Posamezna številka stane 60 vinarjev.
4 Ustfitka.
Maribor, dna 28. ianuarja 1920.
54. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
{ naia vtak četrtek is velja g poiimno vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom la celo leto 24 K, pol leta 13 K b» za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se poiiija na, UpravtriStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List te dopošflja do odpovedi -, Udje .Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list bras posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo, ¿e obsegaj® 4 s<raai 4« vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi M no vračajo. — Upravnižtvo: Koroška ceata itef. 5, »prejema naročnino, inserate in reklamacije. Z* inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1-80. Za večkratne oglas« primeren popaat V oddeibi .Hala naar.wfli« «te« beaeda 50 via. — inseraü se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprtt reklamacije co poitafan pris.
9Ek«a»~^.. i'i i i« ....... i ^^mtammimmmmmmmmmimmmmmm^^	ugumnjji«*—n'"". -1 ...... ry-x-^^M*-.

Veliko tisoče sinov jugoslovanske domovine še ječi pod jarmom vojnega ujetništva. Druge države so svoje člane večalimanj že vse oprostile ujetniških spon, če izvzamemo ujetnike v Rusiji, iz j kaierega je povratek vsled notranjega nereda menda nemogoč. I-laiija je iz ujetništva odpustila skoraj vse pripadnike drugih držav, samo Jugoslovane je zadržala. Ljudstvo se je povpraševalo ter še večino povprašuje, ali je vlada naše države kaj storila za osvoboditev naših vojnih ujetnikov. Kot tolmač ljudskih želja in zahtev je poslanec dr. Hohnjec ministrskemu predsedniku Davidoviču 29. oktobra poslal interpelacijo in 4. decembra pr. 1. vprašanje o tem, kaj bo z našimi vojnimi ujetniki v Italiji, kdaj bodo oproščeni in kaj je naša vlada storila za nje.
Na to interpelacijo, odnosno vprašanje je ministrski predsednik kot vodja poslov zunanjega ministrstva 85. decembra dal odgovor, ki je dr. Hohnjeeu preko
isjeteihasr
predsedstva Narodnega predstavništva bil do-stavljen čez eden mesec in, ki slove tako-le:
Gospod poslanec! Od Vašega zadnjega vprašanja, dostavljenega mi z aktom predsed.iištva začasnega Narodnega predstavništva br. 62(7 od 11. tega mesca, se je zgodil značajen preokret v držanju uradne Italije. Potem ko se jo dolgo upirala odpustiti domov jugoslovanske ujetnike, jo italijanska vlada nazadnje odstopila od svojega nepopustljivega držanja ter je s p rejelapredlogkraljevske vlade o o s v o b o j e n j u naših ujetnikov. Ta značajni uspeh je delo dolgih in mučnih naporov kraljevske vlade. Dostavljajoč Vam to na znanje, i-mant čast Vas prositi, gosp. poslanec, da prejmete u-verenje mojega spoštovanja.
Ljuba Davidovič.
Predsednik ministrskega sveta:
Uradno znižanje cen pri žifinl
Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Slov. Kmečke zveze 26. januarja poslal deželni vladi v Ljubljani naslednji! protest:
Po poročilu Ljubljanskega dopisnega urada z dne 22. januarja je deželna vlada za,Slovenijo poslala vsem okrajnim glavarstvom in civilnemu komisar-jalu za Prekmurje navodila, po katerih naj se določijo v ceh Sloveniji po enotnih načelih prodajne cene za živila in druge vsakdanje ¡potrebščine. Po izjavi strokovnjakov, ki jih je zaslišal odsek za prehrano, je smatrati naslednje cene za klavno živino kot primerne hi odgovarjajoče sedanjim prilikam: z-a vole 8 do 10 K za kilogram žive teže, za krave # do 8 K za kilogram, za- bike in telioe 7 do 9 ; K za kilogram, za koščeno živino pa brez razlike 5 K za kilogram žive teže. Okrajna glavarstva imajo poskrbeti, da se te cene čimpreje uveljavijo ter vsako navijanje teh cen prepreS.:	J
Zoper to namero deželne vlade, ki je v protislovju s proglašenim in drugod veljavnim načelom svobodne trgovine, ter preti.. gospodarstvo slovenskega kmeta zelo občutno oškodovati, moram v imenu Slov. kmečke zveze odločno ugovarjati.
Deželna vlada se sklicuje na mnenje strokovnjakov, ki jih je zaslišal odsek za prehrano in ki so omenjene cene 5 do 10 K za kilogram spoznali in določili kot primerne in sedanjim prilikam odgovarjajoče.
Ivot pravično načelo za določitev cen more veljati edino le-to: Cene živine in sploh vsem kmetakim pridelkom morajo biti s sedanjimi cenami za obleko, oouteij, platno, klobuke, železo, vse orodje itd. v istem razmerju, kakor pred vojno. Vzporedimo si cene pred in po vojni:
tfanuš üolec.
LISTEK.
$
Pezdraifi rojake v*
Rajna Avstrija, da bi bila pokopana za vso ve-%ost, bala se je menda, kot invalid in življenjski pohabljenec bi jej znal hoditi v trošno napotje, pa me je na višji ukaz porinila v ono hišo pri Gradcu, ki je imela komaj vidno načorgan napis „Dom invalidov." Na lastno žoljo me niso vtaknili v posebno celico — ampak mod moštvo, med Slovence in Bosance. Po več letih priznano, prav v srce me je ganil koj prvi pozdrav pri vstopu v sobo, ko so me vsi pozdravili: „E. zopet en brate več! Pozdravljen in dobrodošel!"
Da, da, brat sem jim bil že koj pri prvem pozdravu. Brat po pohabljenem telesu in vojnem gorju «možgani duši. Sedaj sem bil v domu najžalOstnejših vojnih posledic, v hiši živih mrličev — ljudi še po letih moško krepkih ter fantovsko mladih, v objemu bratov, kakor so me prijateljski nazvali vsi, ko sem stopil med nje in me je ošvignilo bratsko oko invalidov Slovencev in Bosancev.
Moji novi bratje so se odpravljali k ranemu počitku, ko jo meni odkazoval zdravnik prostor in po -atelj. Za zglavji teh invalidnih bratov se je svetlikalo vse polno umetnih rok, k posteljam so bile prislon jene one svetlikasto usnjate in lesene noge. Ta pogled na te umetne človeške ude me je dirnil in presunil v trenutku; t tolažbo me je pobožal, mi razblinil prvi žalostni utis komaj slišani in nezabni pozdrav: brato.
Vedno sem si predstavljal, da je ta graški in -validni dom hiša kletve, nevolje, sovraštva in opravi čenih solz. Ne, že koj prvi večer sem se prepričal, da so mi ti novi telesni bratje, bratjo tudi po krščansko verni duši, v kateri nikoli ne zatone in ne ugasne oni blaženi up na plačilo in nagrado za udano
stat je pred vojno
ssdbj stane [j kolikckra j* (jía^J6
J_
l Ur,bn* 6'—	K
' ui plato a —-50	„
1 par četnjer 16'—	„ 1 oblek* za
kmeta 60-60	„ ptiiif. i:i htapca
oo. Isto li0	.. pta s za deklo
na, leto 152(1	„
1 kg ioteza —"20	„ 1 k? ž re tež«
pri ž;viti —80—1	„
Ii £00
500 K
D
400 „
1500 2000 900-1200
800-
1000 9
30 80' 80 35
30—40
^	P*
6 - f>¡ k temu ja še
treba ti ..dati obutelj, obltko ....
45
Iz te vzpore ditve sledi, da bi živina Ia morala stati 1 kilogram najmanj 20 do 25 K,1 potem bi še niti ne dosegla razmerno istega zvišanja cen kakor, druge reči, ki jih rabi kmet. Na taki višini pa cena Živino nikdar niso bile, niti so sedaj, niti menda nikdar ne bodo. Cene pri živini bi se smele le t krat znižati, če bi se sorazmerno znižale cene pri vseh vrstah blaga in potrebščin. Dokler pa se to ne zgodi» je vsako uradno znižanje cen pri živini neupravičeno.
Iz navedenih razlogov moram zoper vladino določitev cen pri živini v imenu Slov. kmečke zveze odločno ugovarjati. Hkrati je treba vlado opozoriti na to. da bo njena naredba o znižanju cen pri živini najbrž imela to posledico, da se bo v naših krajih* ponudba živine za prodajo zmanjšala ter bo narastla tihotapska trgovina z živino preko državnih mej in preko meje na Hrvatsko, kjer je cena živine višja.
„Samostojni" z noži in gopjačami«
Pristaši ,.,Samostojne kmetijske stranke" so v
•vsakem oziru dediči in nasledniki divjaških Stajerci-jancev. Njih orožja so: laž,: nasilje, nož, gorjače, kamenje in gnila jajca. Pišece in Dobova, kjer so U.re-ko vi pristaši krščanskomisleče kmete obmetavali z
preboleno gorje. Dom živega gorja; bil je dom slovansko bratskih pogovorov. Lopovi so bili v ustih teh bratov le avstrijski, madžarski in nemški poveljniki s svojimi cesarji in državama vred in nikdo drugi Zelja v grob in večno propast je sikala iz teh za celo življenje življenjsko potrebnih udov oropan i h bratov le: Avstriji, Nemčiji in prokleti Italiji.
Prav v srcu zadovoljen, da sem prišel tu med brate, sem legel tuti jaz k počitku in. spal prvič kol vojak res med telesnimi ter dušnimi brati.
Zjutraj pa me je predramilo iz spanja ono rožljanje s protezami, ono škripanje umetnih rok in sto picanje ter štorkljanje železno-usnjatih nog. Bratje so vstajali, si privezovali umetne roke in tuje noge. Sanitetni narednik je vstopil, pozdravil in začele so se vsakdanje vaje v oblačenju eriorokih mi bratov. Res, začudeno sem strmel, do kolike spretnosti se povspne človek samo z eno roko. Vsi enoroki so se obuli in oblekli z eno samo roko brez tuje pomoči.
Mene je narednik opozoril, naj tudi jaz pazim na to enoroko opravilo, da bom lahko stopii po enem mesecu vsakdanje vaje med že dokaj spretne brate, ki ne rabijo pri napravi nobene tuje pomoči. Brat Janko iz same bele Ljubljane mi je še počasi pokazal, kako se smukne v hlače pri dejanski pomofr ene roke. kako se zadrgnejo in zapentljajo čevlji z zobmi, vse drugo pa je itak enostavno in za eno roko prav samoobsebi umevno.
Veliko večji reveži kot enoroki so skraja eno -nožci. Hoja z umetno nogo ni nič kaj enostavnega, česar bi se človek koj lahko lotil. Kolikrat je kateri siromak padel, se pobiral s trudom, predno si je opomogel toliko, da je stal na svoji in umetni nogi samostojno. V hoji z umetno nogo se zbrihta invalid še le fo nekaj mesecih res vstrajno in požrtvovalne vaje.
k Namen tega graškega invalidnega doma je bil: invalide toliko izvežbati v rabi umetnih rok in nog, da ne bi bili pri vsakem življenjskem koraku nave -zani na tujo pomoč. In ta vežba invalidov je rodila večkrat občudovanja vredne uspehe, katerim so se
čudih zdravi in nepoškodovani ljudje.
Ko so se pa moji bratje enkrat oblekli, .jih je porazdeli narednik k raznim rokodelskim opravilom, ki so bila prikladna za eno roko in eno nogo. Ta vežba. v rokodelski stroki je bila bolj počasna, pa ne brezuspešna, ker vsak je napredoval pri delu od dne do dne, če tudi med stokratnimi bridkimi vzdihi in med nadčloveško potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Med brati v moji sobi je vladalo prepričanje: invalidni brat pomagaj si sam, država in drugi ti ne bodo stali vedno za hrbtom s polno skledo iz — samega usmiljenja!
Kakor rečeno in povedano, v naši sobi ni bilo one surove vojaške kletve in ne onega srdito obupne-ga zabavljanja. Le včasih se je pripetilo, da je kak novinec brez noge pozabil pocl odejo, da ima samo le eno nogo, planil je kot zdrav iz postelje in se zakota-lil po tleh. Pri takih prilikah so se izvili tudi iz ian-tovskih in moških prs v srce segajoči vzdihi in tožba čez to nesrečno vojno. Solze sem videl lesketati v o-čeh svojih bratov le ob času obiskov, ko so prihajale med invalide: matere, žene, sestre in otroci. Pri vrelcu solza svojcev se je oplahnilo v kopeli človeškega gorja — solzah — tudi invalidovo oko.
Mene niso gonili meti rokodelce, ampak ko sem enkrat dokazal, da znam rabiti samo desnico pri na-» pravljanju, sem lahko pisal in čital in se sprehajal po vrtu, nikdo se ni zmenil za me, da sem bil le na večer ob določenem času v sobi in pod odejo. Tolika mi je pomogla ta invalidna vežba v graškem invalidnem domu, da se ne ustrašim še danes pri naprav-Ijanju prav nobenega, ki rabi obe roki. Eden in pol meseca sem vežbal zdravo desnico v samopomoči ia jo izuril toliko,\ da, pogrešam danes rabo levice le pri rezanju mesa, ker ni lepo, da bi držal v družbi z zobmi vilice in rezal z desnico, kakor so nas učili v? invalidnem domu.
Ni tokrat moj namen, da bi s temi malenkostnimi vrstami popisal celo hišo življenjskega invalidnega! gorja v domu invalidov, kar bom še storil ob prilik^
Sta»® 2.
SLOV E X SKI GOSPOD AR.
28 jannarja 1920.
gnilimi jajci, pričata o lastnostih, ki dičijo liberalno-nemiarste „samostojne" tolpe.
Not dokaz o neprimernem divjaStvu pristaSev te stranke so dogodki v Šmarju t četrtek, dne 22. jar nuarja. Te dogodke opisujejo očividci tako-le: Izobraževalni tečaj.
Naši največji krščanski ljudski organizaciji r Kmečka zveza in Slov. krščansko socijalna zveza sta priredili dne 22. januarja enodneven tečaj za kmetsko in delavsko prebivalstvo. Namen tega tečaja je bil, da dobij® naši ljudje potrebnega poduka v socijalnem političnem in splošnem oziru s posebnim ozirom na sedanje žalostne razmere ▼ naši državi in da |Se nar Si ljudje iz vseh občin izobrazijo za voditelje in organizatorje. Tečaj je ob 9. uri otvoril č. g. Frano Hohnjeo. Nadalje je vodil tečaj okoliški župan Sto-klas. Predavala sta urednika Marko Krajno in Fr. Zebot iz Maribora.
Ogromna udeležba.
Na Slov. Stajerju še gotovo noben tečaj ni bil tako dobro obiskan, kot ta. Okoli 700 naših mož, raladeničev, žen in deklet iz vseh občin celega šmar-skega okraja se je udeležilo te važne prireditve. Pasmo in a vidnim zanimanjem so sledili navzoči preda-ubnjeiDv
Saraostojneži se pripravljajo.
