številka 21 / letnik 59 / Ljubljana, 1. junij 2000
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Vabilo na protestno zborovanje vseh sindikatov
Predsedniki štirih sindikalnih central ugotavljamo po pogajanjih o spremembah in dopolnitvah Dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001, ki so bila to sredo, da delodajalci ne pristajajo na rešitve, ki sojih ponudile sindikalne centrale, in sicer:
, ~ da se odpravi razkorak med izhodiščnimi plačami in minimalno plačo v kolek-dvnih pogodbah dejavnosti;
~ da se takoj začnejo pogajanja o spremembah kolektivnih pogodb dejavnosti, s katerimi bi izhodiščne plače prilagodili višini minimalne plače (program prilagajala izhodiščnih plač z minimalno bi morali sprejeti najkasneje septembra);
. 7 da v času pogajanj o prilagajanju izhodiščnih plač z minimalno plačo in do spremlja zakona o delovnih razmerjih ne bodo odpovedovali kolektivnih pogodb;
~ da se izhodiščne plače za 1. tarifni razred povečajo za 10 odstotkov.
Zaradi nepripravljenosti delodajalcev, da bi sprejeli te sindikalne predloge, ter zavlačevanja in očitnega kršenja Dogovora o politiki plač za obdobje 1999-2001 bodo kliri sindikalne centrale organizirale
v sredo, 14. junija, ob 11. uri pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi ulici v Ljubljani skupno protestno zborovanje.
. Predsedniki vseh štirih sindikalnih central pozivamo druge sindikalne organizacija naj se pridružijo protestnemu zborovanju. Neodvisni sindikati Slovenije so svojo udeležbo že potrdili.
Mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Drago Lombar, predsednik Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije Dušan Rebolj, predsednik Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam Boris Maža lin, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije
Duško Jožku: “Če mi tudi ti želiš povedati, da ste za takojšnja pogajanja, vendar ob pogojih, ki jih onemogočajo, ti moram povedati, da se bodo delavci čez štirinajst dni zbrali pred tvojo palačo!”
konferenci o uveljavljanju evropskih svetov <lr!?ycev ie Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS, med /e, ,fn opozoril na Bayerjeve sindikaliste, ki nasprotu-tgvključitvi predstavnikov delavcev iz Slovenije v svet
° kon1er$nc*Sporočamo na straneh 2-4
SKEI se pripravlja na splošno stavko
Ker so bila pogajanja o kolektivni pogodbi dejavnosti zaradi podcenjevanja delavskih problemov prejšnji teden prekinjena, je republiški odbor SKEI na seji ta torek sklenil začeti priprave na splošno stavko. O tej skrajni metodi sindikalnega boja se bo ta četrtek uskladil z drugimi sindikati, v katere so organizirani kovinarji.
Odločitev o pripravah na stavko je zadnji klic gospodarski zbornici in združenju delodajalcev, naj prisluhneta sindikalnim predlogom in nehata zavlačevati pogajanja, je v sporočilu za javnost napisal predsednik SKEI Albert Vodovnik.
Mednarodna konferenca o uveljavljanju evropskih svetov delavcev
Kolje v pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Dušan Semolič, je Zveza svobodnih sindikatov Slo-venijeprepričana, daje ob naši vključitvi v Evropsko unijo razvoj mogoč tudi ob spoštovanju visoke ravni socialnih pravic delavcev. Socialno partnerstvo, ki spoštuje različne interese, je veliko boljše od ureditve, v kateri bi vladali le interesi kapitala, delavci pa bi lahko le molčali. Priprave za vstop namreč nekateri pri nas zlorabljajo kot pretvezo za zniževanje pravic zaposlenih. Eden takšnih primerov je izrinjanje predstavnikov delavcev iz nadzornih svetov.
Član predsedstva ZSSS Milan Utroša pa je v uvodnem govoru
ZSSS je prejšnji teden v sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov organizirala mednarodno konferenco o uveljavljanju direktive Evropske unije o evropskih svetih delavcev. Na njej so sodelovali predstavniki vseh treh socialnih partnerjev iz desetih držav Srednje in Vzhodne Evrope in z območja Baltika, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo. Tridnevne razprave so pokazale, da so predstavniki nekaterih podružnic multinacionalk iz držav kandidatk že vključeni v evropske svete delavcev. Da bi bila vključena večina, pa bodo sindikati morali še precej narediti in temu je bila namenjena tudi konferenca v Ljubljani.
Za objavo v našem glasilu smo povzeli uvodna poročila in razprave nekaterih udeležencev. V okvirju objavljamo tudi zaključke konference.
družnic iz Češke, Madžarske in Poljske.
Po besedah predstavnika poljskega sindikata Solidarnost v to državo vsako leto tujci investirajo osem milijard dolarjev. Zaradi tega j e na spisku državne investicijske agencije skoraj 800 podjetij, v katera so tujci vložili več kot milijon dolarjev.
Franc Burger iz Evropske komisije je poudaril, da direktiva o evropskih svetih delavcev zahteva zlasti obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njihovimi predstavniki. Oblika je manj pomembna. Multinacionalke so v podružnice v državah kandidatkah vložile kar veliko denarja. Evropska socialna politika teži k ravnovesju med podjetništvom in solidarnostjo-
Mednarodne konference o uveljavljanju direktive EU o evropskih svetih delavcev se le udeležilo skoraj sto predstavnikov socialnih partnerjev iz držav kandidatk za vstop v Unijo in evropskih institucij.
Za vključitev predstavnikov ielavcev iz držav kandidatk v svete bodo sindikiti morali narediti več
opozoril, da direktiva o evropskih svetih delavcev daje temelje za ustvarjanje evropskih industrijskih odnosov tudi v državah, ki se nameravajo pridružiti. Izkušnje podružnic multinacionalk v Sloveniji pa so zelo različne. Zaposleni v podjetjih Danfoss in Johnson Controls imajo v evropskih svetih delavcev polnopravne predstavnike, delavci Save Goodyear jih sploh nimajo, delavci nekaterih podjetij pa le opazovalce.
Boljše razmere so v podružnicah iz sestave tistih multinacinalk, kjer je direktiva že vključena v nacionalno zakonodajo in dopušča možnost sodelovanja v evropskih svetih delavcev tudi podružnicam iz nečlanic EU. Širitev Unije bo po Utroševih besedah olajšala soupravljanje tudi v državah, ki se na vključitev že pripravljajo. Utroša, ki je bil odgovoren za pripravo udeležencev iz Slovenije na konferenco, je tudi opozoril, da pri nas nihče uradno ne zbira podatkov o podružnicah multinacinalk, zaradi česar je imel kar precej dela z ugotavljanjem resničnega stanja.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo Nataše Belopavlovič seje naša država zavezala, da bo do konca leta 2002 zagotovila uveljavitev direktive o evropskih svetih delavcev. Ker se Slovenija zaveda potrebe po soupravljanju, bo ministrstvo za delo skrbelo, da pravica zaposlenih do soupravljanja ne bi bila okrnjena. Naša država seje odločila, da bo za oblikovanje in delo evropskih svetov sprejela poseben zakon.
	. .
U-r-J	S? "5 ■S
Po besedah Clavdia Stancanija iz organizacije Infopoint pri Evropski konfederaciji sindikatov so evropski sveti delavcev ena od sestavin evropskega socialnega modela. Ko so se v tej organizaciji odločili za zbiranje podatkov o podjetjih, ki naj bi po direktivi imela evropske svete delavcev, so ugotovili, da nekatera podjetja podatkov ne želijo dati. Ugotovili so tudi, daje največ podružnic multinacionalk na Poljskem. Podružnice so še posebej pogoste v agroživilstvu, kemični in tekstilni industriji, trgovini, hotelirstvu, zavarovalnicah in bankah, prometu a Pojavljajo pa se
tudi v zdravstvu, podjetjih za urejanje prostora in varstvo okolja. Ugotavljali so tudi, da v nekaterih multinacionalkah ne vedo, kje vse so njihove podružnice. V nekaterih podružnicah pa niso mogli ugotoviti, kje je sedež krovnega podjetja.
Annemarie David, ki tudi dela v Infopointu, ugotavlja, da članice EU direktivo o evropskih svetih delavcev izvajajo zelo strogo. Predstavniki delavcev podružnic multinacinalk iz držav kandidatk so vključeni le v delo četrtine evropskih svetov delavcev. V evropskih svetih delavcev sodeluje največ predstavnikov delavcev iz po-
Samo ob tem ravnovesju so človes viri lahko dobro izkoriščeni.
Nobena od članic, enako naj biv6^ ljalo tudi za kandidatke, ne more svoji nacionalni zakonodaji uvelj11 viti nižjih socialnih standardov, ko so zapisani v evropskih direktiv3 ■ Države pa lahko evropsko rninim3 no zaščito zaposlenih povečajo.
Ni res, kar so slišali tudi v Evr°P ski komisiji, da pridruževanje EU P0' meni zniževanje socialnih standarde : Če ne gre drugače, lahko o zaše' evropskega socialnega modela oda* tudi evropsko sodišče. Članstva S,.Q ni mogoče razumeti le kot pravir'
I	ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSS ■
'lv 1* V K) iV ■,’J UU11 UFI1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Toma Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TCR T." Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda
mernben tudi za delodajalce. Je Se posebej pomembna skrb z n°st in zdravje pri delu. Sodelovanje delavcev pri upr omoeočn večin fleksibilno
11 odgovornost delavcev. .Rezultati direktive o evropsl 'n delavcev so dobri tako pr Pri kandidatkah, ki sc !Vo že vnesle v nacionalno z aJo. Uveljavitev direktive ji s,la °d tega, kako delujejo s Partnerji.
Od kakšnih 1600 podjetij, s' ^ila dolžna oblikovati ev , cte delavcev, so sporazum
Z wu podjetjih. Večina v ov k bila sprejeta že pre o ah v )etu njenega sprejel
Jati o vseh zadevah, ki v
nJihov položaj.
Minimalni standardi na Področju ne veljajo le za i
Mke amnolz in unn
tirala
[Kot je poročal Willy Bi 'eni sekretar Evropske ,Je sindikatov, je bilo v sklenjenih 380 s
a. Čeprav so s porazi l i? v kakšnih 600 podje dve °f j'*1 Je v evidenc tretjini zaposlenih
onalkah. Še zelo veliko delavcev torej nima možnosti sodelovanja v Evropskih svetih delavcev.
Za konferenco v Ljubljani se je Evropska konfederacija sindikatov odločila, ker želi svoje članice (nacionalne sindikate) usposobiti za uresničevanje direktive 94/45.
V dosedanji praksi so se evropski sveti delavcev uveljavili zlasti pri predlogih za zaprtje posameznih obratov, zmanjšanje števila zaposlenih, socialnih načrtih a. Ob pozitivnih primerih je Buschak naštel tudi najbolj negativnega - predlog zaprtja obrata Renaulta v Belgiji. O predlogu namreč ni bilo predhodnega posvetovanja.
Evropski sveti delavcev delujejo dobro zlasti tam, kjer delodajalci redno sodelujejo s predstavniki delavcev. Dnevni redi skupnih posvetovanj seveda ne smejo temeljiti le na predlogih delodajalcev. “Ne sprejmite no-
benih sprememb sedanje zakonodaje, če bi bili zaradi njih delavci na slabšam,” je poudaril Buschak. “V zakonodajo skušajte vnesti obvezo delodajalcev za usposabljanje delavskih predstavnikov v evropskih svetih delavcev. Obveščenost delavcev ne sme biti odvisna le od njihove zahteve, da so o zadevi obveščeni, obveščanje je dolžnost delodajalcev. Delavci naj bi dobili pravico soodločanja tudi o povsem poslovnih zadevah, prestrukturiranju, razvoju ...”
V razpravi o teh uvodnih poročilih je Milan Utroša menil, da bi morala biti evropska konfederacija aktivnejša na tem področju. O vključitvi predstavnikov delavcev iz podružnice v Sloveniji seje pogovarjal s sindikalisti iz Bayerja Leverkusen, ki za to niso pokazali navdušenja. Rekli so mu, da so sporazum o evropskem svetu delavcev dosegli, vendar zaradi
Direktiva evropskega sveta 94/45
Po tej listini naj bi bili v evropskih podjetjih ustanovljeni sveti delavcev ali pisno določeni postopki obveščanja in posvetovanja z zaposlenimi. Direktiva velja za podjetja z najmanj 1000 zaposlenimi, od katerih jih mora biti v dveh članicah EU zaposlenih najmanj po 150. V praksi seje za te svete delavcev uveljavilo ime evropski sveti delavcev. Direktiva se ne uporablja neposredno, ampak jo članice EU prenašajo v svojo zakonodajo. Kandidatke za članstvo v EU so direktivo dolžne upoštevati pred sprejetjem v polnopravno članstvo. Članice EU so v svoji zakonodaji večinoma predvidele, da se lahko v evropske svete delavcev vključijo le predstavniki zaposlenih iz podružnic multinacionalk iz članic EU, predstavniki drugih podružnic pa praviloma lahko sodelujejo le kot opazovalci. Čeprav smo v Sloveniji razmišljali tudi drugače, seje naša država na zahtevo ZSSS odločila to vprašanje urediti v posebnem zakonu. Ustanovitev evropskih svetov delavcev je v veliki meri odvisna od prizadevanj sindikatov, ki praviloma sodelujejo na pogajanjih z upravami multinacionalk. Le pogajanja namreč privedejo do sklenitve posebnega sporazuma, ki je podlaga za ustanovitev in delovanje evropskega sveta delavcev.
predstavnikov delavcev iz nečlanice EU v svoje podjetje nočejo vnašati novega nemira. Tudi predstavnike naših delavcev želijo držati zunaj svetov delavcev na evropski ravni, je dodal predstavnik madžarskih sindikatov Sandor Csurgo. Predstavnik romunskih sindikatov George Dinu pa je opozoril, da so sveti delavcev paralelna organizacija sindikatov v podjetjih.
