, kjer so pijani vpili in razgrajali. Policisti so morali zoper enega od kršiteljev uporabiti gumijevko. Zoper mladoletnike sledi predlog sodniku za prekrške. En lep deževni dan v Beli krajini Člani in prijatelji Zelenih Kamnika so jo v soboto, 21. septembra, mahnili raziskovat našo lepo Slovenijo. Pokukali smo v lepo Belo krajino. T'ko je b'lo luštno in zanimivo, da se že veselimo ponovnega snidenja! Seveda, kje drugje! Gostoljubni Belokranjci nam v pokušino ponujajo domače dobrote. Zelem »prašički«, ste se po vseh dobrotah zrediU?! ZELENI KAMNIKA M ■ J VETERINARSTVO TRSTENJAK ■J KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od & do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. 4. 9. Na Ljubljanski cesti nasproti bencinske črpalke se je ob sedmi uri zvečer pripetila prometna nesreča zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo. Ker se povzročitelj J. S z drugim udeležencem ni mogel sporazumeti glede krivde, so na kraj poklicali policiste. Slednji so med drugim ugotovili, da je J. S. vozil pod močnim vplivom alkohola; alkoskop je namreč pokazal 2,20 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Povzročitelj se bo srečal s sodnikom za prekrške. 7. 9. Iz trgovine z oblačili na Šutni so sporočili, da sta neznani moški in mlajše dekle izvršila tatvino za 160.000 SIT. Na podlagi osebnega opisa in prepoznave po fotografijah se je izkazalo, da sta dejanja osumljena K. A. in M. K. iz Trzina. Nekaj ur kasneje so ju policisti izsledili na obvoznici, kjer sta stopala. Odvzeta jima je bila prostost in dva dni kasneje so ju izročili v postopek preiskovalnemu sodniku. 10.9. Ob tretji uri se je pripetila prometna nesreča na obvoznici v križišču z Maistrovo ulico. Voznik motornega kolesa iz Kamnika je bil huje telesno poškodovan. Zaradi ogleda nesreče je bil za poldrugo uro oviran promet in prihajalo je do manjših zastojev. 11.9. V križišču TAinjiškc ulice in Medvedove se je pripetila prometna nesreča, ker je voznik M. M. izsiljeval prednost. Pri tem je bil sopotnik v vozilu udeleženke telesno poškodovan, zato so ga prepeljali v Zdravstveni dom. Zoper voznika M. M. sledi predlog sodniku za prekrške. 12. 9. Ob četrti uri zjutraj je občan A. S. iz Komende sporočil, da so mu neznanci odpeljali osebni avtomobil jeep wrangler. Vozilo so kasneje izsledili na celjskem območju. Izkazalo se je, da je vozilo odpeljal njegov prejšnji lastnik, saj A. S. ni izpolnil pogodbenih obveznosti. 13. 9. Na regionalni cesti pri Motniku se je zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti voznika Č. S. iz Murske Sobote. Ta je na nasprotnem voznem pasu trčil v tovorno vozilo, ki ga je vozil Z. U. iz Škofje Loke. Občana Č. S. so zaradi telesnih poškodb odpeljali v Klinični center, zoper njega pa sledi še predlog sodniku za prekrške. 15.9. Ob poldeseti uri so sprožili gorsko reševalno akcijo, saj se iz kamniških planin ni vrnil Ljubljančan K. D. Gorski reševalci in policisti so se odpravili v poizvedovalno akcijo, kjer so v steni v predelu t. i. Skoka našli omenjenega občana ter ga nepoškodovanega prepeljali v dolino. K. D. se je ob sestopu zaplezal. Ukradel »ležečega policaja« 20. 9. PP je prejela sporočilo, da je neznani storilec na Klancu odmontiral in s seboj odnesel cestno grbino (»ležečega policaja«). Oba še iščejo. 