¥ gostilniških prostorih Habjanove gostilne s» se že od ranega jutra zbirali samostojni poglavarji. Pozvani so bili iz vseh okoliških župnij. Najhujši pretepači, ki jih premore kaka župnija šmarskega okraju so bili t Šmarju. Celo iz Slivnice, St. Jurja, Sla-?ine, Rogatoa in Ponikve so prišli najgrSi kričači. Vise j® teklo po vedno žejnih grlih. In še plačevati ga ai irebalo. in v sredi med njimi S8 je sukal kakor veverice mesar in gostilničar Habjan. Družbo so mu «tiali pri predpripravah zibi§ki iinancar Pevec, računski podčasluik in pokaličar Sket, mladi in stari Poglšek i» enakorodni sodrugi. Pohvalno moramo o-menifi, da je le malo domačinov — Smarčanov bilo v Habjasori družbi, večina so bili tujci. Od naše strani se pri ogromnem številu udeležencev ni moglo vpeljati rediteljske službe. Z ozirom na resno in stvarno tvarino predavanj in mirnost naših ljudi smo pričakovali, da nas bodo „samostojneži" pustili pri mir».
Razbojniki se navalijo v dvorano.
Bilo je okoli 1. ure. Predavatelj je ravnokar razpravljal o bodočih volitvah. Naš somišljenik Miha ; Gob®* iz Mestinjega je prvi opazil nameravani na- ' pad in zakiiče: Govorniki, pazite se, samostojneži . prihajajo. Vreči vas hočejo z odra." V ozadju, kjer : je Habjanova dvorana razdeljena na dva dela se po- : javi mesar in gostilničar Habjan in divje zatuli v j dvorano: „Vun z njimi! Dol z njimi! Poberite se z odra! Pobijte jih!" In za Habjanom so se silili v natlačeno polno dvorano samostojni razbojniki. Večje šte- j vik) pa se jih je bilo že poprej pomešalo med uclele-
Sir»i	— Vpitje. — Naši z® strnejo pr®d j
Mesar Habjan ae peni, krili z rokami v assfe i* mu- vse strani ter tuli kot obseden. Mesarske pene so Imile na desno in levo. Samostojneži so si delali pol s «silo: z okovanimi gorjačami. petami, kremplji in pestmi. Naši se branijo. Nastal je grozen vrišč in jBpttž v sredi dvorane. Kmalu so naši fantje in možje napadalce porinili iz dvoran». A zopet so pridrli o-jačeni razbojniki v bližino odra. Pred odrom se strnejo naši v sklenjeno vrsto, da ščitijo govornika, ki sta mirno stala na odru. V sredi dvorane so bili naši m samostojni v velikem metežuem klopčiču. Najhuje j® bilo to, da naši niso mogli razločiti kdo je sa-*ostojn®z, dočim so ee ti divjaki dobro poznali.
Habjan preder® na oder.
Mesar Habjan se je z nekaterimi samostojneži po divje zakadil v naše vrste, in je pritulil na oder. Slišalo se je samo: „Vun! Vun! Klerikalcev nikdar več v mojo hišo! Dol ž njimi!" In sedaj so se lotih Zebota. Dva- divje sikajoča in oči od strasti buleča divjaka sta ga zgrabila iu ga hotela vreči z odra. Napadeni se krepko brani. A vendar ga s silo spravijo v dvorano. Obkolijo ga razbojniki, po svoje obdelujejo in vržejo ob tla^ Vrli šmarski, sladkogorski in šentpeterski možje in mladeniči so ga rešili iz kritičnega položaja.
Hazbojnik z nožem.
Ko Zebot vstane, se zakadi proti njemu srednjo-velik čokat človek, podoben levemu razbojniku na Golgati na hribčku Sv. Roka, Jezik mu je molil iz ust in v roki je držal orožje samostojnih divjakov — nož. Zakadil se je proti Zebotu, a ta se je srečno u-maknil sunku, ki je bil naperjen proti njegovii glavi. Razbojnik ga je le lahko ranil na levi roki. Kri se mu je vlila iz rane in prijatelji so ga spravili iz dvorane.
Napad na g. Somreka,
Druga gruča samostojnih napadalcev se je z veliko besnostjo zakadila na mirnega sladkogorskega kaplana g. Somreka. Vrgli so ga k tlom, ker so mislili, da imajo v pesteh g. Krajnca. Napadenec je ranjen na desni roki in na glavi. Tudi njega so rešili naši vrli lantje.
Naši zapustijo dvorano.
Kmet iz šmarske okolice zakliče: Pojdimo proč iz jame razbojnikov. In vm nafii so prostovoljno zapustili dvoran».
LjsSstv® zboruje.
Ljudska množica se je nato zbrala na trgu pred župniščem. Ranjen Zebot je nato opozoril zbrano ljudstvo, kaki divjaki se zbirajo v Samostojni. Kjer. je v šmarskem okraju kak razbojnik in pretepač, vsakega so prignali nad nas, ki smo mirno zborovali in se posvetovali. Poslanec in župan Vrečko iz Ponikve pravi: Nož,, gorjače in gnila jajca, to so zna^-menja samostojnežev — razbojnikov. Po govoru urednika Krajnca in zaključnih besedah župana Stokla-sa se je ljudstvo razšlo.
Vodjtelji ljudstva se posvetujejo.
Sledilo je nato posvetovanje županov in drugih zaupnikov Kmečke zveze. Priprosti možje in mladeniči so izjavili: Sedaj so se nam popolnoma odprle o-či. Samostojna Kmetijska stranka je res stranka liberalnih mesarjev, brezverskih krčmarjev, šnopsar-jev, pretepačev, kričačev in razbojnikov. Vsi so soglašali v enem: Vodja samostojnežev, mesar in krč-mar se je preobjedel. denarja krščanskega slovenskega ljudstva, rešili smo ga dolgov in sedaj pošilja nad nas in naše ljudi divjake z nožmi in. gorjačami . .
Uspeh.
Po zborovanju je prišlo večje število kmetov, ki s® a® zapeljani dali vpisati v Samostojno. Izjavili m, da so se jim danes odprle oči. Samostojna Kmetijska stranka je grša od štajercijancev, starih liberalcev in socijalnih demokratov. Smarski dogodki so pokazali, da se zbirajo krog nje ljudje z nožmi in taki s črnimi ovaduškimi naklepi.
Zakaj so divjali?
Videli so uspeh tečaja. Naši ljudje bodo poučeni o položaju in o programih raznih strank. Kmečka zveza pridobi s takim poukom na stotine zavednih in neomahljivih pristašev, ki se ne dajo prodati ne za
plesnjivo samostojno koruzo in ne za laži, ki jih širijo samostojni preroki.
Nekaj o denarju.
Kaj je denar?
V začetkih človeškega gospodarstva si bik) de-»arja, ampak zamenjavalo se je blago za blago. Človek je dal n. pr. kozo za srajco. Polagoma se je kakšne vrste blago razvilo do splošne zamenjalne in Gonilne vrednosti, da je postalo takorekoo denar. Beseda „plačati" pride od „platno", ker je pri naših nekdanjih prednikih platno služilo kot denar. Neki arabski potovalec iz X. stoletja, ki je potoval po Cežkem, piše, da služijo v Pragi kot denar majhni, lepo tkani robci. Pri drugih narodih je živina služila kot denar..
Polagoma se neke kovine zadobile vrednost denarja in sicer take, ki so imele potrebne lastnosti. Biti morajo zelo redke, lepe, ne smejo rjaveti ali se drugače pokvariti, morajo se dati lahko kovati. Za to je bilo pripravno v prvi vrsti zlato, za njim pa srebro. 2e pri najstarejših narodih so bile te kovine rabljene za denar, to se pravi, za splošno plačilno sredstvo.
Kaj i© papirni denar?
Zelo pozno je prišel v rabo papirni denar. Ako je šel človek na pot, seveda ni mogel jemati s sebe« živine ali drugega blaga, da bi ž njim plačeval račune ali kupil tujega blaga. Tudi kovani denar je bil preneroden, da bi ga človek prenašal t večjih množinah. Pomagali so si ljudje na zelo enostavne načine. V mestu je bil trgovec, ki je imel zveze in bi! znan s trgovcem v drugem mestu. Temu je napisal pismo ter mu naročil, naj izplača temu ali onemu gospodu toliko in toliko. To je bil začetek papirnega denarja. Potem so se razvile trgovine, ki so trgovale izključno z denarjem. Zamenjavale so ljudem denar te vrste za drugega. To je bilo v časih, ko je skoraj vsak grof imel pravico, po svoji volji kovati denar in so med ljudmi krožile najrazličnejše vrste denarja, zelo potrebno. Iz takih menjalnic so se razvile banke, ki so ne samo zamenjavale denar, ampak tudi shranjevale, posojale, trgovale z raznimi vrednostnimi papirji; kakor: zadolžnice, deleži raznih družb itd, itd. Tudi taka "banka je izdajala nakazila na druge osebe in banke, da smejo izplačati to ali ono svoto, potrdila, da ima kdo pri njih naložen denar itd. Banka je shranjevala kovani denar v svojih zakladnicah, ljudem pa izdajala potrdila, s katerim so vsak čas lahko dvignili pri nji naloženi denar, „To so bili prvi bankovci.
Slednjič je država dala kakšni banki posebne predpravice. Vlada je jamčila, da je denar v banki res varno naložen in da je uprava dobra. Sprejemala je njene bankovce kot denarno sredstvo in naročila vsem državljanom, da ga morajo sprejemati. Seve je obenem sprejela tudi nadzorstvo nad banko ali pa jo celo popolnoma podržavila. Vsled tega vladnega jamstva so ljudje imeli zavest, da lahko bankovec vsak čas zamenjajo za kovani denar in so jib radi sprejemali.
Pojavile so se pa še druge vrste banteovei. Država je potrebovala denarja, ter je prosila banko, da ji ga posedi. Bsnk» je natisnila bankovce ter jih dala vladi proti zelo malim obrestim, vlada jih je pa pospravila v promet ter razglasila, da jih bode povsod r;ri blagajnah sprejemala kot denar. Ljudje so te vrste bankovce ravno tako radi sprejemali, kot prave bančne bankovce, ker so jih ravno tako lahko oddali pri državnih uradih. Vendar je med obema velik razloček: za prvega je pri banki lahko vsak čas dobil kovani denar, za drugega pa ne. Vlada je s tako izposojenimi bankovci po ceni prišla do posojila, banka pa do zaslužka, plačati so pa morah ljudje in sicer o-ni, ki so najbolj nedolžni in revni. Ako je papirnega denarfa med ljudmi preveliko, zgubi svojo vrednost.
ampak hotel sera le omeniti, da sem se tudi jaz mudil poldragi mesec med vojaškimi brati, katerih ne za - i bi« nikdar.
Ko sem se že spretno obuval, oblačil in maše -val s samo desnico, so menili predstojniki invalidne -
fdoro«, da bi bilo dobro, ko bi pogledal še na dom svojemu očetu in materi, ki posedata gotovo za in-boljša telesna in dušna zdravila, kot pa inva-Wm dom ▼ Grade».
Poslovil sem se od onorokih in enonogih bratov i» s« odpeljal ua dom ob Sotlo med rojake, ki so pozna® gorje ter zlo vojne po večini le iz ust in opiso -Taajtt drugih.
Poslovivši se kot v svet pognani invalid od cesarja in bognasvaruj Avstrije, bil sem srečen, ker sem s® zmuznil sicer pokvekan in pohabljen iz ' one služb® ter stanu, ki mi bo zoporn na veke — od vojaštva.
rA nepopisnimi občutki uživanja rojstno domo -vinsk® sreče sem pozdravil Sotlo in dom, ki nista gledala nikoli brezna nesreče svetovne vojne. Prve dni po povratku se nisem rad srečaval z nikomur, invalidna nagrada so mi bile stopinje ob potoku, žubore-iim mi tik rojstne hiše in po hrastovem gaju nad hi-ao, ki mi j® vlival v zadelano telo in oledenelo dušo mir tihega, blaženega in rajskega miru na kmečko -rojstnih tleh. Pozdravljal sem po cele dneve v duhu ono lahno valčkanje potoka in ono tišino hrastovega ga.ia sedaj kot no vojni usodi izšolan berač, ker nisem znal prav ceniti teh naravnih virov miru in tolažbe kot razposajeno zdrav mladenič.
Pa so pravili mati pri cerkvi znankam': Naš se js vrnil, doma "o ostal, ker so ga odpustili od vojakov kot invalida. In res, oglašati se je začel iz gole radovednosti ta in oni sorodnik ter znanec, da bi ga obiskal kaj v kratkem in mu povedal, kako se mi je jfodilo pri vojakih in na vojski, kjer sem se mudil taka dolif®.
Odkrito priznano, prav nič nisem bil vesel teh raznih povabil, da bi trosil hi raznašal med znanci , in sorodniki vojne dogodljaje, gorje in strahoto, ker ; so mi zagomazeli mravljinci studa ter ogorčenosti na vojno in vojaštvo že pri samem trenutnem spominu na vojno službovanje.
No, in vendar sem stopil v nedeljo popoldne z j materjo in s svojim starim prijateljem Joškom navkre- ; ber k stričevim, da jih vidim in pozdravim na željo j lastne mi mater«.
Julijsko solne® je žgalo, da j« mrgolel in se pre- , nietaval v vročini zrak v milijonskih mehurčkih, ko ; smo sopli na hrib med sadonosniki in skozi stoinsto -letni kostanjev gaj k stricu in teti. Prav obeh ni bilo doma, so nam povedali na vrhu. pa bosta kmalu prišla, samo malce naj potrpimo. Taista invalidna trmoglavost me je uščipnila v nevolji, da sem krevsal zastonj in med pekočim solncem navzgor, sem se obrnil in spustil navzdol proti cesti in Sotli k sorodnici in znanki, ki me je že tudi vabila na po dolgem času kramljajoč razgovor. Mati in Joško sta mi sledila kot kujavemu otroku, ki ne pozna potrpljenja. Govorili pa smo malo med pofjo, ker sta vročina in suha usta o -virala razgovor.
Komaj pa smo stopili na oni prijazno valeči dvori ob Sotli, ki bi naj bil drugi cilj našega nedeljskega i izleta, nam je že naznanila dekla koj preko plota, da ; tete. kakor pravijo pri nas ob Sotli gospodinji, ni do-ma, so se odpeljali, pa bodo vsak čas zopet doma, le naj potrpimo in se oddahnemo na klopi pred hišo . Mati so me molče pogledali, razumel sem očitek: Mar bi bil malo počakal pri stričevih, pa bi ne bilo treba dreveneti sedaj tik Sotle v jezi in utrujenosti. Čakal sem, sklonjen na plot v nevolji, da mi je spodletelo danes pri obisku že v drugič. Mati so prosili ČBklo za kozarec vode, katerega je ta za materjo ponudila še meni. Zadirčno sem ga jej vrnil, češ: V Galiciji sem pil mlakužasto vodo. doma v objemu vinskih goric pa je ne bom.