“Ne smete se odločiti, da boste s predstavniki delavcev v evropskih svetih delavcev počakali do vstopa v EU, delujte že sedaj,” je udeležencem svetoval Franc Burger. "Direktivo imate v rokah socialni partnerji. Delodajalce prepričajte, naj predstavnike vaših delavcev že sedaj vključijo v sporazume. Vaši državni organi naj čimprej pripravijo pravno podlago za uveljavitev direktive 94/45.” Willy Buschak pa je dodal, da morajo sindikati zahtevati možnost vključitve predstavnikov delavcev iz nečlanic EU v evropske svete delavcev.
O izkušnjah pri ustanavljanju evropskih svetov delavcev so poročali tudi predstavniki nekaterih mednarodnih sindikalnih zvez in svetov delavcev iz petih multinacionalk.
Willy Buschak, politični sekretar Evropske konfederacije sindikatov.
Evropske sindikalne zveze imajo z evropskimi sveti delavcev različne izkušnje
V EMF (kovinarji) so po besedah Isahell Barthcs poleg sindikatov iz 15 članic EU vključeni tudi sindikati Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Turčije in Slovenije. Na področju, ki ga pokriva ta mednarodna sindikalna zveza, je 550 podjetij, ki naj bi imela evropske svete delavcev. Sporazumi o svetih delavcev pa so sklenjeni v 220 podjetjih. Le v 38 multinacionalkah pa so sveti delavcev odprti tudi za predstavnike delavcev iz držav kandidatk. Prizadevajo si, da bi podpisali čim več sporazumov o njihovi ustanovitvi. EMF zahteva, da so predstavniki delavcev iz držav kandidatk vključeni v evropske svete delavcev. Na pogaja-
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
njih jim to ne uspe vedno. Zadržke imajo zlasti predstavniki delavcev iz članic EU, ki ne želijo, da bi prek evropskega sveta delavcev njihovi konkurenti dobili informacije, s katerimi lahko konkurirajo delavcem v članicah EU. Barthesova je opozorila tudi na prevelika pričakovanja predstavnikov delavcev, ki so, ker nimajo pravice veta na posamezne odločitve, razočarani nad svojimi možnostmi. Tudi VVilliam van der Straeten iz mednarodne organizacije gradbenikov in lesarjev je povedal, da so sindikati iz držav kandidatk že vključeni v njihovo zvezo. V tej zvezi ugotavljajo, da predstavnike delavcev iz držav kandidatk v svete delavcev veliko lažje vključijo francoska kot nem-
Renault ima podružnice tudi v Sloveniji, Romuniji in Turčiji. Kasneje so delavce iz Slovenije in Turčije lahko zastopali opazovalci. Odkar je leta 1999 Renault prevzel še romunsko Dado, imajo tudi delavci iz te države pravico do predstavnika. Evropski svet delavcev daje delavcem iz nečlanic EU možnost, da so obveščeni. Delavci v Franciji, Belgiji in Španiji lahko do informacij pridejo tudi po drugih poteh. Svet delavcev daje sindikalistom možnosti, da komunicirajo med seboj in sprejemajo skupno strategijo. Evropski svet delavcev Renaulta ima osem članov, ki se sestajajo enkrat mesečno. Enkrat letno se 30 sindikalistov skupaj s prevajalci zbere na enotedenskem seminarju. Tam lahko med seboj izmenjujejo izkušnje in se usposabljajo za boljše delo.
Zaključki konference
1.	Direktiva EU 94/45 o evropskih svetih delavcev je eden najpomembnejših elementov evropskega socialnega modela, zato jo je treba že sedaj uveljavljati tudi v podružnicah multinacionalk v državah kandidatkah za sprejem v EU.
2.	Države kandidatke naj pospešijo postopke za uveljavitev te direktive v nacionalni zakonodaji, saj ni nobenih opravičljivih razlogov, da se sprejem te zakonodaje odlaga za zadnjo fazo procesa pridruževanja. V nacionalnih zakonih se po vzoru držav članic določijo tudi dodatni elementi, ki jih ne vsebuje direktiva (primer: način in postopek izvolitve delavskih predstavnikov v evropski svet delavcev).
3.	Stalne spremembe v strukturi multinacionalk zahtevajo tudi spreminjanje veljavnih sporazumov o ustanovitvi evropskih svetov delavcev v posameznih multinacionalkah, kar je priložnost, da se v njihovo sestavo vključijo tudi delavski predstavniki z območja, kjer to še ni uresničeno.
4.	V skladu z določbami Amsterdamske pogodbe, ki določa vlogo socialnih partnerjev in pomen socialnega dialoga v EU, je treba tudi v državah kandidatkah okrepiti vlogo socialnih partnerjev v procesu širitve.
5.	Predpisi na področju delovnega prava v EU so le minimum pravic, zato prenos pravnega reda EU v nacionalno zakonodajo držav kandidatk ne more biti razlog za kakršno koli krčenje pravic na tem področju.
6.	Sindikalne organizacije v državah kandidatkah bodo v sodelovanju Z Evropsko konfederacijo sindikatov v svoje programe usposabljanja vključile tudi usposabljanje delavskih predstavnikov za njihovo delo v evropskih svetih delavcev in v te programe vključile tudi učenje tujih jezikov.
7.	Evropska konfederacija sindikatov bo v sodelovanju s svojimi članicami iz držav kandidatk vzdrževala in ažurirala podatke o multinacionalkah in njihovih podružnicah v državah kandidatkah.
Franc Burger iz Evropske komisije
Tovarno v Belgiji je vodstvo Renaulta res nameravalo zapreti brez posvetovanja s predstavniki zaposlenih, direktiva 94/45 torej ni bila upoštevana. Ker se je evropski svet delavcev pritožil na sodišče, so delodajalci obveščanje razširili. Po posvetovanju je bil sprejet socialni načrt, po katerem bo v tej tovarni delo obdržalo 400 zaposlenih.
Drugače je v Turčiji, kjer sindikati nimajo svobode delovanja. Problema obveščanja in posvetovanja z delavci v tej državi zato ni mogoče rešiti s sedeža Renaulta.
V podjetju ENI posebej skrbijo za varstvo in zdravje pri delu
Sporazum o ustanovitvi sveta delavcev v podjetju ENI je bil sklenjen leta 1995, tri leta kasneje pa dopolnjenje povedal Oraldo de Toni. V tem svetu delavcev sodelujejo predstavniki delavcev iz članic EU, madžarski delavci pa imajo le opazovalca. Ta svet delavcev, ki se sestaja enkrat letno, ima še podobno sestavljen organ za varstvo in zdravje pri delu. To področje je za ENI, ki se ukvarja z nafto in plinom, zelo pomembno, saj vsaka nezgoda slabo vpliva na javno mnenje.
Adriano Linari, nacionalni sekretar sveta delavcev v podjetju Mar-zotto, je poročal, da zaradi različne ureditve odnosov med delodajalci in delavci evropskega sveta delavcev še nimajo. Ta največja tekstilna skupi-
ška podjetja. Velika razlika je tudi med belgijskim in švicarskim pristopom. V tej sindikalni zvezi so opazili tudi poskuse vodstev podjetij, da bi delodajalci skušali sindikate izločiti iz dogovarjanja z zaposlenimi. Po van der Straetenovih navedbah je sporazum o evropskem svetu delavcev sklenjen v Ikei, vendar ne vključuje desetin tovarn, ki vse svoje proizvode prodajajo tej multinacionalki.