21.9. Ob polnoči je B. S. iz Kamnika ves razburjen razbijal po vratih gostinskega lokala na Duplici. Policisti ga niso mogli pomiriti, zato so ga zaradi močne vinjenosti odpeljali na Povšetovo. V semaforiziranem križišču pri srednješolskem centru se je pripetila prometna nesreča zaradi neupoštevanja pravil o prednosti voznika P. G. V nesreči je bil njegov sopotnik Š. M. telesno poškodovan in zato odpeljan v Klinični center. Za drugega udeleženca v nesreči, občana K. M., pa se je izkazalo, da je vozil pod vplivom alkohola; alkoskop je pokazal 0,83 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zoper P. G. in K. M. sledi predlog sodniku za prekrške. Izginula avtomobila Dne 3. 9. je bil izpred Livarske ulice odpeljan rdeč merce-des benz z registrsko številko LJ-MERY2, dan kasneje pa je bil odpeljan še VW golf 1.8 rdeče barve, serija 3, z registrsko številko U 40-46E. Druga plat dnevov narodnih noš Dnevi narodnih noš niso minili brez pretepov in razgrajanja, marsikomu pa je dobra kapljica tudi močno stopila v glavo. Tako je že v soboto, 7. septembra, mladoletni P. M. na prireditvenem prostoru izzival k pretepu več obiskovalcev. Ker se kljub posredovanju policistov ni hotel umiriti, so ga z uporabo prisilnih sredstev odpeljali na Povšetovo v Ljubljano. Ob četrti uri zjutraj so na TVgu prijateljstva našli negibno ležečega občana S. Ugotovljeno je bilo, da je živ, vendar si je zdravje močno okvaril z veliko popitega alkohola. Poklicali so njegove starše, ki so ga odpeljali domov. Naslednjega dne nekaj po polnoči so se na prireditvenem prostoru prepirali in pretepali K. V, K. D. in K. R. Zlasti slednja dva sta bila zelo razgretih glav, zato so ju pridržali do streznitve. Ob osmi uri zjutraj pa so našli med stojnicami spečega K. B., ki ga tudi z veliko truda niso mogli zbuditi. Odpeljan je bil na pranje želodca v Klinični center. V ponedeljek, 9. septembra, ob zaključku Dnevov narodnih noš, pa so se na prireditvenem prostoru pijani prepirali in pretepali Kamničani P. E. z ženo, S. B. in D. A. Slednji se ob prihodu policistov ni pomiril, zato so ga vklenili ter pridržali na PP. Zoper vse sledi predlog sodniku za prekrške. (piki) Kronika V septembru so se poročili: - MIHELČIČ Mitja, ekonomski tehnik iz Kamnika in KOTNIK Sandra, ekonomski tehnik iz Krtine - ČEBULJ Jože, voznik iz Brega pri Komendi in LEVEČ Nina, prodajalka iz Mengša - RUČMAN Matjaž, vzdrževalec iz Domžal in DOLINŠEK Gabrijela, dijakinja iz Kamnika - POLJANŠEK Jožef, delavec iz Markovega in ZALAZNIK Nežka, absolventka iz Srednje vasi - RESNIK Niko, sam. podjetnik z Vira in BOŠTAJ Milenka, komercialistka z Vira - REBOZU Bojan, direktor iz Ljubljane in BELAK Mojca, tajnica iz Kamnika - TIGANJ Sead, strojni mehanik iz Kamnika in NUHOVIČ Sabrija, delavka iz Paljeva - ŽURA Matej, delavec iz Zaloga pri Cerkljah in KUHAR Tatjana, šivilja iz Volčjega Potoka V septembru so umrli: - BECIRAGIČ Ruzmira, ekonomistka iz Papučine 4, Sarajevo, stara 45 let - PAVŠIČ Vidko, strugar iz Kamnika, Župančičeva 3, star 49 let - ISKRA Antonija, upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva cesta 6, stara 68 let -VRANKAR Helena, prodajalka iz Kamnika, Fužine 2/A, stara 35 let - PREGL Gizela, upokojenka iz Kamnika,Tunjiška cesta 2/C, stara 92 let - LESJAK Anton, inv. oseba iz Velikega Rakitovca 6, star 57 let - MLAKAR Janez, upokojenec iz Laniš št. 4, star 63 let - LETNAR Angela, upokojenka iz Godiča 35, stara 83 let - ŠLEBIR Alojz, upokojenec iz Sp. Stranj 17, star 82 let - ŽIBERT Rozalija, upokojenka iz Velikega Rakitovca 1, stara 87 let - BALOH Ivana, upokojenka iz Zg. Tuhinja 29, stara 90 let Pte: •rAPiHracA. "servis fotokopirnih strojev fotokopirmca hovaVS. 