Baš ta ponujeni kozarec hladilne vode mi .ie o-krenil peto, da sem se obrnil in jo ubral za Sotlo — proti domu. Mati in prijatelj za menoj in prišli smo na cesto — na razpotje. V julijski žeji in v prav živi nevolji nad temi ljudmi, ki so me vabili, a ne čakali doma, sem na razpotju odločno zahteval, da stopimo v gostilno za sedlarsko vasjo, da si vsaj malo prive-žemo dušo. sicer se nam IkkIo smejali doma vsi, ker smo pretepli celo popoldne brez kozarea vina, har pri nas ob SotE pač ni navada. Mati so silili »a dom, so m» mtfiTi k svinjski gnjati in domačemu vineu, » sem vztrajal pri svoji trmi in se odločil za krčmo.
Prišlo nam je po cesti nasproti nelao črnikasto Irable z otrokoma ob vsaki roki. Mater je pozdravilo kot znanko, mene pa je gledala zvedavo, ker sem tičal kot tujec v uniformi. Ali ni šment babji me pre -poznal in menil, da me je videla že nekje pri Mariji v Puščavi na prižnici. Hotela je iztisniti iz nas po vsej sili, da jej razodenemo cilj svojega sprehoda, da se nam pridruži tudi ona z otročaii. Mati so nam po-mogli iz zadrege, potegnili so vsiljivo baburo z izgovorom, da gremo še preko gozda in kar naravnost domov. Razšli smo se. Baburica je ostala na cesti, a mi smo se pa plazili po travnikih ter ovinkih za vasjo v krčmo in ne v gozd in domov, kakor so nstve-zali mati vsiljivki.
Sedel sem za gostilniško mizo v domačem kraju po tako dolgem, dolgem času. Pivci so se ozrli radovedno v mene, niso me poznali vsi, ker sem tičal v vojaški obleki. Čudil sem se, med gosti so bile povečini ženske, ki so sedele kar same pri polnih Štefanih, le tuintam je bil namešan med razgreto in veselo Žensko družbo kak vojak ali starikav vaščan. Joško je menil: Te presnete baburice že popivajo od rano maše, včeraj so jim izplačali podporo. Same take so, ki vlečejo podporo. Boš videl, kmalu bodo začele navijati gramofon, plesati same med seboj, Se po 10 se jih bo ruValo, lasalo in zmerjalo za enega vojaka.
(Dalj® prihodnjič.)
28. januarja
SLOVENSKI C0SFO1AR.
Stran H,
Kolikor reč j* izdala vlada nepokritih bankovcev, toliko manj vredni so tudi pokriti bankovci ia toliko dražje jo vfcako blago.
Vrednost bankovca.
Vrednost bankovca je torej odvisna od tega, v kolikor je pokrit s kovanim denarjem. Dalje je odvisna od tega, koliko ga kroži med ljudmi v sorazmerju z ljudidcim premoženjem. Ako je bankovcev malo, blaga pa veliko, bo denar drag in blago po ceni, ako bo bankovcev mnogo, blaga pa malo, bo vse drago. Ako so bankovci pokriti, je seveda pomoč lahka. Blago , ki ma«jka, se naroči iz tujine. Ako so pa bankovci nepokriti ali slabo pokriti, imajo v tujini malo veljave in zanje ne dobiš iz tujine mnogo. Vrednost ban -kovca je torej tudi odvisna od trgovine s tujino. Ako ima država mnogo reči izvažati v tujino, bo vrednost bankovcev rastla, ker za blago pride v deželo ali tuje blago ali pa kovani denar, ali pa mora tujina plačati z nafiimi bankovoi ter jih mora za to nakupiti. Ako je p« izvažati malo, pada vrednost denarja.
Dvojna vrednost bankovcev.
Vsako blago ima dvojno vrednost: tržno in rab-no. Vol, katerega ima kmet v hlevu, ima svojo gotovo tržno eeno. Ima pa tudi ne glede na njo za lastnika uporabno vrednost. Ako vola nujno potrebuješ za delo, ga ae boš prodal za nobeno tržno ceno. Ako ti zmanjka »©«a, ga boš prodal tudi pod tržno ceno. Pes čuvaj ima večkratno vrednost. Ima svojo tržno vrednost, ima uporabno vrednost za gospodarja, ki je po navadi veliko večja, kot pasja tržna cena, ima pa tudi še eno, ki bi jo imenovali „cena priljubljenosti" , radi katere je včasih malo vreden predmet lastniku zelo drag. V gospodarskih vprašanjih pa pride v po-štev predvsem tržna in uporabna cena. To dvojno ceno ima vsaka stvar. Tudi delavčeva delavna sila jo pravzaprav samo blago in ima svojo tržno 111 uporabno ceno. Isto je z denarjem. Denar ima na svetovnem denarnem trgu svojo tržno ceno, ki je odvisna od pokritja pri bankah, od jamstva države, od izvoza in u-voza, od obilice denarja v razmerju z blagom in drugih okolščin. Ima pa tudi svojo uporabno ali kupno oeno, ki je od tržne cene različna, večja ali manjša. Kar velja denar na bančnih borzah, je tržna cena , kaj lahko zanj kupiš, je kupna cena.
RazlUka med tržno in kupno ceno.
Dandanes je razlika med tržno in kupno ceno denarja neznansko velika in v tem tičijo raznovrstna zla, ki tlačijo naše gospodarstvo. Avstrijska krona velja v Švici dva vinarja, naša bo morda 5 vinarjev. Na Dunaju dobiš menda kilo mesa za 60 K, po tržni ceni bi to bilo 1.20 K. Pri nas se za silo navečerjaš za 10 K ali po tržni ceni za 50 v, kilo mesa dobiš za 18 K, to je za 90 v po tržni oeni, 1 jajce da kmetica na deželi za 1 K ali za 5 v, brivec te obrije za 2 K — 10 v, kupiš hišo s posestvom za 150.000 K ali za 7500 K po kupni ceni in tako dalje. Za one reči, ki se doma pridelajo ali narede, je torej kupna cena K v razmerju z njeno tržno ceno še zelo velika. Kaj sledi iz tega?
Tihotapstvo.
H110 jajce se dobi pri nas za 1 K. V Švici stane 1 jajce 1 frank.. Švicarski frank je na denarnem trgu vreden 25 K in še več. Razumljivo je, da je tu skušnjava velika, da kupuje kdo jajca po 1 K ter jih prodaja v Švico po 25 K. Ako ne more tega delati javno, bo delal na skrivaj, radi velikega dobička bode premagal vse ovire, armada orožnikov, policajev, fi-nancarjev in biričev bo brezuspešna. Ako vlada določi cene, »oče trgovec prodajati blaga javno in razvije se verižništvo. Verižnik in tihotapec skušata podkupiti vladne organe, se ne ustrašita nevarnosti, truda in stroškov, ker se vse to imenitno izplača. Ako bi pa tega velikanskega; razločka med tržno in kupno ceno denarja ne bilo, bi verižništvo, tihotapstvo in podobne reči takoj odpadle in pričela bi se redna in poštena trgovina.
iz tuli ne.
Draginja, vsega, kar pri<!c
Stroj, ki je izdelan v Švici, je treba plačati po tržni ceni, proda se pa pri nas po kupni ceni, zato je vse tako silno drago. N. pr. robec, ki je narejen v Ameriki, stane morda tam 1 dolar, to je pa sedaj po tržni ceni 100 K. K temu pride vožnina, carina, za -služek trgovca, torej mora biti drag. Pred. vojsko je 1 dolar veljal okrog 5 K, sedaj jo pa na denarnem tr-, gu krona tako svojo vrednost izgubila. Torej ni no -1 bene primere med draginjo domačih pridelkov in onih, j ki pridejo iz tujine.
Nevarnost tujega kapitala.
Grozi velika nevarnost, da pridemo čisto pod upliv tujega kapitala. V Švici si je nekdo prihranil 10.000 frankov, kar je bilo pred vojsko okrog 900 K. Pri sedanji draginji, ki je zavladala tudi v Švici, ni to skoraj nič. Toda, če ta denar zamenja za naše krone, dobi 250.000 K in človek je skoraj bogataš, kupi si lahko hišo z lepim posestvom. Delavec, ki se je vrnil z Amerike s prihrankom 10.000 dolarjev, postane, ko jih je zamenjal v krone, milijonar. Torej je nevarnost, da bodo vsi, ki imajo tuj denar, ga hoteli nalo- i žiti v naših podjetjih, kupovali bodo gozde, posestva j itd. in slednjič bo razprodano vse. Cez Nemčijo in Avstrijo se je razlil že velik tok takih tujih špekulantov, ki kupujejo vsevprek. Razlili se bodo pa tudi po naši državi.
Beg našega kapitala.
Imamo 11. pr. veliko industrijsko podjetje, kot n. pr. elektrarno na Fali. Akcije ali deleže bodo kupovali tujci, kar bo lahko, ker ima tuj denar v raz -merju z našim tako veliko tržno moč. Kar naenkrat bo večina akcij ali vsaj dober del v rokah tujcev, recimo Francozov. Ti bodo predlagali, da se sedež društva prenese 11. pr. v Pariz. .Mi govorimo o oddaji dela premoženja, o. socijalizaciji. o razlastitvi velikih premoženj. To bo pa nemogoče, ker bo na ta način ves kapital zbežal v tujino, od tam bo odiral naše ljudstvo, prijeti ga pa ne bo mogoče temeljito.
Beg delavnih sil.
Ker je tuji denar toliko več vreden, kakor naš, bodo najboljše delavne sile bežale v tujino. Pri nas zasluži, recimo, delavec dnevno 20 K in od tega niti ne more živeti. V Švici bi zaslužil morda 10 frankov, to je 250 K. Ako porabi dnevno 9 frankov, si je vseeno prihranil dnevno 25 K.
Izenačenje.
To je mogoče s tem, da se tržna vrednost dvigne, ali pa da se kupna vrednost zmanjša. Kupna vrednost se zmanjša, ako je draginja večja. Ako bi n. pr. eno jajce pri nas veljalo 20 K, jih ne bo nikdo tihotapil v Švico. To bi pa seveda moralo imeti za posledico, da se vsem dohodki primerno zvišajo. Dela -vec, ki je sedaj zaslužil dnevno 20 K, bi jih moral dobivati 200. Pri sedanjem gospodarskem položaju bi se to ne dalo izvesti drugače, kakor da država natisne toliko več denarja. Potem bo pa zopet tržna cena denarja padla in razlika med kupno in tržno ceno bode ostala ista. Da se dvigne tržna cena krone, ¡.redla -gajo razne načine: oddajo premoženja, socijalizacijo, razlastitev, a tudi manj krepke: davek na vojne dobičke, posojilo, dviganje izvoza itd. Vsak takih načinov ima tudi svojo slabo stran. .Ako n. pr. povečamo izvoz, dobimo sicer v deželo dober tuj denar ali zlato, ali tuje izdelke, nastane pa draginja doma. Ako odvzamemo bogatašem dober del premoženja, je ne -varnost, da se državi zmanjša dohodek od davkov. A' vendar bo treba uporabiti v večji ali manjši meri te in še druge načine, da se dvigne vrednost krone, obenem pa gledat), da se dela previdno, da ne bodemo na drugi strani imeli prevelike škode. Na splošno se bo pa denarno vprašanje rešilo še le tekom dolgih let in najboljše sredstvo za to je: varčnost in deldU
Oohoslovaška.
Cehoslovaška }e sprejela te e*ko» e oddaji premoženja. Za podlago oddaje premož»n|» be
služila razlika med premoženjem dne 1. januarja 1914 in 1. marca 1919 in sicer v slučaju, ako presega razlika svoto 5000 K.
Oohoslovaška vojska bo štela 150.000. mož. V slučaju potrebe se lahko to število udi zviša.
Celotna duhovščina iz Slovaške je na posebnem zborovanju ostro obsodila ustanovitev češke narodne cerkve. K tej cerkvi še ni doslej odpadel niti eden slovaški duhovnik.
Avstrija.
Na D u n a j u tudi prerešetavajo zakou o oddaji premoženja, Potom te oddaje-bi dobila Avstrija 12 do 15 milijard kron v pokritje državnega dolga. Več političnih s rank v Avstriji je proti oddaji premoženja in so za državni bankerot, ki se naj izvede hitro in v redu, če ne pride enkrat pozneje tudi po oddaji premoženja in sicer — čisto neurejeno. Avstrija je v gospodarskem oziru prazna in gola.
Madžarska.
Na Madžarskem se bodo vršile volitve v
državni zbor in je za celo Ogrsko 167 mandatov. Pri teli volitvah bo dosegla krščanska stranka večino 90 mandatov. Tej krščansko socijalni stranki načeluje madžarski ministrski predsednik Huszar. Stranka malih kmetov, ki je tudi na krščanskem programu, lipa na izvojevanje 50 do 60 mandatov. To stranko vodi minister Friedrich. Socijalni demokrati se ae bodo udeležili, teii volitev, radi svoje udeležbe pri s silo zatrti boljševiški vladi.
M a d ž a r s ic a a r 111 a d a bo štela po določbah mirovnih pogojev za Ogrsko 35.000 mož.
M e j e med Jugoslavijo, Romunijo in Madžarsko bo določila komisija 7 članov.
P o p r-e t e k u 15 dni bodo stavili Madžari v Parizu svoje protipredloge proti njim izročeni mirovni pogodbi Jugoslavija, Cehosiovaška in Romunija bodo nastopile skupno proti tem ogrskim proti predlogom.
Politični pregledi
Jugoslavija.
U 11 i m a t u m Jugoslaviji. Gospofdje v Parizu so dali Jugoslaviji ultimatum. V štirih dnoh mora sprejeti vse pogoje Italijanov, v protivnem slučaju imajo Italijani proste roke, da uveljavijo londonsko pogodbo. Kakšni so italijanski pogoji, je znano: Zahtevajo nič manj, kot take meje, da bi nas lahko pri prvi priliki napadli in vrgli brezi boja do Zagreba. Zahtevajo take meje, da bi bili od njih gospodarsko popolnoma odvisni, ker bi ne imeli nobenega pristanišča na morju in nobenih železnic, ki peljejo k morju. .Ako ne sprejmemo teh pogojev, naj izvrše I-talijani londonsko pogodbo, katero so sklenili nekoč Italijani s Francozi in Angleži brez soglasja Srbije in Amerike. Po tej pogodbi dobi najboljši del Dalmacije, celo Primorje, Kranjsko pa skoro do Ljubljane. Naš odgovor mora biti: italijanskih pogojev ne sprejmemo, ker se ne moremo pustiti od njih izžemati, dokler nas popolnoma 110 stisnejo. Uveljavijo naj londonski pakt. če ga morejo. Vstanejo naj iz grobov sence senjskih Uskokov, pred katerimi so trepetale nekoč ponosne Benetke! Mi ne maramo biti oni drobni novec, s katerim bi mednarodni kapitalisti poravnali svoje medsebojne račune. „Tristo let smo bili roja --to iz če eda mrli, odslej pa hočemo biti ljudje, v to nam Bbg pomoa!" -- te besede so leta 1875; napisali bosanski vstaši turškemu sultanu — pisali so jih s krvjo, ki je curjala iz glave, katero so odrezali turškemu paši. Povemo jih danes tudi mi pariškim gospodom.	.	„ ' x
Jugoslovanska odposlanca: Pašič iu Trumbič sla prosila tajništvo mirovne konference, naj se podaljša rok, ki je bil stavljen Jugoslaviji glede jadranskega vprašanja za 4 dni.,
V	Beogradu se je osnovala republikanska stranka. Njen glavni bojni klic je: Ločitev države od cerkve.