Kako dela svet delavcev Renaulta
Kot je povedal Jean Louis Baud, sekretar evropskega sveta delavcev v Renaultu, so ta svet delavcev ustanavljali kar dve leti. Pogajanja o sporazumu so potekala brez sodelovanja s sindikati. V evropski svet delavcev so sprva vključili le predstavnike zaposlenih iz članic EU. Francoski sindikati pa so želeli doseči vključitev predstavnikov delavcev iz nečlanic EU, vendar vodstvo Renaulta leta 1993 tega ni sprejelo.
Delavce slovenskih podjetij, ki v svetih delavcev v sestavi multinacionalk že imajo predstavnike, sta zastopala Janez Jerman (Danfoss Compresors) in Vinko Permanšek (Johnson Controls). Iz drugih podjetij so sodelovali še: Damir Lužar, Marija Grubar, Marjan Kikelj, Drago Gajzer, Janez Justin, Vinko Škof. Slovenske delodajalce je zastopala Zvonka Šarman, vlado pa poleg Nataše Belopavlovič še Metka Štoka in več sodelavk ministrstva za delo.
na v Italiji se postopno reorganizira, proizvodnjo pa vedno bolj prenašaj druge države, kot so Češka, Litva in Turčija. Vodstvo Marzottija je odločno priti temu, da bi bili predstavniki delavcev iz tretjih držav vključeni v svet delavcev. Linari je prepričan, da bo moralo vodstvo podjetja pristati, da bodo ti delavci lahko v svetu delavcev imeli vsaj opazovalce. Problem bo zastopanost turških delavcev, saj je podružnica v brezcarinski coni. kjer je sindikat prepovedan. Direktiva 0 predstavnikih delavcev v evropskih svetih delavcev bi zato po mnenju Li-narija morala biti bolj zavezujoča.
Nest le proti sodelovanju delavcev iz nečlanic EU
Paul Garver iz podjetja Nestle je poročal, da seje uprava podjetja lani sestala z 52 predstavniki sindikatov. Po več letih dogovarjanja so podpisali sporazum o evropskem svetu delavcev v Nestleju, pri čemer so sindikalisti posebej pazili, da niso izgubili pravic, ki sojih že prej pridobili. Najtežje seje bilo dogovoriti o predstavnikih delavcev iz nečlanic EU. Nazadnje je vodstvo pristalo, da bodo v svet delavcev sprejeti dve leti pred vstopom držav v EU. Pri tem sporazumu je sodelovala mednarodna zveza UIL. Ta sporazum je le usten-skleniti bo treba še pisnega.
Čeprav vodstvo Nestleja protestira, na seje evropskega sveta delavcev vedno pogosteje prihajajo tudi opazovalci iz nečlanic EU. O udeležbi namreč odloča svet delavcev, vodstvo podjetja lahko zavrne le povračilo stroškov prevajalcev. Ko seje to zgodilo* je stroške prevajalcev plačal sindikat-
Jezik je sicer resen problem, saj J® zgolj v EU osem uradnih jezikov. * Srednji in Vzhodni Evropi je jezikov še več. Evropski svet delavcev Nestleja ima običajno tridnevne seje. P'-vi dan je rezerviran za upravo, ki da potrebne informacije. Drugi dan po-rabijo za usklajevanje interesov, najtežje orehe pogosto strejo pri skupnem kosilu.
Vodstvo podjetja Nestle ne želi P°' krivati stroškov opazovalcev iz nečlanic EU. Zavrača celo pokrivanj6 stroškov članov uprav nečlanic, odklanja pa za predstavnike delavcev m prevajalce. V Nestleju je posebnost tudi to, da so v svet delavcev kar pogosto izvoljeni nesindikalisti. Razlog je v slabostih sindikatov in tudi v njihovi razpršenosti po obratih.
Velika pomanjkljivost evropskega sveta delavcev je ta, da nima svoj6 komunikacijske mreže, takšne, ki delodajalcem ne bi bila dostopna.
Zelo dober sporazum so septembra 1996 sklenili v podjetju Bilfif' ger Berger, ki se ukvarja z gradbeništvom. Po besedah Dietra Schmidta, sekretarja evropskega sveta delavcev, so poleg zastopnikov zaposlena’ iz Nemčije v svet vključeni delav6’ iz članic EU. Za vključitev dveh predstavnikov delavcev iz Poljske so sklenili še aneks k sporazumu.
Franček Kavftc
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
žt. 21 / 1. junij 2000	5
Odlomek iz Priročnika P pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem avtorice Lučke Bohm
Zaradi že dolga leta skupne prispevne stopnje za obvezno pokojninsko in obvezno invalidsko zavarovanje se marsikdo niti ne zaveda, da gre vsebinsko za dve povsem lo-ceni socialni zavarovanji. Slovensko invalidsko zavarovanje se v marsičem razlikuje od invalidskih zavarovanj mnogih držav članic Evropske unije. Z enotno prispevno stopnjo zavaruje namreč tako invalidnost, ki je posledica poškodb Pri delu ali poklicne bolezni, kot tudi 'nvalidnost, ki z delom vzročno ni Povezana.
POMEMBNO: Obvezna zdravstvena in invalidska zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so neposredno povezana z ravnijo varnosti in zdravja pri delu, oziroma kakor smo to stroko poimenovali še do leta '"9, z varstvom pri delu. Višina prispevne stopnje za ta zavarovanja, ki je od delodajalca do de-lodajalca različna glede na obseg obolevanja in invalidizacije zaposlenih, namreč v vseh razvitih gospodarstvih velja za enega najpomembnejših vzvodov za ekonomsko spodbudo delodajalcem, da ti ne varčujejo pri zdravju delavcev, ®mpak vlagajo v varnejšo tehnologijo in organizacijo dela.
„ Otroka varnosti in zdravja pri delu Ze Vrsto let opozarja, daje razme-r°nia nizka raven varnosti in zdravja Pn delu v slovenskih gospodarskih fiizbah in organizacijah posledica 'zke cene delavčevega zdravja. Ce-v3 okvarjenega ali uničenega delav-cevega zdravja je nizka zato, ker vsi elodajalci plačujejo enako prispev-n° stopnjo ne glede na raven var-n°sti in zdravja pri delu. Med slovenskimi delodajalci zato velja pridna solidarnost do malomarnih de-°dajalcev, ki varčujejo na račun de-
lavč
Invalidsko zavarovanje ter varnost in zdravje pri delu
POMEMBNO: Mednarodne konvencije določajo, daje dovoljeno, da država v enotnem invalidskem zavarovanju ureja tako pravice invalidov, ki so to postali zaradi vzrokov izven dela, kot pravice invalidov, ki so to postali zaradi dela. Kljub temu pa morajo biti v tem enotnem zavarovanju pravice invalidov, ki so to postali zaradi dela pri svojem delodajalcu, določene na višji ravni v primerjavi s pravicami invalidov izven dela.
je izven dela. Druga prispevna stopnja pa bo krila zgolj invalidnost zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ta druga prispevna stopnja bo delodajalcem določana v različni višini, da bi jih tako spodbujali k naložbam v varnejšo tehnologijo in organizacijo dela, ki ohranja zdravje in delazmožnost zaposlenih.
rano prispevno stopnjo za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni se začnejo obračunavati šele 1. januarja 2003. Prispevek plačuje samo delodajalec.