1235 Radomlje, 9061/727-437. 728 018 NOVO V PAPIRNICI IN FOTOKOPIRNICI LIPA V PRESERJAH FOTOKOPIRANJE NAČRTOV VSEH FORMATOV NA BEL NAVADEN PAPIR TUDI ZLAGANJE IN OBREZOVANJE ZELO HITRO IN KVALITETNO lm3 168,00 SIT OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE NAHAJAMO SE V POSLOVNIH PROSTORIH TOVARNE LIP RADOMLJE *B 727-457,728-018 Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu. • AKCIJA: montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 tel.: 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 Ugodna ponudba! šunka pizza (1 kg) šunka toast (1 kg) sir gauda, jošt (1 kg) kava Mlnas (100 g) piškoti (1 kg) čokolešnik bibita lahka (1,5 I) 830,00 SIT 760,00 SIT 800,00 SIT 135,00 SIT 252,00 SIT 193,00 SIT 125,50 srr Pripravljamo narezke po vaših željah! V centru Kamnika redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo v Sanku in či-stilko za čiščenje lokala v jutranjem času. Tel.: 737-333. tirnim "za m cd Tunjiška mlaka 9/a, tel.: 817-670 Za vas smo pripravili • jedi po naročilu • sobotna, nedeljska in praznična kosila • naša specialiteta je OCVRTI PIŠČANEC • razne sladice: sadne kupe, palačinke - orehove, čokoladne, s sadjem, sladoledom, marmelado... • v prijetnem spominu vam bo ostal okus dobrega domačega vina Pričakujemo vas vsak dan od 14. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 24. ure. Dobrodošli! d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! USLUGA TAPETNIŠTVO SPRUK DUŠAN s.p. Krivčevo 12h, Stahovica, tel.: 825-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - izdelava po meri - izdelava jogijev, toplotnih blazin, žimnic - vse po želji kupca - preoblačenje separejev v lokalih - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo - restavriranje stilnega pohištva Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj. M ^^^^ „ poslovanje! ITT1«1 T i' r» IT P0{ Zapoge 40 1217 Vodice SLOVENIJA telefon: 061/823 585 824 096 telefax: 061/824 158 Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, pakiran v vreče, bukova drva, lesni briketi. Hitra dostava Plačilo na čeke. & OZIMNICA '96 META OZIMNICA 12 x 720 ml 3 x kumarice 3 x rdeča pesa 3 x paprika fileti 1 x breskov kompot 1 x marelični kompot 1 x gorčica 3.200 SIT priložen ključ za odpiran|e PAKET RDEČA PESA 6 x 720 ml 6 x rdeča pesa 1150 SIT PAKET KISLO ZELJE IN KISLA REPA 6 x 720 ml 3 x kislo zelje 3 x kisla repa 1.200 SIT VELIKA OZIMNICA 12 x 720 ml 4 x kumarice 2 x mešana solata 3 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 3.200 SIT priložen ključ za odpiranje PAKET KUMARICE 6 x 720 ml 4 x kumarice 2 x kumarice delikates 1.600 SIT PAKET KOMPOTI 6 x 720 ml 2 x marelica 2 x breskev 1 x sliva (b.k.) 1 x višnja (s.k.) 1.400 SIT MALA OZIMNICA 6 x 720 ml 1 x kumarice 1 x mešana solata 1 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 1700 SIT PAKET MEŠANA SOLATA 6 x 720 mi 6 x mešana solata 1.400 SIT PAKET MARMELADE 6 x 370 ml 2 x slivova 2 x marelična 1 x višnjeva 1 x mešana 1500 SIT PAKET PAPRIKA 6 x 720 ml 2 x paprika paradižnik 4 x paprika fileti 1600 SIT DELIKATESNI PAKET 6 x 370 ml 1 x kumarice 1 x ajvar 1 x koruza 1 x šampinjoni v kisu 1 x olive 1 x čebulica 1700 SIT Kje in kako do nakupa? ETA - živilska industrija d.d., Kamnik tel.: 061 813 311, fax: 061 811 626 4 - GLASBENI STOLP PHILIPS 330 47700 SIT VIDEOREKORDER SAMSUNG SV 80 X, 4 GLAVE 46.800 SIT PRALNI STROJ GORENJE VVA 904 X -PARNI ČISTILEC 1001 - MOTORNA ŽAGA HUSQVARNA 61 FF - BRUSILKA KOTNA ISKRA KB 148 A - PRAŠEK ARIEL 4/1 - KOMBI PLOŠČE 5 cm 3,5 cm - PURPEN 750 ml - SVEČE 52.550 SIT 19.260 SIT 67900 SIT 16.990 SIT 1.229 SIT 1.479 SIT 1.132 SIT 699 SIT od 149 do 219 SIT c čekov brez obresti rr°daja Zdi ugodne ****** V ^^^^ kovinOtehna 14 3. oktobra 1996 OGLASI Kamniški OBČAN PEUGEOT ROME* Servis - prodala Rova 3/a, Radomlje tet prodaja 727-798 servis: 727-010 ta* 727-319 Kompleten program Peugeot Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. w b(agovni PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUDI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 MALI OGLASI Jabolka - domača, prodamo. Tel.: 825-795, Močnik, Bistri-čica 2. Instruiram kemijo. Tel.: 816-114, po 20. uri. Instruiram angleščino za osnovne šole. Tel.: 811-590, po 19. uri. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Dekle za strežbo v novem lokalu na Trgu svobode 2, iščemo. Tel.: 817-061, Andreja. Beli krompir kenebek in ječmen, prodam. Tel.: (064) 422-765. Prodam Oat 750,1. 85, registr. do avgusta 97, dobro ohranjen, garažiran. Tel.: 832-141, Pod-hruška 3. Pridi zvezda zlata pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi sporočamo, da sta nas za vedno zapustila ljubljena mož sin SLAVKO i„ DAMIJAN KOREN Prisrčna hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, g župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Lire, izvajalcu Tišine in vsem, ići ste ju spremili na njuni zadnji poti v večnost. Se enkrat iskrena hvala. Žena in mama Helena, brata Mirko in Rudi ter drugo sorodstvo Kamnik, Toronto, Ljubljana, Kobarid, september 1996 Le delo. skrb, trpljenje bilo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdno voljo bos ugnala. Pa posle so ti moči in zatisnila si oči. ZAHVALA V 87. letu življenja je tiho za vedno odšla naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta ROZALIJA ŽIBERT p. d. Krugležova mama iz Velikega Rakitovca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, posebno pa Matjonovim za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Marinki Resnik za vso skrb, zdravljenje in nego naše mame v času bolezni. Hvala župniku Francu Balohu za lepo opravljen obred in župniku Mihu Trdinu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni _ September 1996 __ Življenje nase je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga teta GIZELA PREGL Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, stanovalcem Tunjiške 2/c za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Logarju in patronažni sestri Jani Prezelj za vso skrb in pomoč, patru Miroslavu za opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za ganljivo zapete žalostinke. Vsi njeni September 1996 Prazen naS je dom, prazno vse, ni več tvojega smehljaja, draga mami, le trud tvojih rok in lep spomin nate, nam ostaja. ZAHVALA V 84. letu življenja je tiho zaprla oči in za vedno odšla naša draga mami, stara mama, prababica, sestra in teta ANGELA LETNAR rojena J KRAS, iz Godiča 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem KIK-a za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in številno udeležbo pri poslovilnem obredu. Hvala dr. Hrovatinovi in patronažni sestri Miji za zdravstveno oskrbo. Posebej hvala g. župniku Antonu Brčanu za obiske med njeno boleznijo, lepo opravljen pogrebni obred in sočutne besede slovesa. Hvala tudi stranjskim pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni September 1996 Ni smrt tisto, kar nas loči, in Življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Mnogi ste se 10. septembra 1996 prišli poslovit od TONČKE ISKRA ji za slovo darovali lepo cvetje, sveče, nam pa' izrekli sožalje. HVALA VAM ZA VSE Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, krajanom Mekinj, Stranj, Stahovice, sodelavcem Komunalnega podjetja KAMNIK, LEK-a, KIK-a, Tunjiškemu oktetu za lepe pesmi, g. MERCUNU in g MODICU za besede slovesa ter g. Gregorju SUŠNIKU za zaigrano TIŠINO. Iz vsega srca hvala osebju DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK za izkazano pozornost, razumevanje in skrbno nego. Vsi njeni GOGA, s.p. Perkova 13, Kamnik tel./fax: 061 811-358 DOBAVA, PRIKLOP, TOČNA NASTAVITEV IN VZDRŽEVANJE OLJNIH GORILCEV MONTAŽA AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA »GOOOOOOOOOGCOOOOOSCOOOOOOOOOO! Svečarstvo Rode Zagorica 9, Stahovica, tel. (pod cerkvijo v Stranjah) 061/825-124 Velika izbira nagrobnih sveč po izredno ugodnih cenah. AKCIJA V OKTOBRU - 10 različnih sveč v paketu samo 1 .OOO SIT. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure. OCO«OOOCOCOOOOOOOOQ«OOGOOCOeiOOCOCOC««BOOC.i V življenju vedno skromno si živel, zalo pri Bogu bogato plačilo bos prejel. ZAHVALA V 63. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ MLAKAR iz Laniš pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Še posebno se zahvaljujemo ZD Kamnik za pomoč v času njegove težke bolezni. Hvala cerkvenim pevcem, pevcem Tunjiškega okteta, gasilcem, gospodu župniku Juhantu za opravljen pogrebni obred, govornikoma g. Nograšku in g. Pregledu za ganljive poslovilne besede. Vsi njegovi September 1996 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 76. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANČKA CEVKA rojena PETEK, s Križa Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem STOLA in SVILANITA za pomoč, darovano cvetje, sveče, maše, za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. NADJI PFAJFAR, sestri Idi ter patronažni sestri NEVENKI za skrb in nesebično pomoč. Lepa hvala tudi g. dekanu NIKOLAJU PAVLICU za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje ter praporščaku. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Avgust 1996 Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, Sel sem s tabo, tiha smrt. ZAHVALA 70. letu življenja je tiho odšel od nas naš STANISLAV TREVEN iz Kosiš Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, našega ata pa pospremili na zadnjo pot, mu podarili cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi Tunjiškim gasilcem, cerkvenim pevcem in pevcem Tunjiškega okteta, govornikoma za besede slovesa in župniku Ivanu Miheliču iz Dola pri Ljubljani za lepo opravljen obred. Hvala sodelavcem Titana in Kočne ter osebju UKC, ki so se ves čas njegove bolezni trudili in mu lajšali bolečine. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Avgust 1996 16 3. oktobra 19% Kamniški OBČAN /K NAPREDEK jeni na otvoritev prenovljenega Napredkovega salona pohištva, ek, 4. oktobra ob 10 uri, v središču Domžal. hiilstaig Mercedes Benz MED POHIŠTVOM svetovanje arhitekta izdelava po meri kratki dobavni roki pri nas kupljeno pohištvo pripeljemo na dom pri nas kupljeno pohištvo zmontiramo možnost nakupa na potrošniško posojilo Generalni zastopnik in prodajalec za Slovenijo - Napredek Domžale Napredkov salon pohištva: tel. 061 721 531 int. 270, 271