Ministrstvo za agrarno reformo je priznalo za nove agrarne odbore, ki se bodo volili prihodnji mesec, volilno pravico vsem ženam, ki vodijo samostojno svoje gospodarstvo.
Francija.
N o v i ministrski predsednik Francije je Miiierand. Ta mož bo sestavil novo ministrstvo iz 11 ministrov in 9 državnih podtajnikov. Politika MUle-randovega ministrstva bo sporazumna s politiko zaveznikov. To skupno politiko med zavezniki že čutimo mi Jugoslovani pri reševanju jadranskega vprašanja, kjer vlada med Italijo, Francijo in Anglijo sporazum na našo neizmerno škodo.
Italija.
T I a 1 i j a 11 s k i general Viera je zapustil Sibenik \ Dalmaciji, istotako so odplule iz te luke tuji i italijanske bojne ladje. Italijani vkroavajo v Sibe-mku svoio konjenico 111 topništvo.
V	11 a I j i so štrajkali minuli teden vsi uslužbenci pri pošti, brzojavu, telefonu in na železnicah.
D' A n n u n z i o je še vedno na Reki. Z njegovimi častniki je v Reki vse do skrajnosti nezadovoljno, najbolj pa hotelirji in kavarnarji, ker d'An-minzijevi oficirji ne poznajo, kaj se pravi: Plačaj, kar #i zajedel in zapill
Kmetska Naznanila.
Izobraževalni tečaji, ki jih priredita Kmečka Zveza in Krščansko-Socijahia Zveza, se vršijo po tem-le redu: v torek, dne 27. januarja pri Sv. Križu tik Slatine v Društvenem domu, v četrtek , dne 29. januarja v K o n jti c a h, v četrtek dne 5. februarja v P i u j U, v soboto, dne 7 februarja v Središču, v torek, dne 10. februarja, pri S v. Križu na Murskem polju. Se enkrat pozivamo vse zaupnike, da poskrbijo za številno udeležbo. Pridejo naj možje, žene, mladeniči in dekleta. Začetek pov -sod ob 9ruri predpoldne.
Shodi K-m e t s k e zveze. V nedeljo, dne 1. februarja po rani božji službi v R i b n i e i na Pohorju pri Pctrunu (Pišek, Krajnc), na podružnici G r a e k a gora pri R a j h e n b u r g u ob Savi (govornik iz Maribora). Na Svečnico po rani službi: v L o k i p r i Z i d a n e m m o s t u (govornik iz Maribora), pri S v. A n t o n u na Pohorju t Krajnc).
V Z i c a h bo priredila Kmečka zveza svoj shod 7. februarja. Govornika iz Maribora (Nadrevi-zor Pušenjak in urednik Januš Goleč).
P i 1 š t a n j. Shod Kmetske zveze se vrši koncem februarja.
Mala Nedelja. Ker je govornik nujno i»r držan, se za dne 1. februarja napovedani shod Kmetske zveze p-eloži na poznejši čas.
Kadružni tečaj v Celju za eeljsko okrožje se vrši v iasu od 12. februarja do 19. feOmai<a 1920 v dvorani hotela „Beli vol." Zaietek dne 12. februarja, ob 9. uri predpoldan. Spored: A;) Predavanja: 1. dan (predpoldne): Otvoritev W8aja. Zgodovina in razvoj zadružništva. (Popoldan): Narodno-gospodapski, ara-vnovzgojevalea in socijalen pomen zadrug. 2. dan (predpoldne): Ustroj in delovanje Raiffeisenovk. (Popoldan): Zadružne Zveze. 3. dan (predpoldne): Zemljiška knjiga. (Popoldan): Davki in pristojbine pri zadrugah. 4. dan (predpoldne): Dolžnost in delo članov načelstva, seje. (Popoldan): Dolžnost in delo članov nadzorstva, seje. 5. dan (predpoldne): Razne vrste zadrug. (Popoldan): Gospodarske organizacije, neza-druge. 6. dan (predpoldne): Strojne zadruge. (Popoldne): Občni zbor zadruge. 7. dan (predpoldne): Načela za sestavo bilanc. (Popoldan): Razgovor o raznih drugih vprašanjih. 8. dan (predpoldan in popoldan): Nabavne in prodajne zadruge, blagovni promet in blagovne centrale. Ob 4. uri popoldne sklepno predavanje: Naše zadružno delo na Spodnjem Štajerskem. B) Praktičen del: Praktično se bo vsak udele -ženec poučil o vsem poslovanju in knjigovodstvu po -sojilnic, o poslovanju gospodarskih zadrug, o predpisih glede kolkov, davkov in pristojbin, glede pošlo -vanja z Zadružno Zvezo in z oblastmi. 7. dan (dne
18.	februarja) je namenjen za tajnike, ki se hočejo poučiti glede sestave računskih zaključkov. 8. dan (dne
19.	februarja) za funkoijonarje nabavnih in prodai -nih zadrug. Pouk se vrši vsak dan od 8. do 12. ur« dopoldne in od ¡42. do 546. ure popoldan. Udeleženo! se naj prijavijo do dne 31. t. m. na naslov: Zadruž-* na Zijeza v Mariboru, Silerjeva ulica 10 ter naj ob 1 enem tudi naznanijo, ali se jim naj priskrbi v Oelju stanovanje.
BtMa t.
»lomni «oerosit.
28.
Porod la«
Shod K meč ke zveze na Ponikvi je bil dobro obiskan. Gospodarska in politična vprašanja js pojasnjeval in poročal o delovanju Jugoslov. kluba poslanec Vesenjak. Zupan in pokraj. poslanec g. Vrečko jc stavil in obrazložil rezolucije, ki so bile spre-jjete soglasno. Zborovalci so izrekli Jugoslov., klubu kol zvestemu izvrševalcu kmetskega programa svojo popolno zaupanje. Dalje so se izrekli za najširšo samoupravo in pokrajinski zbor,1 za preureditev osebno dohodninskega davka ter za odpravo carino na dnevne ljudske potrebščino, posebej še na sol petrolej in železo. Protestirali so proti nameravanemu šolskemu zakonu, ki ¿m je izdelal prosvetni odbor. Končno so zahtevah tudi za vso ženstvo na kmetih volilno pravico. Shod je pokazal moč in zrelost naše organiza-oije v Ponikvi. Slomšekova ožja domovina ostane zvesta slovenski, krščanski kmetski misli in vsem vzvišenim vzorom svojega velikega rojaka.
S t. V i d p i- i Grobelnem. Dne 18. januarja se je vršil pri nas lep shod .Kmetske zveze. Go voril j» g. Krajnc. Po njegovem poročilu se je razvil živahen razgovor, ki je pokazal, kako zanimanje imajo St. Vidčani za našai javna, politična in gospodarska vprašanja. Vsa župnija se kakor en mož o-klepa našt krščanske stanovske organizacije, Kmetske zveze.
Sv. Štefan pri Z u s m u. Izredno vel ko število ljudstva se je zbralo dne 18. januarja po va-černieah k ustanovnemu shodu Kmetske zveze. Vsi so z zanimanjem poslušali govor g. Krajnca o sedanjem političnem, zlasti gospodarskem položaju. K besedi se je oglasil nek škriee, ki je že prej motil zborovanje. Dobil jo za svoje malo modre besedo primeren odgovor in obsojo navzočih zborovalcav. Kmetska zveza se bo pri dobrem ljudstvu štofanske župnij« krasno razvijala!
S t. V i d n a P 1 a n i n i. Dne 25. januarja smo se po ranem opravilu zbrali v , velikem številu ,k shodu Kmetske -zveze. G. govornik Krajnc je razpravljal o denarnem vprašanju, draginji, o volitvah. Sklonili smo naslednje resolucije: 1. Vprašamo vlado, ko-daj nam misli preskrbeti živil za ubožno ljudstvo po znižanih cenah, kakor je obljubila. 2. Zahtevamo, da nam vlada preskrbi potrebno množino petroleja, soli in sladkorja. 3. Zahtevamo, da se denarno vprašanje uredi tako, da dobimo za eno krono en hov dinar. 4. Zahtevamo,, da vlada ostro kaznuje verižnike, ki delajo draginjo. 5. Protestiramo, da vlada novega občinskega volilnega reda še ni objavila, pač pa ga razposlala demokratom in Samostojnežem, kakor se sami hvalijo in ljudstvo z njim sleparijo. 6. Protestiramo proti novemu šolskemu načrtu in zahtevamo, da otroke katoliških starišev poučujejo učitelji katoliške-kega mišljenja, ker šolo plačujejo stariši. 7. Zahtevamo volilno pravico tudi za naše kmetske žene ¡n dekleta, ki eo si jo vsaj toliko zaslužile kakor mestne gospodične in gospe.
D o b j e. Blizu 500 ljudi je priSlo v nedeljo, dne 25. janaarja k shodu Kmetske zveze. Govoril je gosp. Krajne iz Maribora. Nekaj socijalnihi demokratov, ki pa so zdaj pristaši Samostojne, je začelo kar začetkom govora kričati: Korošec! Korošec! Govornik jim je na njihov surov poziv takoj Ijasno razložil, kako je dr. Korošec kot minister prehrane preskrbel gladne-mn ljudstvi dovolj kruha, pokazal pa jim je tudi sedanje socialistično ministre, milijonar] , ki puste ! ljudstvo stradati, prodajajo naše .žito v druge države za staro železje. in ki hočejo, da bi ,se denar izmenjal 10 kron za en dinar! Tudi na drugo vprašanje krtčačfcv: Kaj je storila Kmetska zveza za kmetsko ljudstvo, je dal govornik odgovor. Ko pa jih on vpraša: Kaj pa je že Samostojna kmetijska stranka storila za kmetsko ljudstvo, in jim eden zborovalcev ponudi celo 100 kron, če odgovorijo, so utihnili in pobrisali iz dvorane. Dobro in zavedno dobsko ljudstvo, in to razun par socijalistov — Samostojnežev vsi, ki je že enkrat obsodilo Drofenika in njegovo Samostojno, je tudi ta dan pokazalo, da se koče organizirati v Kmetski zvezi, ki je pozidana na krščanskem lome!ju! Pc shodu Kmetske zveze se je ustanovila Kme%sfta zadruga, ki nam bo oskrbovala kmetijske pesrnbši-ine.
Več s h o d o v zaupnikov je priredila Kmeška zveza v zadnjem tednu v šmarskem in kozjanskem okraju. Na shodih so govorili govorniki iz Maribora.
S h o ti v II j n p o d T u r j a k o m dne 25. ja-»«arja se jo vrlo obncsel. Govoril je urednik Zebot. Navzoči so bili tudi socijalni demokratje, ki pa so se popolnoma* dostojno obnašali. Po shodu se je vršila pomembna .seja krajevnega odbora Kmetske zveze, kateri so prisostovali najuglednejši možje cele okolico. — Po večeruicnh je isti govornik govoril na sestanku mladina Bralnega društva.
Izobraževalni tečaj v Podčetrtku je n je bit zelo dobro obiskan. Okoli 400 je bilo udeležencev. Prišli -so tudi bratje Hrvatje v lepem številu. Tečaj je vodil g. župnik Bosina. Predavala sta gg. Krajne in Zebot.
Podučnl tečaj v Brežicah, dne 22. januarja prirejen od Kmetske zvezo in Kršč. socijalne zveze. je bil izborno obiskan. Prišlo je vse polno ljudi o*, raznih strani, tudi iz sosedne Kranjske. Z veliko pokornostjo so sledili poljudnim predavanjem dr. Hoh-njeca in VI. Pušenjaka. Število pristašev Kmetsko zveze v Posavju so širi od dne do dne. Posavski kmetje so uvideli, da Samostojneži niso n:č drugega r.ego navadni farbarji, ki ljudi varajo ter jih liočejc spraviti v liberalni tabor. O liberalizmu, staremu sovražnik« kmeta, naši kmetje nočejo nič slišati in za
to so po veliki večini obrnili hrbet liberalnemu privesku: od liberaloev odvisni Samostojni.
Navadila.
• ♦
Kmetska Zveza ali Kmečka Zveza. Da bomo enotno pisali, priporočamo dopisnikom, da pišejo odslej vsi Kmetska Zveza (kmetski stan, kmetski prijatelj).
Se enkrat: Bližajo se volitve; torej zbirajte ob vsaki priliki za volilni sklud Kmečke zvezo.
Tiskovine za organizacijo Kmečke zveze so dospele, in sicer: Pravilai Kmečke zveze, opravil nik Slovenske Ljudske stranke, nabiralne pole, vabila (plakati) za shode itd. — Tajništva Kmečke zveze v Mariboru.
Naznanjajte shode! Politične shode je treba po novi odredbi tako naznaniti okrajnemu glavarstvu, da ima politična oblast naznanilo (kraj, dan uro, prostor) vsaji tri dni pred začetkom zborovanja.
Pozorna „samostojne" razbojnike! V krajih, kjer rogovili Samostojna, ne puščajte njenih razbojnikov na naše shode. Ti ljudje imajo i-tak tako zakrknjeno srce in tako zaplankane možgane da pri njih nobena resna beseda nič ne zaleže. Tn-k!h ijudi no puščajte na naše shode. Na vseh snodih določite roditelje.
Krajevniodbori Kmečke zvezo na delo! Skličite takoj seje. Dnevni red: Občinske volitve in pobiranjo udov za Kmečko zvezo. .Razdelitev deli med vse agilne odbornike. Agitacija od hiše do hiše. Štetje somišljenikov volilcev, nasprotnikov in omah-Ijivcev. Poročilo tajništvu Kmečke zveze v Mariboru.
Domača polil ika*
Samostojna na Štajerskem v razdvojil. Za štajerske Nemce, nemškutarje in štajerčijance se je os -novala takozvana „Gospodarska stranka", ki misli nastopati samostojno pri volitvah, držeč se navodil iz Gradca. Bojno geslo in klic te stranke je: Izplačilo vojnih posojil! Kolika škoda je ustanovitev te stranke za našo Samostojno, ki je bila zavetišče vseh nemš -kutarjev in štajerčijancev! Vsa ta za naš narod Ju-deževa sodrga bo uskočila iz Samostojne v Gospodarsko stranko, katero bodo vodili štajerski Nemci. To dejstvo je že zavohal nadapostel Samostojne Mrmolja in je še pravočasno premestil svoje misijonsko delo -vanje iz Štajerske na Kranjsko. Komu bodo neki pri-digovali: Urek, Drofenik, Znuderl, Nemec in Medved? Razbojniške tolpe se kmalu razbijejo, to dejstvo se že uresničuje na Samostojni.