Reformni zakon torej ohranja enotno obvezno invalidsko zavarovanje tako za poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni kot za poškodbe z vzrokom izven dela oziroma bolezni z vzrokom izven dela. Hkrati pa določa, da se dosedanja enotna prispevna stopnja za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje razdeli na dve novi prispevni stopnji. Prva prispevna stopnja je za starostno pokojninsko zavarovanje in za invalidsko zavarovanje za invalidnost, katere vzrok
POMEMBNO: Kriterije za določitev različnih prispevnih stopenj prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni bo določila skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prispevno stopnjo je treba določiti v različnih višinah ob upoštevanju ravni varnega in zdravega dela, števila poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter stopnje invalidizacije v dejavnosti ali pri delodajalcu. Zakon lahko določi minimalno in maksimalno možno prispevno stopnjo. Prispevna stopnja se obračuna od osnove za plačilo prispevkov. Pri delavcu je to njegova bruto plača.
OPOMBA: V skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu mora tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najkasneje do 28. julija 2000 določiti zvišane prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni delodajalcem kot zavezancem za plačilo prispevka, če dosegajo nadpovprečne izdatke na zavarovanca v dejavnosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč po letu 1992, odkar velja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zaradi neustreznih informacijskih podlag te zakonske obveznosti ni mogel izvesti.
PRAVNI § V E TO VALEČ
Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS
V decembru rojeni imajo več ugodnosti
Vprašanje: Rodil sem se januaija 1947. Zaposlen sem bil od julija 1965 do decembra 1999. Kot presežnemu delavcu mi je delovno razmerje prenehalo 27. de-cembra 1999. Dan kasneje sem se prijavil na zavodu za zaposlovanje. Takrat sem imel polnih 35 let po-kojninske dobe. Od tega imam 7 mesecev beneficirane delovne dobe in 17 mesecev dokupljene pokojninske dobe na račun služenja vojaškega roka. Na zavodu za zaposlovanje so mi priznali 18 mesecev prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Zanima me, kdaj se bom lahko upokojil.
evega zdravja in delavce silijo
elati v razmerah, ki dokazano poročajo invalidnost, težke obrabe n,sično-skeletnega sistema, poklic-n° naglušnost ipd.
Odgovor: Najbolj zgodaj se lahko upokojite, če zberete “polno" pokojninsko dobo 40 let. Stari ste šele 53 let. Moški, ki imajo že 40 let pokojninske dobe, se praviloma ne morejo starostno upokojiti pred 58. rojstnim dnevom. Toda ker imate 7 me-
secev benefikacije, bi se vi s 40 leti pokojninske dobe lahko upokojili že pri 57 letih in 5 mesecih. Upam, da vam bo do decembra 2004 uspelo zbrati še manjkajočih 5 let pokojninske dobe. Kljub temu vas opozarjam, da bo leta 2004 za moške polna sta-
rost znašala že 60 let in 6 mesecev. Na račun benefikacije pa bo za vas sicer veljala polna starost 59 let in 11 mesecev. (Ta polna starost bi se vam lahko znižala še za nekaj mesecev, če ste oče otrok, ki so slovenski državljani. O tem niste povedali nič.) Ker ste dokupili čas vojaškega roka, se namreč ne morete izogniti trajnim odbitkom od pokojnine zaradi upokojitve pred polno starostjo. Odbitkom se lahko izognete s podaljšanjem delovne dobe ali z odkupom odbitkov.
Če pa vam v naslednjih letih ne bo uspelo zbrati manjkajočih pet let pokojninske dobe, se boste lahko upokojili šele, ko boste stari 62 let in 5 mesecev. Žal ste imeli 53. rojstni dan šele letošnjega januarja in zato ste za nekaj dni zgrešili pogoje za predčasno upokojitev na svoj 58. rojstni dan, kar v naslednjih petih letih omogoča prehodna določba novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99).
Naročilnica
Naročamo izvod (ov) Priročnika o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem
avtorice Lučke Bohm. Cena za izvod je 2800 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost).
Priročnik (e) nam pošljite na naslov Naslov plačnika Davčna številka plačnika
jffli
Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 061/317-298.
Podpis in žig odgovorne osebe
6 hemf
aenotnos
I št. 21 / 1. junij 2000
■ sTRBIRat
knq
SLOVENIJE g
Pogovor s predsednikom sindikata KNG v Steklarni Rogaška Albinom Šrimfom
Zaradi sindikata je Steklarna Rogaška
v večinski lasti delavcev
Delavci v marsikaterem velikem podjetju v Sloveniji so nezadovoljni in zaskrbljeni zaradi neodgovornega odnosa
lastnikov, ki jih zanima samo dobiček. Delavci Steklarne Rogaška pa se lahko posvečajo svojemu delu in skrbi za razvoj podjetja. Razlog je preprost: po zaslugi sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije v podjetju (Sindikata KNG) so delavci večinski lastniki. Prek družbe pooblaščenke 1500 zaposlenih, ki so tudi delničarji, umno upravlja Steklarno Rogaška. O delu sindikata v podjetju in o delovanju družbe pooblaščenke ter o ekonomskem položaju delavcev smo se pogovarjali s predsednikom sindikata KNG v podjetju Albinom Šrimfom, ki je hkrati tudi predsednik območnega odbora omenjenega sindikata v Celju in član republiškega odbora sindikata KNG.
“V sindikatu KNG v našem podjetju smo bili že na začetku, ko seje začel proces lastninskega preoblikovanja podjetij, prepričani, da moramo delavci postati večinski lastniki Steklarne Rogaška,” pravi Šrimf. “Zbrali smo certifikate od vseh delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev. Zbrani certifikati so zadostovali, da bi lahko delavci postali 60-odstotni lastniki podjetja.”
Sindikat na preizkušnji
Problem pa je bil v tem, daje imela Steklarna Rogaška, ki je bila tedaj pod Skladom Republike Slovenije za razvoj (kasnejšo Slovensko razvojno družbo), stare dolgove. “Slovenska razvojna družba je želela te dolgove spremeniti v lastniški delež ter postati 51 -odstotni lastnik podjetja. Sindikat KNG v podjetju pa se je ob enotni podpori delavcev takšnim poskusom uprl. Podjetje je namreč delavcem iz naslova premalo izplačanih plač dolgovalo okoli 40 milijonov mark, kar je bilo nekajkrat več kot je podjetje dolgovalo Slovenski razvojni družbi. Sindikat je ponudil rešitev - delavci se odpovedo svojim terjatvam, ki bi steklarno lahko pokopale, če se delu terjatev odpove tudi Slovenska razvojna družba. Taje na to pristala, vendar samo pod pogojem, če se bodo delavci svojim terjatvam do določenega roka pisno odpovedali. To je bila za sindikat težka preizkušnja, saj smo morali v pičlih štirinajstih dneh vse delavce prepričati o pravilnosti takšne odločitve ter zbrati podpise. Na srečo nam je to uspelo, saj se je v dveh tednih svojim nemajhnim terjatvam pisno odpovedalo 99 odstotkov od 1900 delavcev.”
