134
Korun je všiv.
Dopis iz Goriškiga. Med svojim obiskovanjem v L. h gosp. kaplanu N. pridši, greva memo neke njive, na kteri je bil korun zasajen, iz ktere mi posebno slab duh v nos udari. „Kaj je to?" jim pravim ,/furko!" — tako so ga bili v Ka-naljski komisii per Gorici v začetku karstili. — „Ušiv je," mi gosp. kaplan odgovore in na to izrujejo steblo korunovo iz zemlje, na kterim se nama prav lep in zdrav koruu prikaže ? tode se ga semtertje kepice parsti derže.
135
„Naj pogledajo, ce imajo bistre oči, vidili bodo, de so te kepice polne živih živalic , vidijo kako vse v parsti gomezi"; in gola resnica je bila, kar so mi gosp. kaplan rekli.
Parst proč otrebim in koriin je bil spodej že čern-kast. Naprej grede, prideva h drugi, tretji njivi, in tudi tukej sva ravno tako našla, kakor na pervi; pri četerti njivi so bile koninove stebla in perje zdrave vi-diti. Per ti priči, še bolj prepričati se , potegneva dve stebli eno za drugim iz zemlje, in nobene živalice ne narajmava krog koriina; ko sva pa neko bledo steblo iz njive izderla, sva vidila de je bilo okoli koriina vse živo, koriin pa černkast.
Poskušajte in gotovo boste nesli tudi vi, ljubi kmetovavci, de so imenovani merčesi <*} (Jnfusionsthier-chen) tudi na Krajnskim koriini, in to bo njegova bolezin.
Ali bo kaj pomagalo seme premenjati ? **")
Jez mislim njivo, na ktero bom prihodnje leto koriin sadil, pozno v jeseni preorati, mraz bo te živalice pomoril; letašnji koriin pa s kakimi suknenimi cunjemi dobro odergniti, in potem V zračen kraj spraviti.     p.
*) Prav bi bilo, ce bi učeni gospodje te mercese natanjko pregledali in nam po novicah povedali, ce so res vzrok koru-nove bolezni in kako bi se dali pregnati. **) Bolno seme z zdravim premenjati ne bo nikakor škodljivo.