Kamenje — orožje Samostojne. Dne 25. t. m. je hotel imeti šentjurski Drofenik shod na Dobju, da organizira tamošnje socijalne demokrate v Samostojni Kmetijski Stranki in s svojo koruzo pridobi za Samostojno tudi ostalo dobsko ljudstvo. Naenkrat pa verne Dro'enikove pristaše zadene neljuba vest, da ravno to nedeljo, dne 25. januarja, priredi shod Kmetska Zveza. Eden socijalistov beži takoj k Drofeniku, vsaj tako se jo govorilo. Drofenik in njegovi zvesti se ustrašijo in shod Samostojne odpovejo. Toda protestirati vendar morajo proti shodu Kmetske Zveze! Res so piotestirali in sicer na način, ki smo ga od Samostoj-nežev in socijalistov že navajeni: s kamenjem! Ko pride govornik Kmetske Zveze g. Krajnc blizu cerkve — v cerkvi je bila še maša — ga že čaka tu pred Gerkvijo gruča najetih in nahujskanih fantalinov, ki začnejo metati proti njemu kamenje. G. Krajnc se jim za bregom srečno umakne in gre proti šoli, koder je bil napovedan shod Kmetske Zveze. Razbijači so prišli tudi na shod in mislili, da bodo s svojim divjan -jem shod razbili. Ko pa so videli v dvorani blizu 500 ljudi, zavednih pristašev Kmetske Zveze, jih je minila koraiža in še pred koncem zborovanja so jo sra -motno odkurili. G. Drofenik iz St. Jurja! Ta napad s kamenjem je delo Vaših pristašev! Ali menite, da Vam bodo s kamenjem pripomogli do poslanske časti? Dobro dobsko ljudstvo je že enkrat obsodilo Vas in Vašo Samostojno. Zdaj pa ste se pred celo dobsko fa-ro obsodili sami! Ljudje so ta dan na lastne oči videli, kake razbojnike zbirate v svoji stranki! Na shodih Vi in Vaš drug Urek hočeta slepiti naše ljudi, češ: Mi nismo proti duhovnikom, mi spoštujemo gospodo duhovnike. Dne 25. januarja pa so Vaši pristaši duhovnika napadli s kamenjem! Tudi s svojo koruzo, s katero hočete ob volitvah kupiti naše glasove, nas ne boste prevarili! Na shodu Kmetske Zveze, ki so ga Vrši pristaši hoteli s kamenjem preprečiti, smo si ustanovili Kmetijsko zadrugo. Sami si bodemo oskrbovali kmetijske potrebščine, od Vas. g. Drolenik, ue potr ebujemo nikakih dobrot, ker bi jih morali pre-urago plačati! Mi nočemo imeti koruznega prepričanja, ampak krščansko irrepričanje, ki je podlaga naje Kmetske zveze I
Agitatorji liberalno-nemčurske Samostojne kmetijske stranke širijo po Slovenskih goricah lažnjivo vest, da je poslanec g. Ivan Roškar pri Samostojni. Posebno trdi to laž znani nadzornik Znuderl. Tako nam poročajo od Sv. Jakoba. Ta vest je popolnonui neresnična. G. Roškar je sam izjavil našim trem zaupnikom, ki so ga nedavno .obiskali, da so ga Samostojni sicer vabili, a popolnoma zaman. G. Roškar o-stane vedno zvest krščanski slovenski stranki.
Samostojnež — liberalec (demokrat) vse eno. Iz brežiškega okraja nam sporočajo, da so volilni ime -niki, katere so izdelali demokrati (liberalci), vsakemu samostojnežu na vpogled in na razpolago, našim po seveda ne. Gospod Urek, ali si še upate trditi, da niste v zvezi z liberalci! Ze pri predpripravah za volitve sta pri uživanju prodpravie liberalee i* samo -
i stojnež na isti stopinji, pri volitvah pa sploh ne br ( med obema strankama nobenega razločka, kot menda \ v imenih. Liberalci se potegujejo za svobodo, sama -$ Etojneži še bolj, pri delitvi svobode pa poznajo ti Ija-\ dje samo koritno strankarstvo brez pičice svobode za \ druge, ki ne trobijo v njih lažirog. Gospod Urek, če ! mislite, da boste po Zerjavovem receptu nasilja p*« I volilnih imenikih zmagali samostojni, se močno raofi-' (e Ljudstvo zahteva, hoče in mora dobiti pravico i« \ svobodo.
Koruza dobiš, če k nam pristopiš, tako agitira-jo Samostojneži po nekaterih krajih in zlasti v Posavju. S pomočjo deželne vlade je dobilo gospodarske društvo „Ekonom" nekaj vagonov koruze, ki se sedaj deli. Te koruze no dobivajo ljudje, ki so uajholj potrebni, marveč glavači Samostojnežev si.v obilni meri pridržijo koruzo za se ali pa jo delijo med svoje j pristaše. Prej se je na občine javilo, naj so oglasijo ; za koruzo vsi, ki so potrebni. Ko je koruza prišla pa ? so je kar zasegli samostojni glavači ter jo delijo ne po merila ubožnosti in po rebe, marveč po pripadnosti k stranki! Ponekod so kar dali pri eerkvi javno razglasiti, da dobijo koruzo le tisti, ki so 41ani Samostojne ali pa bodo k njej pristopili. Tako so za koruzo, ki je prišla v naše kraje vsled podpore vlade ter bi se morala prodati tistim, ki so najbolj potrebni, brez razliko strank, ogoljufani najbolj ubožni ljudje. Take reči se sedaj uganjajo po Posavju s koruzo, ki ju je vlada spravila v te kraje. Kaj pa dela brežiški okrajni glavar, g. Koropec? Ali morda dremlje z odprtimi očmi, da ne vidi, kakšne reči uganjajo Samostojneži po njegovem glavarstvu? Ali pa morda soglaša s prodajo koruze po Samostojnih? Kmalu bom® prisojen! o tem gospodu spregovoriti kaj vcS
„S a rn o s t o j u o" koruzo so delili tudi v. kozjanskem, .-murskem in rogaškem okraju. Ta koruza je samo pesek v cči tik pred volitvami.
Dr. Kukovec — klerikalec! S kakimi sreds vi delajo samosU jneži, se vidi iz izjave nekega zibiške-ga samoslojneža ob priliki tečaja v Šmarju. Domišljavi možakar, ki je hotel imeti zmiraj besedo, je vrgel našemu p-.plaš; v obraz: Kaki sovražniki kmete so klerikalci, vidi se najbolj iz tega, da je dr. Kukovec predlagal, naj se krone izmenjajo za dinarje v razmerju 10 : 1. Dr. Kukovec vendar ni klerikalec, so je brani' napaden pristaš Kmetske zveze. Kaj pa drugega? so se kar v koru oglasili še drugi samostojneži. Ko jim jo potem naš pristaš dokazal, da j® gospod doktor samo nekdaj kot študent rad voglaril krog farov Škili miz, da je pa danes načelnik demokratske stranke, so si samostojni modrijani hitro pomagali. češ: Je pn (dr. Kukovec) bil klerikalec č® danes ni več! Vsak drugi greh samostojni odpuste, samo — klerikalizma ne. Ubogi dr. Kukovec sam» zaradi tega ne bo našel nikdar milosti v o&h samostojnih.
Socijalni demokratje v pravi luči. Soeijalni demokratje prirejajo sedaj prav pridno shode med na -šim kmetskim ljudstvom, kateremu se dobrikajo in m« obljubljajo sedma nebesa. Preteklo nedeljo »o priredili en tak shod na naši severni meji pri Sv. Duhu n« Ostrem vrhu. Na shodu sta govorila dva mdečkarja iz Maribora. Prvi govornik je strastno napadal katoliško cerkev in duhovnike. Med drugim je rekel: „Črni sejejo strup na prižnici in v spovednici, ljudem pa
slikajo, nebesa na steni, kjer jih v resnici ai." DrugI je pa gobezdaril, češ, dr. Korošec je kriv, da nima -mo petroleja, soli in da vlada sedaj taka draginja . Toda možakarja sta jo skupila. Naši možje so jima zabrusili take v obraz, da sta obmolknila La jo sra -motno odkurila. Na tem shodu so rudečkarji dosegli samo nasprotno, kar so nameravali: NaSe dobro krščansko ljudstvo obrača r, studom hrbet' lom ljudem , ker se vsepovsod pokažejo v pravi luži, fa «o «smrto* sovražniki katoliške cerkve in duhovnikov«
Gospodarstvo.
SentUjska podružnica Slovenske kmeiSofee družb» ima svoj redni občni zbor in volitev uovega odbora v nedeljo, dne 8. februarja, po rani službi božji v prostorih Slovenskega Doma. Predajal ho aa obft-nem zboru g. ravnatelj Puklavec o pretakanj» vina m o rezi trt.
Ptujska podružnica Slovenske kmetijsko družbe priredi dne 2. svečana ob 9. uri predpoldne v dvorani gospe Zupančič poučno zborovanje. Predaval be g. sadjarski nadzornik Franc Goričan o sadjereji i» splošnem gospodarstvu. K prav obilni udeležbi- vabi odbor.
Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice Sv. Peter-Negova, ki se vrši dne 2. februvji 1920 ob 9. uri predpoldne v posojilniških prost«, iti v Gornji Radgoni. Na sporedu je poročilo o delovanju podružnice, tajniško in blagajniško poročilo, pregled računov ter sprejemanje novih udov. K mnogobrojui udeležbi vabi odbor.
Vinarska šola v Mariboru. Na državni Tinar -ski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečaj za obrezovanje twrja ter za čiščenje in obrezovanje sadnega drevja.
Vsem vinogradnikom, ki »so naročili trte pri drž. trtnih nasadih na otajerskem, oziroma narav' nos pri nadzorništvu do konca predpisanega roka (31. decembra 1919) se naznanja, da presegajo naročila na '.duljenke in ključe 2 do 3 krat razpoložljivo muožuo trt, (Le nekaj tisoč necepljenih korenjakov II. i".t)ire še jo na razpolago). Posamezni onročniki im .jo tedaj računali s tem, da se jim bo dodelilo le I (ilovica do e»e Petine naročenih trt. To»;, levae na-
3«. januarja 1920.
SltTlKSII OOSPOBJL».
Steaa I.
tazni«? l»o razpošiljalo tekom meseca svečana t. 1. K«i? so totej zsdoge trt izčrpane se ob enem drugim znnimancem naznanja, da se novih naroČil, ki
žo redu» duhpj&jo, ne more več upoštevati!
Sladkorna pesa v Sloveniji. Dne 20. t. m. se je vršilo v Ljubljani posvetovanje glede sladkorne industrij». Po posvetovanja, ki so se ga udeležili priznani veščami in interesenti, se je sklenilo podpirati z vsemi sredstvi uvedbo kulture sladkorne pese povsod tam, kjer je zato ugoden svet in pozvati vlado, da prouči načrt, ali so na Posavju danwpogoji za usta -novitev sladkorne tovarne. V tem slučaju je treba takoj začeti s pripravljalnimi deli za to industrijo.
Sadjarsko posvetovanje. Dne 4. in 5. februarja t. 1. se bo vršilo pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marijanišče) sadjarsko posvetovanje, pri katerem se bodo obravnavala sledeča sadjarska vprašanja: Sadni izbor, drevesničarstvo, oskrbovanje in varstvo sadnega drevja, domača sadna uporaba, sadna kupčija in industrija, pouk iz sadjarstva, sadjarska organizacija, sadne razstave in osnutek podrob -nega načrta za pospeševanje sadjarstva v Sloveniji.
Licencovanje zasebnih žrebcev se vrši: dne 10. februarja v Ptuju (sejmišče), dne 11. v Mariboru (sejmišče), dne 12. v Ljutomeru (na trgu), dne 14. v •Slovenigradcu (na trgu), dne 15. v Celju (pred Nar. domom). Pričetek vsakokrat ob devetih dopoldne.
Nit Štajerskem ir v Prekmurju odvisno število konj. Kakor znano, že med vojno ni ne na Štajerskem in tudi ne v Prekmurju primanjkovalo konj. K temu Številu je še pa prišlo veliko demobilizacijskih konj, tako, da imamo sedaj več konj, kakor jih more kmet prerediti. To odvisno število konj je torej postalo za marsikaterega živinorejca neprijetno, ker mu primanjkuj« krme. Žrebet že lani ni mogel odprudati, a letos bu pa zopet več žrebet, za katere ni krme in no prostora v hlevih. Nujna potreba je torej, da vlada omogoči odprodajo konj bodisi v Srbijo, kjer pri-manjkujo konj, bodisi, da izvoz konj v Avstrijo in na Madžarsko ne bo združen s tolikimi težkočami.in se naj odpravi visoka carina na konje ter da so naj dovoli odprodaja konj za jugoslovansko valuto brez posedovanja osrodnje uprave. Ce se bo to izvršilo, bo dobil naš kmet zopet več veselja do svoje živinoreje, kfir bo tudi državi; v prid.
Podpore za plemenske bike in merjasce. Slov. kmetijska družba podeluje podpore za nakup plemenskih bikov in merjascev tistim podružnicam, živino -rejskiat i« bikorejskim zadrugam, občinam ali zasebnikom, fci dokažejo, da je v njih okolišu nujna potreba po plemenjakih. Višina teh podpor znaša približno 980 «»trtino do ene tretjine nakupne cene.
Industrijskim podjetjem in obrtnikom v Sloveniji v «vaievanje. Po poročila, došlem trgovski in o-brtniflki sbernioi v Ljubljani je v Pulju Še kakih 2000 kvalitioiraaih jugoslovanskih delavcev različnih poklicev, ki so izpostavljeni preganjanju italijanskih o-blaeH, ter bo velik del teh preganjancev prisiljen zaposliti Pulj ia se naseliti v našemi kraljestvu. Da se t©m'pr»g«»i»ncem, ki bi se radi vrnili v domovino, ono goči dol »iti takoj delo, je potrebno dobiti podatke koliko i« k«Ur» vrste kvalificiranih delavcev bi posamezna pod$»ija sprejela v delo. Iz Pulja bi se radi naselili p« pas naslednji profesijonisti, in sicer: približno SO elek ričarjev, 200 ključavničarjev, 100 mizarjev, 310 graditeljev malih ladijj 280 kovačev, 26 kotlarjev, 33 risarjev, 110 zidarjev, 12 livarjev, 5 mizarjev zc model», II torpednih delavcev, 11 puškarjev, 8 preci-ztjskih delavcev za popravljanje barometrov, termo-metrov is kompasov, 80 instalaterjev za parne stroje iu motor j«, 12 slikarjev iti likarjev, 3 kleparji, 00 mornarjev, M kuriloev, 25 pomožnih kurilcev, 30 delavcev aa atdeioranje peres ter 100 delavcev, ki so za- ] posleni pri pnketiranju. Industrijalce in obrtnike, ki rellekiirnjo »a navedene delavce in profesijoniste vabimo, dr, pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani Bežna« delavcev, na katere reilekt rajo po strokah r teku 8 dni.
Dobava smodnik;!. Urad za pospeševanje obrti je dobil od ministra vojne in mornarice dovoljenje, da sme porazdeliti med obrtnike 1000 kg navadnega razstrelilnega smodnika, 1000 kg ojačenega razstrelilnega smodnika, 200 kg minskega smodnika ter manjšo množiao kapselnov. Oddajali bomo po 180 kg. Manjši reflekfftHti naj zato svoja naročila združijo. Interesenti naj se zglnse pri našem uradu do 7. februarja.