Sindikat in delavci so na ta način ustvarili manevrski prostor za pogajanja nove uprave s Slovensko razvojno družbo. Že pred tem je namreč nadzorni svet Steklarne Rogaška imenoval novo upravo na čelu z Davorjem Škrinjaričem, kar smo podprli tudi predstavniki delavcev v nadzornem svetu družbe.
Rešen problem starih dolgov
Upravi seje v pogajanjih s Slovensko razvojno družbo uspelo dogovoriti za obročno odplačevanje dolga s popustom ob poplačilu pred dogovorjenim rokom. “Vodstvo steklarne je nato najelo kredit ter z umnim gospodarjenjem uspelo dolg Slovenski razvojni družbi relativno hitro odplačati. S sredstvi, ki jih je na ta način privarčevalo, pa je steklarna kupila Sočo in Steklarno Samobor na Hrvaškem,” pojasnjuje Šrimf.
“Omenjeni dogodki so bili za sindikat velika preizkušnja. Slovenska razvojna družba bi lahko podjetje uničila. Če bi ta družba hotela postati večinski lastnik steklarne, bi tudi delavci terjali poplačilo svojih terjatev, to pa bi podjetje pahnilo v stečaj. Verjetno bi nato na dražbi ali z zbiranjem ponudb steklarno za majhen denar kupili tujci, ki so se že zanimali zanjo. Če bi se razmere v steklarni razpletle po takšnem črnem scenariju, kar seje zgodilo v številnih slovenskih podjetjih, bi bilo danes v steklarni zaposlenih od 500 do 600 delavcev. Na srečo pa je sindikat KNG v Steklarni Rogaška dokazal, da se lahko delavci s pametno sindikalno politiko takšnim črnim scenarijem uspešno postavijo po robu. Dejstvo pa je, da nam to ne bi uspelo, če za sindikatom ne bi stali domala vsi delavci in sledili njegovi politiki,” pravi Šrimf. “V tistih časih smo morali za to, da so prisluhnili našim zahtevam in jih vzeli resno, denimo kar petkrat stavkati. Vse stavke so potekale natanko tako, kakor smo se dogovorili v sindikatu in kakor so bile napovedane.”
Uspešno delo in umno gospodarjenje nove uprave
Za Steklarno Rogaška je bilo izjemno pomembno tudi, daje leta 1996 dobila novo upravo. Sindikat, svet delavcev in predstavniki delavcev v nadzornem svetu so staro upravo prisilili, daje sklicala skupščino. Nato so objavili razpis za novo vodstvo steklarne. “Takrat so bila stališča zelo različna. Razmere so spominjale na sedanje razmerje sil v slovenskem parlamentu. Po temeljitih razpravah se je razmerje sil vendarle oblikovalo tako, da so se razmere začele urejati ter daje steklarna dobila novo vodstvo. Pri tem je imel pomembno vlogo tudi nadzorni svet na čelu s predsednikom Valterjem Jordanom, bivšim predsednikom ZSSS v Šmarju pri Jelšah in v celjski regiji,” se tistih časov spominja Šrimf.
Ko so delavci postali večinski lastniki Steklarne Rogaška, pa se sindikat KNG v podjetju s tem ni zadovoljil, temveč je želel interese malih delničarjev - delavcev tudi zaščititi. Tako so se sindikalisti lotili ustanavljanja družbe pooblaščenke. “Izkušnje iz preteklosti in iz nekaterih drugih podjetij so nas izučile, daje treba pri urejanju vprašanj, ki posegajo na poslovno področje, zagotoviti poslovno tajnost, sicer ti lahko konkurenti ali različni finančni posredniki prekrižajo račune. Tako smo delavce na ustanovitev družbe pooblaščenke pripravljali preko našega internega časopisa, kaj več pa o njej konkretno nismo po-
vedali, dokler nismo zbrali več kot 50 odstotkov delnic. Podpise za ustanovitev družbe pooblaščenke smo zbrali v izredno kratkem času - v desetih dneh. Nata način smo želeli preprečiti, da bi nam kdorkoli pripravil kakršnokoli presenečenje,” pojasnjuje Šrimf. “Ko smo zbrali večino delnic, smo družbo poblaščenko tudi fot' malno ustanovili, kar je bil zelo zahteven posel-Delavci oziroma mali delničarji so morali pogodbo o zamenjavi delnic Steklarne Rogaška z delnicami družbe pooblaščenke podpisati pri notarju, preknjižbo pa je bilo treba izpeljati na klirinško depotni družbi. Za to smo potrebovali -reci in piši - več kot 8000 pri notarju podpis3' nih listin. Na srečo pa na registrskem sodišču nismo naleteli na ovire, tako da so družbo po-oblaščenko brez problemov registrirali.”
Z ustanovitvijo družbe pooblaščenke so dobili mali delničarji - delavci odločilen vpliv na sestavo nadzornega sveta Steklarne Rogaška ter s tem tudi na postavljanje njene uprave. Podje-tij, v katerih bi imeli mali delničarji tako pomemben vpliv, je v Sloveniji zelo malo.
Kako ohraniti vpliv delavcev - malih delničarjev
“Družba pooblaščenka razpolagala s 53 odstotki delnic Steklarne Rogaška. V kratkem P3 nameravamo družbo dokapitalizirati tako, da b° razpolagala z 59 odstotki delnic,” pojasnjuje Albin Šrimf, ki je hkrati tudi direktor družbe pooblaščenke. “Da bi družba pooblaščenka in s tem Steklarna Rogaška trajno ostala pod kontrolo malih delničarjev, smo v njen statut vgradili več varovalk. Tako lahko poteka prodaja delnic družbe pooblaščenke samo med malimi delničar)1-Novi delničarji lahko delnice kupujejo samo s soglasjem nadzornega sveta družbe. Poleg teg3 en delničar ne sme imeti več kot dva odstotka delnic, en pooblaščenec pa na skupščini ne more glasovati z več kot pet odstotki delnic.”
Trenutno ima družba pooblaščenka 1100 delničarjev. Gre za delavce Steklarne Rogaška, bivše zaposlene in upokojence. Sicer pa mali delu1' čarji menijo, da bi moral imeti minimalni pakel delnic vsak zaposlen, vodstveni in vodilni delavci pa bi morali del plače prejeti v delnic33 podjetja. Tako bi bili vsi v podjetju motiviran1 za čim boljše delo in poslovanje.