Železni rudnik v Srbiji. Poroča se: Že za ša-sa avstrijak» : opacijo so začeli neki podjetniki ko -pati železao rudo v rudniku, ki se nahaja blizu Vele-sa. Ugotovilo s» je sedaj, da je najdena ruda takšne kakovosti, da lahko postane omenjeni rudnik eden najbolftfK ma svetu. Zato je ministrstvo za šum» in rnde odredih», da se začne ta rudnik izrabljati r velikem obseg«. V ta namen hočejo pridobiti tudi posebne strokovnjake iz inozemstva.
Nakup krompirja. Slovenska kmetijska družba kupi voije množine semenskega krompirja, da ga spomladi jvzdeli v tiste kraje, kjer so imeli letos tako slab» krompirjevo letino, da si ga kmetovalci niso pridelali aiti za svojo prehrano. Družba kupi tak semenski krompir po primerni ceni in ga na zahtevo plača ilovico takoj, ostalo pa šele spomladi ob prevzemu Magn. Cena /a semenski krompir bo o.a vsak način višja nego osa za krompir za prehrano Vsakdo pa, ki hoče picdati svoj krompir družbi, ,->. mora zaveanti. da ga odda spomladi tisto množino, ¡¿i jo ji je prodni. Krompir se sedaj pozimi ne more prevažati .vsled žftsai' mci.ajo kmetovalci, ki so ga družbi prodali, skrbeti, da se do spomladi ne pokvari, zmrzne, zrase ali «gnije, kajti družba bo prevzemala le zdravo i«»men»lr» blago. Družb? kupi vsako množino v celih vagonih ali v manjših količinah. Opozarja se, da je tes fit krompir »amenje» edinole za seme v 51»-
▼eniji, da se ž njim odpomore onim krajem, kjer si ga niso mogli pridelati zadostno, da bi ga imeli za seme. Iz Slovenije so ta krompir ne bo izvažal. Poživljajo so torej vsi oni kmetovalci, ki imajo kaj semenskega krompirja za oddajo, da to takoj pismeno ali ustno naznanijo Slovenski kmetijski družbi,. Ljubljana Turjaški trg. 3.
Slovenska kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
A p n e n i dušik po 160 K za 100 kg, takojšne prijave sprejema družba neobvezno, vreče mora naročnik sam dostaviti.
A n t i a v i t v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah po 50 g za 8 K.
„E r g o f o r", fiziologični železo-apneni prepa -rat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno še za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primanjkuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se po -klada na dan in glavo: pri konjih po 2—4 ne polne žlice, pri govedi po 2—6 ne polne žlice, pri kozah in ovcah in prašičih po 1—2 ne polne žlice. V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množi -no. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnjivcu, po sodu, grenkobi itd., stane 1 kg 12 Iv.
Kostni s u p e r f o s f a t po 200 K 100 kg . Vreče je treba družbi ob naročanju dostaviti.
Kostna moka po 106 K za 100 kg; jutaste »reče mora naročnik v napolnitev poslati.
Kožna moka po 106 K 100 kg; naročnik mora jutaste vreče dostaviti.
M e 1 i o r, preskušeno sredstvo proti peronos -pori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane 1 kg za ude 3 K 40 vin.
Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo , oddaja Slovenska kmetijske družba po 150 K za 100 kg brez vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to u-metno gnojilo naroče. Trosi se ga lahko vsak čas, a treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati.
Sladkorna pesa po 8 K 1 kg.
Semenska pesa. Seme izvirne severno -nemšk« rumene in rdeče Mamut krmilne pese 24 K 1 kg. .
Vreče. Vsak naročnik mora poslati za kostno moko, roženo moko, apneni dušik itd. svoje dobre jutaste vreče, ker dobiva družba vsa umetna gnojila i. t. d. sedaj samo le v papirnatih vrečah, ki jih železnica ne sprejema za odpremo v manjših pošiljatvah.
' Ž i v i n s k a s o 1 po 220 K 100 kg. Vreče morajo naročniki dostaviti.
Žveplenokislo glino namesto galuna kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi ter jo oddajo po 1 K 1 kg.
Žveplo (Žveplene ploščice) na juti za žvep - ! lanje sodov, najboljše, brez arzena, po 200 K 1 kg. I
Otrobe. Tvrdka Ferdo Sert, Koroška cesta v j Mariboru, nam naznanja, da ima na prodaj okoli 50 1 vagonov lepih pšeničnih otrokov.
St. Ilj v Slov. gor. Trgovec g. Vračko prodaja ; kuhinjsko sol za okoliš St. Ilj, Jarenina, Svečina, Sv. \ Jakob, Kungota.
Tedenske
t
f
f Kanonik dr. Suhač. Kakor v spomladi, tako : je grelo solnce, ki je stalo pretočeno soboto, dne 24. f januarja na višku, ko smo položili k večnemu počit- s ku na pokopališču Sv. Ane v Slov. gor. č. kanonika, dekana in župnika, gospoda dr. Suhača, ki je umrl 20. t. m v 76. letu, ko je čez 35 let neutrudno žup-nikoval v lepi župniji Sv. Anovski. Ko je pred komaj pol letom opravil zlato sv. mašo, si pač nihče ni mislil, da bode siccr tako krepki gospod tako kmalu podlegel neizprosni smrti. Pogreb je bil naravnost veličasten. Čeprav sobota, je došlo 20 duhovnih sobra-tov, med njimi tudi iz graške škofije sosedni župnik iz Omureka. Novo imenovani dekanijski administrator g. J. JanžekoviČ, župnik Sv. Lenarta v Slov. gor., ki jo imel govor ob zlatem jubileju rajnega g. kanonika, mu je govoril tudi sedaj v cerkvi slovo, vojni nadkurat v Mariboru, E. Terstenjak je opravil sveto mašo zadušnico, najstarejši in ,pričujoči dekanijski župnik g. J. Pajtler iz St. Ruperta v Slov. gor. pa je vodil pogreb, katerega se je udeležil brat rajnega g. kanonika, profesor Matej Suhač iz Celja in druga številna vodbina od Sv. Jurja ob Sčavnici, posebno obilno pa župljani od Sv. Ane, med njimi z zastavo Marijina družba belo oblečenih deklet, ki so ta dan darovale sv. oDhajilo za rajnega svojega dušnega pastirja. V smislu delovanja gospoda kanonika, ki je na tihem, ne da bi svet o tem vedel, podpiral razne dobrodelna naprave, se je zbralo med žalujočimi gosti za dijaško kuhinjo v Mariboru in Celju, v katerih nestih je umrli gospod študiral, 412 kron. Bog daj g. kanonika, možu kremenitega značaja, visoke učenosti in blagega srca, večna plačilo v kraj» arojik iav»lje
nih, lepi župniji Sv. Aae pa kmalu aoveg» ir»d»f»j-nika.
f Toma Pušenjak. Umrl je dne 23. t. m. na Cvenu pri Ljutomeru nadučitelj g. Toma Pušenjak , oče nadrevizorja g. VI. Pušenjaka, v starosti 58 l. t . Obitelj Pušenjak je v sedmih mesecih obiskala štirikrat bela žena smrt: umrla je hčerka, mati, sin in sedaj oče. Kako priljubljen je bil pokojni nadučitelj , je pričal veličasten pogreb. Udeležilo se je sprevoda, katerega je vodil preč. g. dekan Ozmec v spremstva štirih duhovnikov, učitol4stvo iz okrajev Gornja Radgona in Ljutomer, zastopniki vseh uradov, gasilne društvo cvensko in nepregledne množice ljudij iz župnije Ljutomer. Ob odprtem grobu se je poslovil od pogojnika nadučitelj K. Kovačič, ki je orisal v krasnem govoru delo pokojnika v šoli in izven šole, v imGrm oočanov cvenskih in gasilnega društva na Cvenu ga-suec-mladenič Skrobar, ki je opisal delo pokojnika za •judski blagor. Nadučitelj Pušenjak je kot prvi nad -učitelj novoustanovljene šole deloval 38 let na šoli, storil veliko za povzdigo sadjarstva, čebeloreje in vrtnarstva, bil ustanovitelj tamburaškega društva, bralnega društva, kmetijske zadruge, bikorejske zadruge ii posojilnice.
Umrl je pri Sv. Štefanu pri Šmarju dne 12. t. m. Jožef Koprive, cerkveni ključar, velespo^tovan in blag ter značajen mož. Vsi fazani ga ima(o v najboljšem spominu!
Poročil se je pri Sv. Tomažu pri Ormož« g. Joško Irgolič iz Savec z gdč. Liziko Marin. Neumornemu delavcu na polju izobrazbe in vrlemu »rvrodn.laku obilo sreče v novem stanu!
Zaročil se je g. Rado Šturm z gdč. Toni«» Dre-fenik iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Vrlima zaročea -eema prav iskrene čestitke!
Posnemajte! Na gostiji Tine Lapornika ia Zal-ke Hočevarjeve na Pilštajnu so darovali gostj» 220 ■ v dobrodelne namene.
Kmetske žene in dekleta! Ugovarjaj!» z vso odločnostjo na shodih in s pismenimi protegti proti volilnemu redu, ki Vam odreka volilno pravico. Za čas vojske ste bde dobre, da ste pridelovale vsem drugim stanovom kruh in druge življenjske potrebščin», a sedaj so dali liberalci volilno pravico samo mestnim — frajlam in gospem.
Citatelji „Slov. Gospodarja", pozor! Davčne
no.
Naša pisarna Kmetske Zvez« oblasti so začele razpošiljati čeke za osebno dohodni-daje brezplačno pojasnila in nasvete v teh zadevah, v „Slov. Gospodarju" pa prinesemo v pouk nekaj tozadevnih člankov. Prvi že izide prihodnjič. Storit» pravočasno v lastno obrambo vse in čitajte pazljivo t« razprave!
Protest za protestom. Krivica, katero aam hoče naprtiti ententa, vpije do neba. 900.000 naših Ju goslovanov hočejo žrtvovati nenasitnim Lahom, odrezati nas hočejo od morja, dati nam hočejo tak« meje , da nas Lah lahko vsak čas napade, a mi se ne mo -remo braniti. Proti takemu miru se mora dvigniti 094 la Jugoslavija od Soče do Vardarja. Na vsakem shodu naše stranke naj se sklene tudi resolucija aoper zavratni mir, ki ni nič drugega, kakor priprava zm poznejši laški napad. Kjer žele prirediti nalažč protestne shode, naj gporoče v Maribor na naslov: Okrajni odbor Narodnega sveta za neodrešeno domovino , ki bo poslal govornika.
Dr. Korošce je interpeliral svojčas vojaeg» ministra radi podivjanosti med vojaštvom in nato je po-s al general Smiljanič v priobčitev povelje, katerega je izdal na dravsko divizijo. Iz tega povelja objavim» nekaj temeljnih točk. General pravi: „Vera in morala sta dva temelja, na katera se naslanja mob vojsk» v najhujših borbenih težavah. Petletna vojna nam je aapustila povsod samo moralne razdrtrje; vojaki s» Zgubili čut za dostojnost. Pijančevanje i« os tu d n» ps eklinjevanje, surovost in podivjanost pa onečaščaj» fo.jaško obleko, jemljejo vojakov ngled in ga delaj» nesposobnega, da bi vestno izpolnjeval svoj» vojašk» dolžnosti. Nravsfvertost je zrcalo, v kateri se vidi duša komande in njenih vojakov.* General za|>»veduj* nadalje: Da se morajo udeleževati službe prosti vojaki in podčastniki sv. maSe in pridige ob nedeljah i« praznikih. Ravno vojaki v obmejnih krajih imajo dolžnost, da se prikupijo ljudstvu z lepim vedenjem in se pokažejo kot kulturen, izobražen, a» pa divjafflii narod.
Strajk premogarjev v Trbovljah. V preusogok»-
pih T r.lavi je— Hrastnik se je začela 15 t. 1* iiri-ii med rudarji pasivna resistenca. Vzrok štrajka je v delavski nezadovoljnosti radi draginje in pomanjkljive prehrane. Deželna vlada je povzela vse korake, da se prepriča o vzroku pasivne resistenee in j» naročila posebno komisijo, da prouči celi položaj. Kljub temu delavstvo ni nehalo s pasivno resisteno» in je dobava premoga padla na 10 do 20 S- Radi tega je vlada odposlala v Trbovlje in Hrastnik vojašk» posadko in ]>oziv, da se odpusti vsak, ki nadaljuje pasivno res stenca. Delavstvo se ni uklonilo tej nared-bi. produkcija premoga je še bolj padla, vlada j« *a-ukazala 22. t. m. zapor vseh jam v Hrastniku in Trbovljah ter odpust delavstva. Ze 22. t. m. so se oglasili v Ljubljani pri vladi zaupniki delavstva s p»o-šnjo, da se jame zoper odpro. Obljubili so normalne delo in protestirali proti odpustu delavstva. Vlada i» odredila takoj odpor jam pod pogojem, da se bo delalo redno in tudi ob nedeljah brez pasivne resistenee. Vlada bo odposlala po zopetni redni produkol|i premoga v Hrastnik in Trbovlje komisijo, da so p*»-priča o pomanjkljivosti prehrane in adravstvenih razmer med delavstvom.
V Zagrebu stavka »00 do 700 tipografov. Tipkarska stavka b« dolgotrajna, ker se ttalMMe ptt-
SLOYBit*«:! OOSPOlil.
M. jasnama <l~
pravijeuo na daljši boj proti stavkal'jem. V Zagrebu izhajajo samo „Zagrebške Novine" na štirih straneh.
V tem listu šo zastopana.vsa uredništva v Zagrebu.
l»lvji prašiči delajo okoli Podčetrtka in Sv. E» me našim \irietoiu ogromno škodo. Nekaterim posesi-aikom so ugonobili ves krompir, koruzo in druge pridelke. Okrajno glavarstvo je sicer o tem, poučeno po številnih pritožbah, a ničesar ne ukrene. Štiri leta se že klatijo ee!« čredo teh zverin v omenjeni okolici in lovski najemnik, znani jajčji baron Zupano jih uo-če postreljati. Tudi človeška življenja so večkrat v resni nevarnosti — Doslavek uredništva: Dokler bodo liberalci in socijalisti imeli vlado v rokah ne bo boljše. Saj je liberalni poglavar, predsednik deželne vlade za pol meseca skrajšai čas, ko so se smeli streljati zajci.
Kmetski mož od Sv. Steiana nam piše: Ko smo epoldae udeleženci z&čelit skupno moliti angeljsko čaščenje, so samostojneži že takrat nameravali z naskokom. Ko pa slišijo molitev, pa so se odstranili z besedami: Farji iu larški podrepniki molijo. Bežimo proč! In šli so k Habjanovim litrom. Krčmarja Hab-. jaua pa vprašam: Kdo ti je znosil tvoje bogastvo skupaj? Romarji sv. Roka in ostalo krščansko slovensko ljudstvo. Kdo te je izkopal iz blata? Pristaši Kmstsko zveze smo bili tisti. A danes ti povemo: Daleč, daleč se bomo izognili hiše v Šmarju, v kateri si napadel s svojimi pijanci mirno krščansko ljudstvo* Tudi vole in bike kupuj odslej samo pri tvojih samo-stojnežih. Vsi, pa ki smo ostali zvesti krščanski možje, bomo širili Kmetsko zvezo, t. j. našo krščansko stranko.
Slovenske gorice. V izvestjih dunajske zemljepisne družbe, letnik 1919 je izšel znanstven spis o naših Slovenskih goricah. Iz tega spisa posnamemo sledeče zanimive stavke: St. 264. Kdor hoče umno svmjerejO;praktično študirati, naj gre učit se k slovenski kmetici. St. 271. Vojna je že pokazala spremembe, katerih posledic ni mogoče precenitt. Vojna ni !e ustavila delovanja nemških obrambnih društev, ampak je tudi slovenskega kmeta obogatila (?), tako da nemški meščani, n. pr. ogroženega Sv. Lenarta ne bodo mogli ž njimi tekmovati, kedar bode šlo za pridobivanje, aii ohranjevanje sveta potom dedvanja, ali nakupovanja. Vrhulega pa imajo nemški posestniki veliko tiufnj oktrok kakor slovenski. St. 270. Tu ob južni leleznici so delovali Slovenci, katere je z veliko vnemo vodila pod vlado škola Napotnika čisto slovenska duhovščina, izredno živahno na tem, da napravijo zvezo s St. lijem, njihovo glavno trdnjavo. Tudi na tem mesju bodi omenjeno, da ima glavno zaslugo za ohranitev in okrepitev nemštva v teh krajih tiho delujoča „Siidmark-a' . Te ugotovitve nemškega znanstvenika velja zapomniti 1
Najlepša knjiga za sv. postni čas j e „Marija, Žalostna mati." Spisal dr. Josip Hoh -njec, profesor v Mariboru. Ta knjiga je primerna za vsakogar* zlasti za krščanske mladenke in matere , da jo čitajo in premišljujejo vsak dan, posebno pa ob petkih v postu. Mirno lahko trdimo, da je enako dobrih knjig, kakor ta le malo med ljudmi. Dobi se pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane s poštnino vred 7 K. Krščanske mladenke, krščanske matere — sežite po tej izborni knjigi!
Bralno društvo na Ponikvi je imelo preteklo nedeljo popoldne svoj redni občni zbor. Domači gosp. župnik je kot predsednik poročal o delovanju društva, omenil težave, ki jih je društvo imelo. Blagajnik in tajnik g. Zličar nam je podal poročilo o književnem in denarnem stanju, ki je prav povoljno. Daljši nagovor je imel poslanec Vesenjak, ki je povdarjal važ -nost strokovne in srčne izobrazbe in kazal na domačih vzgledih korist prave iaobrazbe. Bralno društvo ima pod vodstvom domačega vnetega osganista prav izboren fantovski tamburaški zbor. Sedaj pripravljajo fantje in dekleta tudi močan pevski zbor. V prisrčnih besedah je mladino pozdravil tudi domači župan Vrečko, g. kaplan pa je pridno vpisoval in bodril za pevski zbor. Vneti blagajnik g. Zličar je imel mnogo posla z vpisovanjem udov, večinoma fantov in deklet« Odbor društva se je spopolnil in sklenilo se je prirediti več poučnih in zabavnih prireditev. Lahko rečemo: med mladino v Ponikvi živi in deluje krepko naprej Slomšekov duh.
Tretje predavanje g. dr. Toplaka o „higijeni naših žen, mater in otrok (higijena otrok)" se vrši v soboto, dne 31. t. m., zvečer v mali dvorani Nar doma. Uljudno vabimo naše žene in odrastla dekleta. — Mariborsko slovensko žensko društvo.
Ženska zveza v Celju priredi v nedeljo, dne 1. svečana, ob treh popoldne shod v vrtni dvorani pri „Belem volu." Članice, kakor tudi še nečlanice, ste uljudno vabljene, da se v obilnem številu udeležite tega važnega shoda!
Okrajni šolski svet v Prekmurju je imel sejo dne 24. t. m. Nastavljali so se učitelji.
PošUjatve iz Amerike. Chicago, 111.. 1 1. 20. Mavno uredništvo! Kol zastopnik pošiljatve zabojev, katero vodi Slov. Narodna Zveza s sedežem v Cleve-Jandu, Vam poročam, da sem sprejel in odposlal iz ^hicage 147 zabojev, naslovljene v razne kraje Jugoslavije. Med temi je 20 zabojev za Spodnje-Stajersko in Prekmurje. Priložim imenik, ako ga blagovolite o-belodaniti. Pripomnim, da so to zaboji, ki so bili odposlani skozi mojo roke iz Chicage. Rojaki, ki imajo sorodnike po drugih mestih Združenih držav, lahko ravnotako pričakujejo kake pošiljatve ter bodo pozneje vsi obveščeni. Ž odličnim spoštovanjem Ivan Gott-lieb, zastopnik za Chicago, rodom iz Mozirja v Sav. dolini. — Imena prejemnikov (v oklepajih imena pošiljateljev)': Mihael Vozlič, Ljutomer (Alojzij Stainko, Chicago); Martin Omerzel, Zdole 05, pošta Videm pri
Krškem (Jožef Omerzel); Neža Sikošek, Koprivnica, (Frančiška Sikošek); Julijana Bohinec, Veščioa, pošta Ljutomer (Mike Bohinec); Franc Zavratnik, Ka-menščak 91. pošta Ljutomer (Andrej Potočnik); Kat. Zadravec, Veščica, Ljutomer (Frank Zadravec); Jožef Dijak, Stročja vas 12, Ljutomer (Jožef Dijak); N. Simonišek (2 zaboja), Koprivnica 36, pri Rajhenbur-gu (Katy Simonišek); Anton Mišja, Ljutomer (Adolf Mišja); Jožef Cačovič, Belatinci, Prekmurje (Marija Cačovič); Ana Savnik, Dolenja vas 47, pošta Videm ob Savi (Louis Savnik); Terezija Škafar, Crensovci, Prekmurje (Martin Žižek); Ana Mataič, Crensovci v Prekmurju (Ivan Curič); Franc Včros, Nadlica, pošta Tčrnische, Prekmurje (Jožef Cseh); Agnes Haingl, Cerensovci, Prekmurje (Frank Haingl); Ter. Schvaj-| ger, Katzenbach, pošta Sv. Lovrenc (Jožef Kraner ,, Bayard, New-Mexico); Ana Tompa, Cerensovci v , Prekmurju (Ivan Tompa, Chicago); Zenko Marko v Cerensovcih 16, Prekmurje (Zenko Marko); Martin Jevšnik, Pleterje 30, pošta Videm ob Savi ( John J. Kerstnik).
Urad oblastne zaščite dece in mladine za Slo -venijo in Ljubljano se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v- deželnem dvorcu v poslopje deželne vlade na Bleiweisovi resti št. 10, II. nadstropje, sobi št. 18 in 19. Zaradi preselitve ne sprejema strank do dne 24. t. m.
O i- g a-n i z i r a j t e pri vsaki cerk. i prodajo naših listov: „Slov. Gospodarja" in „Stra>.e". Neka ter; lož je dajo sproti 60 vinarjev, nego skupaj 24 K. Prodaja listov je popolnoma prosta. Razpro'tajalci pa še poleg tega zaslužijo lepe svote. Pišite up^avništvu „Slov. Gospodarja".
ttstzgled po svetta«
Preirigana sleparija. Meseca decembra 1.1. je prišla k župniku v Doblingu na Dunaju neka mlada dama zelo prijetne zunanjosti ter se je predstavila kot Štefanija Bildl, uradnica za preskrbo. Povedala je, da je pooblaščena od švicarske misije, da zbere otroke revnih staršev, ki bi šli v Švico. Spraviti namerava skupaj cel vlak otrok ter jih spremiti v Švico, koder bodo preskrbljeni pri dobrih ljudeh. Dama je nastopala zelo samozavestno, poznala je vse tozadevne razmere. Stvar so razglasili po šolah, sklicala je celo roditeljski večer, da pojasni celo zadevo staršem. Zanimanje je bilo velikansko. Slednjič je rekla, daje treba plačati od vsakega otroka 40 K. tako je zbrala nad 10.000 K. Dne 29. decembra bi imel odriniti vlak, takrat
je pa rekla, da pojde radi prometnih težav ta vlak še le dne 5. januarja. Ker pa tudi takrat ni bilo za odhod še nobenih priprav, so damo naznanili policiji, ki jo je zaprla. Rekla je, ila je nevesta bivšega častnika generalnega štaba Aleksandra pl. Moussing Musel in da je vse to delali z dobrim namenom po navodilu
svojega ženina. Ker pa dotičnega ženina ne morejo najti in je sploh negotovo, če res obstoji, so talentirano damo vseeno pridržali v zaporu.
Španska bolezen na Japonskem. Na Japons -kem grozno razsaja španska bolezen. V glavnem me-ftu Tokio je zbolelo 200.000 oseb. Vsak dan umrje o-krog 1700 na tej grozni bolezni.
Po Dunaju in Budimpešti tudi grozno razsaja španska. Na Dunaju je pri obolelih ua španski 10% smrtnih s pljučnim vnetjem.
Pozor!
Novijobčinski volilni rad.
Noj i volilni občinski red določa v bistvenih točkah sledeče:
1.	V občinah sa odpravijo razredi, volitev je splošna iu tajna.
2.	Aktivno volfhio pravico (pravico voliti) ima vsak moški, ki je dopolnil 21 let, stanuje v občini vsaj dve leti, javni nameščenci pa, ki bivajo v občini od 1. januarja. Ženske imajo aktivno voblno pra-
. vico. (pravico voliti) če so stare 21 let,, če imajo osem razredov ljudske šole, ali meščansko šolo, ali štiri razrede srednje šolo, ali da so samostojne gospodinje. Ženska voli tudi, če je mož odsoten ali pa da ona gospodari v imenu svojih nedoletnih o rok.
3.	Pasi ¡10 volilno pravico (pravico izvoljen biti) imajo oni, ki zadoste točki 2 in so dopolnili vsaj 24. let.
4.	Kdor je bil kaznovan vsled verižništva in nekaterih drugih pregreškov, nima nobene volilne pravice.
o. Kdor sodeluje pri občinskem referatu (tajnik, občinski sluga) ne moro biti izvoljen, pač pa sme voliti.
6.	Voli se osebno iu na volišče mora priti vsak, drugače se kaznuje. Voli le oni, ki v občini stanuje.
7.	Redovnice nimajo nobene volilne pravice.
8.	Obč 'ne do 500 prebivalcev, volijo 10 odbornikov, do 2000 volijo 18. do 5000 volijo 24, od 5000 do 10.000 volijo 32, nad 10.00?) občanov volijo 40 odbornikov. Vedno se voli ravnotoliko namestnikov kot odbornikov.	i
P. Volitve se vršijo po proporčnem -\olilnejvt redu.
10.	Stranke postavijo volilne liste. Vaak kandidat sme bi i le na eni volilni listi, ki jo mora sam lastnoročno podpisati in se s tem obveže, da. izvolitev sprejme. Ravno to velja tudi o namestaikik.-. ¥ slučaju, da je kdo kandidaturo sprejel) in eotte itovolitv« sprejeti, tedaj izgubi vofdno pravico za tri let«. Kdor podpiše eno listo, ne more podpisati kakšu« druge, a-ko podpiše je kaznovan.
11.	V kandidatni listi je lahko vsak čelru kandidat ženska, ki ima, volilno pravico, ia j« stara 24 tet.
12.	Voli se samo kandidatne liste, rannih kandidatov se ne sme mešati, sicer je volilni listek neveljaven.
13.	Na dan volitve je vsak alkohol v občini prepovedan,
Opomba. Opozarjamo vse naše pristali«, ki se že mogoče podpisali kako volilno listo, ki so jim jo u-silili: samostojni, liberalci in socijalisti, n«j svoj podpis prekličejo in podpišejo volilno listo kandidatov Kmetske zveze. Ta preklic se mora izvršiti stfdaj takoj, ko se je objavil volivni načrt, pozn«je bi bi'o prepozno. Pristaši Kmetske zveze, le v volilni boj za kandidate Kmetske zveze!
Celje. Dne 26. t. m. se je ožeaii aaeelnjfe celjskega orlovskega okrožja brat Jožef PiSek z gdč, Marijo Flajs iz Žalca. Delavnemu in odločnemu kat. možu želimo obilo sreče Ar novem stanu!
Celje. Tečaj za celjsko okrožje se vrši ocl sobote, dne 31. t. m., do dne 2. februarja. Vsi udeleženci se naj zberejo v soboto ob osmih zjutraj pri ,.Be -lem volu." Vadile se bodo predvsem vaje «a mariborsko prireditev. — Od 3. do 6. februarja je tečaj za Orlice celjskega okrožja. Zbirališče: dvorana pri Belem volu".
Ivršč. slov. organizacijam v Slove -niji! Dragi bratje! Kakor vam je znano, s« je tudi r našem Prekmurju začela razvijati orlovska organizacija. Kakor veste, je začetek povsod težek m lahko si mislite, kako težek je pa pri nas, kjer ljudstvo sploh ne pozna nobene izobrazbe. Da se temu uekoliko od-pomore, smo sklenili bretonski Orli, da ustanovimo tu pri nas čitalnico, ker pa čitalnica brez knjig ne more obstojati, se z zaupanjem obračamo na Tas in Vas prosimo, usmilite se nas in nam pošljite vsaj vsak odsek, ako je mogoče, vsaj po eno knjigo leposlovne vsebine. Z orlovskim pozdravom! Bog Vas živi! Pošljite na naslov: Orlovski telovadni odsek Bratonei, pošta Beltinci, Prekmurje.
Pfireditve.
M a r i b o r. Jugoslovanska Strokovna Zveza skupina služkinj, priredi v nedeljo, dne 1. svečana v Flosarski ulici št. 4 gledališko predstavo »Lurška pa-stirica." Začetek ob štirih popoldne. Predprodaja v-stopnic v soboto od treh naprej in v nedeljo od 9. do-10. ure dopoldne.
Z r k o v e i pri Mariboru. Naša požarna bramba priredi dne 1. februarja v gostilni Roiko na. Spodnjem Pobrežju svoj bal. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina v predprodaji 3 K za osebo, pri bla -gajni na dan prireditve 4 K za osebo. Svira lastna godba. Za mestne obiskovalce je na razpolago ob 5.
i uri popoldne voz pri gostilni „Andrej Hofer" pri Sv.
: Magdaleni. Za mnogoštevilen obisk prijateljev naš© požarne brambe iz mesta in okolice prosi uljudno —
| načelstvo.
Slivnica pri Mariboru. Izobraževalno ia bralno društvo v Slivnici pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 1. februarja, popoldne po večernioah, ljudsko igro „Deseti brat." Sodeluje tamburaški zbor 1% Hcč. Ker se predstava vrši po znižani oeai, se vabi cenjeno občinstvo ed blizu iu daleč k najobilnejši u-deležbi. — Odbor.