Delavci torej razpolagajo s 53 odstotki delnic Steklarne Rogaška, 40 odstotkov delnic j® v lasti pooblaščenih investicijskih družb (največ delnic ima odškodninski sklad, ki razpolag3/ 20 odstotki), sedem odstotkov delnic pa im3)0 bivši zaposleni in upokojenci. Večina med nj|" mi namerava svoje delnice zamenjati za delnice družbe pooblaščenke, s čimer se bo njena p°' zicija še okrepila. Sicer pa jih k temu vzpodbuja tudi ekonomska logika. Zaradi uspešnega p°' slovanja Steklarne Rogaška so danes delnice te družbe vredne za 22 odstotkov več, kot je zn3' šala vrednost vloženih certifikatov. Vrednost de1' nic družbe pooblaščenke pa je kar za 54 odstotkov višja od vrednosti certifikata.
■ SINDIKAT
klin
SLOVENuČl
SLOVENUeI
Uspešno poslovanje
Poslovanje Steklarne Rogaška je bilo v minulem obdobju zelo uspešno. K temu zagotovo prispeva tudi dejstvo, da so delavci večinski last-mki podjetja ter da so za dobro in vestno delo Usbezno motivirani.
‘Delavci so s poslovanjem podjetja dobro seznanjeni zlasti preko internega časopisa, saj uprava mesečno spremlja realizacijo, finančno poslovanje m uspehe na komercialnem področju,” pojasnjuje Štirni. Steklarna Rogaška je lani glede na leto po-Prej povečala proizvodnjo za 23 odstotkov, večji Pa je tudi prihodek. Izjemno pomembno pa je, da Proizvodi steklarne, ki 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v Združene države Amerike in v naj-P°lj razvite države Evrope, postajajo na tržišču uedalje bolj prepoznavni v višjih cenovnih raz-mdih. Zaradi vsega tega je steklarna lani ustva-nla 591 milijonov tolarjev dobička, ki ga bo naprtila zlasti za pokrivanje izgub iz preteklosti, nstojni razmišljajo, da bi del dobička namenila izplačilo dividend, čeprav je njihova pogla-V|tna skrb namenjena razvoju.
način odločili, ker večina zaposlenih meni, da je bolje dobiti regres dva meseca kasneje v enem delu, kakor da bi nekaj mesecev prejemali regres po obrokih.
“Z upravo se že dogovarjamo za izplačilo božičnice, ki bi jo naj delavci prejeli, če bomo uresničili plan.”
Podjetje delavcem pomaga tudi s solidarnostnimi pomočmi, enkrat na pol leta pa prejmejo tudi bone za nakup proizvodov steklarne s popustom. Ob vhodu v tovarno je podjetje uredilo tudi trgovino z živili, kjer lahko delavci po ugodnejših cenah in na obroke kupujejo živila in druge potrebščine.
V podjetju deluje tudi svet delavcev, ki pa je nekoliko v senci zaradi velike aktivnosti sindikata in zaradi dejstva, daje velika večina zaposlenih tudi v vlogi malih delničarjev. “V sindikatu se zavedamo, da bo potrebno oživiti delo sveta delavcev in mu dati ustrezno veljavo, saj lahko delavci samo preko sveta delavcev izkoristimo nekatere možnosti, kijih imamo po zakonu o soupravljanju.”
Srimf: Brez široke pod-Pore delavcev sindikat KNG . Podjetju v procesu priva-ne bl mogel uvelja-” interesov delavcev.
>e steklarna ne bi imela izgub iz preteklo-1 ,n bi lahko polovico dobička namenila za di-Ifin nC*e’ ^ vsak mali delničar - delavec dobil b.ooo tolarjev dividend, kar je skoraj dve ne-
0	P^i,” pojasnjuje Šrimf.
j®/ade 10 odstotkov na K°lektivno pogodbo
Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev v P0(lJetju, ki je v večinski lasti malih delničarjev "delavcev.
, Plače v podjetju so za okoli 10 odstotkov nad
1	'Slivno pogodbo. Povprečna bruto plača je je °-000 tolaijev, neto pa 85.000 tolarjev. V marcu
Podjetje kljub temu, da ga bremenijo obve-t ?St‘ 'z preteklosti, začelo dosledno spoštovati rj 1 vsa druga določila iz normativnega in ta-nega dela kolektivne pogodbe. Res pa je, da o Plače po kolektivni pogodbi prenizke, na kar §Ppzarjaj° tU(jj sindikati na državni ravni,” pravi
Sicer pa podjetje delavcem vrača tudi stroške c^oZa po kolektivni pogodbi. Podjetje i/.pla-j Je delavcem regres deloma v gotovini. Ker pod-^Je ne more izplačati regresa vsem hkrati, so -‘ P°sleni razdeljeni v štiri skupine. Delavci v
Prvih
aj- 1 treh skupinah so regres že dobili, v zad-■ Pa ga Še bodo. V sindikatu so se za takšen
Steklarna, ki je v 60-odstotni lasti delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev, ki so svoje delnice združili v družbi pooblaščenki, daje delo in kruh okoli 1500 delavcem.
V Steklarji Rogaška, kjer je okoli 1500 zaposlenih, je 1240 delavcev vključenih v sindikat KNG. V podjetju deluje tudi Neodvisnost-KNSS.
Sindikat KNG si prizadeva reševati velike in majhne probleme delavcev
Sindikat KNG je organiziran po obratih in zato v vsakem volijo sindikalnega zaupnika. Člane skupščine sindikata KNG v podjetju, ki se sestaja enkrat letno, izvolijo v skupinah, ki štejejo 20 članov. Izvršni odbor sindikata KNG v podjetju je sestavljen iz devetih sindikalnih zaupnikov iz obratov in devetih članov, kijih izvoli skupščina.
“V sindikatu KNG si prizadevamo, da bi sproti reševali vse težave, ki pestijo delavce - velike in majhne,” pravi Šrimf. “Nikogar, ki se zaradi svojega problema obme na sindikat, ne odslovimo, ne da bi mu pomagali. Probleme si prizadevamo reševati v pogajanjih z upravo. Odnosi med sindikatom in upravo so korektni, vendar tudi medsebojno kritični, kakor je to običajno za odnose med sindikati in menedžmentom. Res pa je, da smo delavci z delovanjem uprave zadovoljni, saj je na njenem čelu sposoben mož, ki umno vodi podjetje.”
Sindikat KNG v Steklarni Rogaška pa se ne bori samo za spoštovanje delavskih pravic, temveč delavcem v stiski pomaga tudi s solidarnost-
nimi pomočmi in na druge načine. V podjetju imajo organizirano tudi blagajno vzajemne pomoči, kjer lahko delavec prejme 100.000 tolarjev brezobrestnega posojila.
Sindikat razpolaga tudi s počitniškimi zmogljivostmi na Rogli ter v Istri, na Pagu in na Cresu na Hrvaškem. Skupno sindikat upravlja s 23 počitniškimi stanovanji, za katere je med zaposlenimi veliko zanimanje.
Brez sindikata KNG delavci ne bi bili večinski lastniki steklarne
Sindikat KNG svojim članom zagotavlja tudi brezplačno pravno pomoč, vendar pa ta čas noben delavec ni v sporu s podjetjem zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje. Če bi v vseh podjetjih tako urejali odnose med zaposlenimi in podjetjem kot v Steklarni Rogaška, potem naša delovna sodišča ne bi bila tako preobremenjena, kot so.