Sv. K r i ž p r i Ljutomeru. Bralno društvo in Dekliška Zveza vabita na društveno prireditev dne 2. svečana 1920 v Slomšekovi dvorani. Nastopi iamburaški in pevski zbor, uprizori se dekliška igra „Večna mladost in večna lepota", fantje pa podajo nekaj šaljivega. Začetek točno ob treh. Sedeži so po 8,
6 in 4 K. Prosta zabava s tamburanjem in srečolo -vom se vrši pri g. Jurešu.
M a r k o v c i. Na Svečnico prirede otroci Marijinega vrtca v Markovcih popoldne po večernicah v posojilnici: „Marijin otrok" in „Kaznovani šaljivec" s petjem, deklamacijam ter venčanjem Brezmadežne . Pridite, prijatelji Marijini in nedolžnih otrok!
Šoštanj. V nedeljo, dne 1. iebruarja, popoldne po večernicah, bo v dvorani hotela „Union" po -navijanje zgodovinske igre s petjem „Junaško Blejke" v štirih dejanjih in šaloigra „Strahovi." Pridite zla -sti tisti, ki zadnjič vsled prevelike tesnobe niste mo -gli noter!
Dobrna. Bralno društvo se v svojih novih prostorih dobro razvija. Priredilo je že več iger, ki so bile dobro obiskane. Na Svečnico popoldne bo zo-' pet prireditev, na kar opozarjamo tudi sosedne kraje. Tgra se: spevoigra „Kovačev študent" ia „Prisiljea stan je zaničevan." To je zadnja prireditev pred Veliko nočjo, zato vsi na njo!

.8. jatiiarja 11)20.
ILOVEiiSKI GOSPODAH.
Stran 7.
Mala naznanila.
Ov^io
kupuje Henrik rimus, trgovec v «aribora, Tržaška ceata 25. 12
Sprsjmeai nčeces za trgovino z žoleznino. Ponudbe vposlati na Peter Vtajdi<\ Olje.	44
Jžanec se takej spreme pri goap Anton Ižarčič, sati ar v Slovenski Bistric . Stiiojt od 16 do 18 let, nt tri leta, za obleko in liraao se bodo skrbel*.	93
Sprejme s» užensc poštenih sta-rišev, čvr<ti postave, kateri ima veselje do pekovske obrti, pri Franca Ter/*», pek, PetroTčo pri Celja.
SllSars ie p^treno proda JuterSnik,
Maribor, Brsnd:« nI. 3.	59
Bobro slo zelja reako množino kupi Lovree, Maribor, Kasino-gasis 2.	60
flalčsrjE, ki ima štiri delavne »oči in la«tai dve kravi sprejme po dogovor« Jožei Mole, mesar in krčmar v Rašab.	61
Vež ima! P* smernih cenah za sddati pri Pet™ vlajdiž, paromlin Colje	31
SrsjsžSes* »Č3sca is pošteoe iaiäe syrej»« tokuj Alojs Arbeiter, Karfter, Brsvsfca ulica 15.
Oranža " Limon« Mandarin« Rozine
eddaja u debelo po ceni
£dolf ms
Maribor,L Glavni trg.
«Vardar
slama kava ta debela in drobni!
?lacir&ne is neglaoirana odprta v vrečah, kakor tndi glaeir a na v zavoj, po 200 i* 500 g poljubno množino po majnižj. dnev. cm. prodaja
Jvo C'flovif
Slavni trg štev. 21
podružnica MARIBOR.
*»
Izgubila se je železniška legitimaciji aa postaji Maribor 17. jan. Prosim, poSteni najditelj nai jo po&l e proti lepi nagradi na nailov: Roza Rataj pošta ^oljčane. 74,
Vinlčar. ai sprejme pod »godnimi pogoji takoj pri, Faal Jfaglso,
Lajteribere pri Mariboru za Glavnim kolodvorom. Tam so gprej-meio tudi delavci za vinegrad proti dobre m plačilu.	73
Kopirno prazne trsče.
Ponudbe na „Balkan" trg. šped. in korais. del. družba v Mariboru. 71
Ha predaj je en veliki zajčji hlev icaa 24 odelkov, na Teanu štev. 29 in tudi eno posestvo, 2 njive in eden travnik je na prodaj; vpraša se tudi »a Teznu št. 29. Maribor. _69
Visjkobreja lepa tellca, monta-fo i aro a, dobrega plemena se zasadi odpotovanja hitro proda. Zve se v gostilni KreiUeja v Rogozi poŠta Hoče	70
&PK0 fz Sagsrja ravaokar iošlo; v zalogi tudi razni izdelki iz cementa, C. Pickl Maribor, Volks-
gftrteigaai« 27.	S7
s 4-5 delavskimi mečmi i sprejme Ssreec Kaanica pri Mariboru.	72
Proda se lepo poeestve pri Sv. Rapertu št. 21, Slev. gor. Hiša zidana, z opeko krito vbb, kuhinje vge slikane. Svinski hlev čista nev tudi a opeko krit. Stiskalnica za sadje v dobrem stanu tadi 2 opeko krito. Goveji hlevi zidani ia slamo pokriti. Lepi sadonoitnik te dobi 2< -25 polovnjakov sliv in «e napravi 20-25 polovnjakov ja-boljčne pijače. Nadalje je 7 dobro obdelanih njiv, lep travnik, lep gozd, ■ imrek ivim in Hrastovim lesom za več novih poslopij Poseitvo je na malain hribu 2'/» ure od železnice i a je celo poseitvo ikspaj. Posestvo se da tudi na keie predati. Kupci se imajo za »glasiti pri Franca Kranjc goatilničar pri sv. Rupe>tu, Slov. gor. piimenu ali ngtmeno. 76
KOTLE
ca žgenje, prafaie kotle, baace, hredllkii*» U va v kotlarsko oh rt «padajoča dela zvriaje to*no in po zmernih cenah
Lovrenc Tomažiž, Maribor
SodKljika al. M.
■t ÄÄvi'ä'^'j
S prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče in brat gospod
iHatija Krajnc
usnjar in posestnik v Gornjemgradn
dne 22. januaija 1920 zvečer ob 3/4 6 uri, po kratki in mučni bolezni, previden z sv. Zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega se je vršil v soboto 24. jan. ob 10. uri dop. na pokopališče sv. Marije Magdalene, kjer so se tudi brale sv. maše zadušnice.
Priporočamo ga v pobožno molitev.
Jožef, Franc,	Ivana Krajnc, žena,	Marija Vogel,
sinova.	Ana vdova Bezovšek.	Franca Fricel,
Ivana, Štefanija, hčere.	sestri.
¡Spi	¡■•f vr , /.'1 '«' t . ■ .	. vi,;.» v^i.:'''.;.'; . ■/v. . ■•-■:• . -.
		
posebno za mast
in zaboje odda preživil-ni urad okrajnega gla-varstva Maribor na jav-ni dražbi. Dražba se vrši
t četrtek dne 29. t. m. ii sicer:
MBrmMllIMillliriiliiTfflli Tir EOi
dražba za sode ob 9 uri v Edmund Šmidovi ulici št. 8, dražba za zaboje ob 11 uri v Meljski cesti št. 26, (tvrdka Gul-da.)
os
SUKNO! SUKNO!
•.js; !-ff!J S
'i'yt
in kam gara za moške obleke, volmo, partent in modro rimo za Senike obleke, šilo», belo in pisano platno za perilo ia razao n.a>oiaktu»o blago, kakor tudi nune robee, erajce, odeje prodaja d*na ia razpošilja po celi Jugoslaviji aaradi velikega nakupa v inozemstvu po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpoši-ljalna
R.Siermecki, Celje št. 3 00
Slovenija.	498
Kar ni odrezano se zamenja ali
vrne denar. -
Naročite takoj ilustrovani cenik.
t!
ovosti zi neveste!
POZOR!
Ne zamudite prilike ii ogledati ravnokar ■evo došlo zalogo raznega manufakturnega blaga, pri tvrtki:
4»
iS S S H H S H K K K K S
E. KOHNSTEIM in A. RElSMiN
ircovina z usnjem
MARIBOR _ GRAJSKA ULICA 20
,priporočata slavnemu občieitvu svojo bogato aa-riuvovrstnega usnja ter erevljarskih pe-tTcbičia po nejaižjik eeaah.	S3
Sirec & Drofenik, Celje
Krekov trg Ite«.c3
POZORIi
Velika izbira svilenih robcev.
KSK
i Ä S m ^J K S K % K
41
Potrebyjft9 trpeSne
? levile? <
Petem si oglejte veliko zalogo pri
JnkGbu Lah, Haribor, Gia^i trg 2
tam dobite zanesljive močne, vsakovntne
čevlje, po najnižji ceai tako tudi galanterijsko blago, torbice za tig, potne košare itd.
JPc strežba točna!	Cene brez konkurence I
_ ©«LASNA ODPRAVA „JADRAN", MARIBOR.
K
Pšenitne otrobe
57 prve vrste oddaja v vsaki množini v
eksport^i trgovini
Ferdo Sest, Naribor,
Kci^oSfca sesta SI.
Gostilničarji, kavarnarji,vinogradniki pozor!
¡[Trgovina zpiKini
Oset & Cajnku, Slov. Gradec
Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega eortiranega vina kakor : ■utSkatol|c, rizling, ftipoa, bnrgnndec, portn-fiser, šilktr, pristnega Ijatomerčana, pekrčana, haložana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara ia
nova vina.
Kupujeva b
iz Tsek vinorodnih krajev vsa najbeljSk vina p« najbolj šib cenah.
Vino v steklenio&h (buteljke). Razpošiljanje vina v aodih od 50 1 naprej.
Se priporočava
Andrej Oset in Franjo Cajnko.
RaznašaEci
za nase liste se sprejmejo proti do« bremu zaslužku. Cirilo v a tiskarna.
Ps PLES
V MARIBORU
dne 1. februaria
Pr0 «vseh jne
Predprodajo vstopnic za Planinski ples m je dale za
člane g. Majer Franjo, trgovec na Glavnem trgu, za nečlane gdč. Lenart, trafika v Gosposki ulici in g. Ellinger, trgovce na Magdalenskem trgu. Vstopnina znaša v predprodaji za člane 12 K, za nečlane 20 K, pri večerni blagajni dne 1. februarja za člane 15 K, za nečlane 25 K. — Preskrbite si pravočasno stopnice, ker se jih je izdalo le eaejene število.

Sv. Evangeliji m Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molu* veuika lična. Vezava prikupljiva. Cen» s poštnino vred K 6'90. Naroči ae v
tiskarni sv. Ciril
v Mariboru,
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
99
IDEAL"
Pran Josip« cesta 9 Hfltaribav Vetrinjska nlica 1C
Pralnica, Sveilolikalnioi Čistilnica
sa ženske in moške obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914.
S«7— 359
„CRO&TIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Zavarovalni oddelki:
Požar	Tlom	Nezgode
Živijensko zavarovanje Ljudsko zavarovanje brez zdravniške preiskave.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila:
Okrajni zsstop za Haribor m -okolico.-
SteVO fOStiiC» Maribor Windenauerjeva nI. S,
Siraa. S.
SLeVENSKI 66SF301A.
28. januarja .1920
va smr
za podgane in miši,' katere se zamore popolnoma in zanesljivo zatreti le z moro 10 let rabljivo iznajdbo avtomatična past „Samostavljanka" v eni »oči se lahko vjame 20—30 miši ali podgan. Za vspeh jamčijo mcogobrojna priinanilna pisma. Cena z navodilom za
I	kom. I. vrste nekoliko večji K 25
II	Trste malo manjši K 16. Cenjena naročila se prosijo pod „SamostaTljanka"
__.MM**_____
I j ni savod Drago Beseljak
LUBLJANA. Cankarjevo nabr. 5.
5,
V,

Čistilni strnil sii
Zif 0 (mlini sa vaiatii
najboljše vrste, ki prekašajo vse dosedanje tovarniške izdelke glede trpežnosti, ličnosti in labko umevne sestave. Cene strojev so izvanredco nizke ter jamčim za vsak stroj 10 let. —--Natančna pojasnila daje
ZAHVALA.
Po težki izgubi svojega predragega soproga, oziroma očeta
Dr. Aniona Gregore©
__ ..... okrožntga in ieleznlcnaga ilravnlka
se čutimo dolžnih, da izrekamo iskreno zahvalo vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah stali ob strani. Zahvaljujemo se veleč duhovščini, osobito uč. g. p. Petru Žirovniim na delitvi st. zakramentov in na duhovni tolažbi v bolezni in v zadnji uri, — cenj. gg. kolegom-zdravnikom, posebuo gospodoma Dr. Stnheo in Dr. Jenko na vsej požrtvovalnosti, — pevskemu zboru, vsem narodnim društvom, — vsem darovalcem Teneev, vsem udeležencem sprevoda — in sploh vsem udeležencem sprevoda — in gploh vsem, k so na eden ali drugi način znami soeutvovali. Da bi jim bil Bog plačnik! Ptuj, dne 18. prosinca 1920. 65 ŽalujoSa obitelj dr. Gregorečeva.
JfMo,Bt
p. PTUJ, Štajersko.
52
"m	■'"'S'.'.-. : V® '		A
			
Odvetnik
dr. Andrej Veble
naznanja, da je otvoril^
odvetniško pisarno pri Sy. Lenartn v SI. g.
(v posojilnižki hiši, I. nadstropje). *• 515
(M 1 m §8 ""'i- i g. ! I %	V

arei Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mariboru
Schillarleva ulica 25
priporoma svojo zelo bogato zalogo t žrfik, nagrobnih spomenikov, ploščah za nmi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarika dela. Pre vsema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje I Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in
lienyt.	1664—424
Jugoslovansko
toienfosko podjetje
druiba s. o. z. inženirska »Isarna In stavbena podletfe LJUBLJANA. MARIBOR,
EE-2 Sodaa mlloa itav.	TUtrinflhafava allea it. 34
Brzojavni naslovi: JIP—LJUBLJANA.----JIP—MARIB01
0dde,ek	Oddelek 4.
Projektni proračun. Nasvetov» a je ^ ,	, . . ,
in za»top. Presoja in stavbno Ze!ezalee- ct8to> P«don. »o s to vi nadzorstvo	Oddelek 5.
Oddelek 2. Vodaa gradbe; izrabi vodnik »il; poljedelska milioracija Oddelek S Beton, železobeton. Železne konstrukcije
Indastiijska ia gaspodarsia poslopja
OdéeUk 6.
Komercialno razpečevanja gradiva, orodja in indnstrijikih tvarin
Sa z ca« z*
17 MARIBORU, STOL8SA ULI0A 6
Obrestuje hpenilna «loge po 3 odstoi.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, pa-:: roštvo in zastavo
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in ofi 2. do 5. ore popoldne
Uradne are vs&fc dân od S. it»

\m, oKiSKe, ^ oisHe m pesspsig ris, ustnice, lepake, letali, vabila,
«i
m y tlàmm obrt spadajo ielo.
! « ZIHERHE ! ! ! !
POSTREŽBA T0CN9 !
la	Sol« HsBnran StetJBsfc
¡D2grairKî nai&ramSc B»8ak
BaKain Ha OMla ■