V	sindikatu KNG v podjetju so se v zadnjih letih veliko ukvarjali tudi s teoretičnimi in praktičnimi vprašanji lastninjenja podjetij, saj sicer delavci ne bi postali večinski lastniki podjetja. “V prizadevanjih za ustrezen način lastninjenja so sodelovali domala vsi sindikalni zaupniki v podjetju in širok krog članstva, veliko pa sta nam s svojimi strokovnimi predlogi pomagala tudi prof. dr. Gojko Stanič in Robert Rudolf,” pravi Albin Šrimf. Vsi v steklarni vedo, da ima največ zaslug za uspešno delo sindikata KNG in za to, da so delavci postali večinski lastniki podjetja, ravno Šrimf. Žal v marsikaterem podjetju v Sloveniji delavci niso večinski lastniki tudi zaradi tega, ker na čelu sindikata v podjetju niso imeli tako usposobljene ekipe, kot je to primer v Steklarni Rogaška. Res pa je, kakor pravi Šrimf, da bi takšen način lastninjenja kot so ga delavci izvedli v Steklarni Rogaška, težje izvedli v Celju, Mariboru ali Ljubljani, saj bi se v velikih mestih, kjer so podjetja bolj na očeh, veijetno
v proces lastninjenja hitreje vključili razni skladi in pidi s svojimi interesi.
“Znotraj sindikata smo aktivni na vseh ravneh. Zavedamo se, da se ne smemo zapreti v svoje tovarniške okvire, saj vseh problemov ne moremo rešiti sami na svoji ravni,” pravi Šrimf.
Trud sindikata in delavcev se obrestuje
Mali delničarji - delavci se zavedajo, da ni dovolj samo prizadevno delo, temveč da morajo kot delničarji skrbeti tudi za umno gospodarjenje svoje družbe pooblaščenke. Tako je ta družba že kupila tovarno Bohor v stečaju, ki jo še vodi direktor steklarne, kasneje pa ji bodo našli novo upravo. V tem podjetju so ohranili delovna mesta za 50 delavcev. Družba pooblaščenka je kupila tudi podjetje CRO v Samoboru na Hrvaškem, poleg tega pa ima svoje podjetje tudi v Italiji. V družbi pooblaščenki imajo še nekaj načrtov, ki pa jih ne izdajo, saj je v poslovnem svetu pač treba varovati poslovne skrivnosti.
V	Steklarni Rogaška se očitno približujejo cilju, za katerim težijo delavci - mali delničarji v državah z uveljavljeno tržno ekonomijo - da bi si del sredstev za življenje zagotavljali s plačami, del pa z dohodki od privarčevanega kapitala.
Tomaž Kšela
8
elavs
[HT?TTHT<TT' št. 21 / 1. junij 2000
SINDIKALNI ZAUPNIK SINDIKALNI ZAUPNIK
št. 21 / 1. junij 2000 H
elavskaenotnos
Pred Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in sindikati dejavnosti je pomembna odločitev, kako se v prihodnje organizirati, da bi bil strokovni servis še močnejši in vplivnost v družbi večja. Drugo vprašanje je, kako uveljavljati zahteve sindikatov glede plačne politike. Pri tem bo zelo pomembna izbira metod sindikalnega boja, meni sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Jože Miklič.
Kakšen je pogled na ta odprta vprašanja iz perspektive dolenjskih sindikatov? Kakšno plačno politiko zagovarjati, s kakšnimi metodami sindikalnega boja jo uveljaviti? Tudi v dolenjskih sindikatih ocenjujemo, da seje sedanja plačna politika izpela. Sistem je deformiran, izgubljenaje motivacija za delo in zato je to vprašanje treba rešiti tako, da bodo delavci spet motivirani za delo. V prihodnje
razlikujejo od pogledov ZSSS na plačno politiko ...
Ne, vendar pa nekoliko zamerim sindikatom, da ne zahtevajo spremembe modela plačne politike bolj pogumno in da med sindikati, predvsem iz predelovalnih dejavnosti, ni soglasja o osnovi, s katero bi se pri snovanju plačne politike primerjali. S tem bi rešili veliko problemov, nastalih pri vrednotenju posameznih del v konkretnih dejavnostih. In drža-
Jože Miklič: Sindikati bodo močnejši z združevanjem, n® vidno drugačni, boljši od drugih sindikatov.
Kdaj se boste formalno združili?
Pri obravnavi aktov organiziranosti in modela omrežja območ-ne organizacije smo ocenili našo °r|an.'z'ranost na Dolenjskem in v Beli krajini, ter kaj bi združitev ooeh sindikalnih organizacij izboljšala pri organiziranosti, stro-0Vn* in finančni moči sindika-a- In kajpak, kakšne koristi bi članstvo od združitve imelo.
.Pr* posameznih aktivnostih re-S‘jska sindikata že nekaj let so-5'njota. Imata skupen odbor S|ndikata kemije, tudi naša prav-j11{'aje nekajkrat zastopala belokranjske delavce. Ker sodelovanje gradimo postopoma že več ot, ljudje vanj zaupajo in v njem .j° nekaj več. Zato so nam ^"jdikalni zaupniki dali podporo Pr' nadaljevanju združevanja.
Kako biti prepoznavno boljši od Mkurence
Z Jožetom Mikličem, sekretarjem območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, o potrebnosti reorganizacije sindikatov
bi morali plače tudi v javnem sektorju vezati na ustvarjanje nove vrednosti v gospodarstvu in ne na nekakšne politične plače, kot je to pri poslanskih plačah. Izhodišče za izračun plač pa bi moralo biti postavljeno glede na dejavnost, ki ima največje število zaposlenih. Drug problem plačne politike je, da se del delodajalcev izmika obveznostim iz kolektivnih pogodb, da ne izplačuje nekaterih pravic, ki so za zaposlene z nižjimi plačami zelo pomembne, kot na primer regres za letni dopust.
Ali tudi na Dolenjskem posamezni direktorji preprosto rečejo, naj sindikat sicer zagotovljene pravice izbori na sodišču?
Direktorji ne zanikajo v kolektivnih pogodbah zapisanih pravic, vendar trdijo, da zaradi konkurence zlasti v storitvenih dejavnostih ne morejo izplačevati vseh pravic. Drug razlog za neizplačevanje dodatkov k plačam je, da država ni uredila finančne discipline. Zato so posamezne pravice postale v direktorskih očeh manj pomembne, zato marsikateri direktor meni, daje važno zagotavljati predvsem plače, druga izplačila pa lahko počakajo na boljšo priložnost.
Nekatera podjetja pa so v postopku prisilne poravnave, v katerem je ta drugi del ('drugorazrednih’) pravic že po samem zakonu izločen.
Pogledi sindikatov na Dolenjskem se torej ne
vo prisilili k varčevanju pri politično postavljenih plačah. Kajti gibanje plač v gospodarstvu bi imelo neposreden vpliv na gibanje plač v javnem sektorju.
Nedavno je direktor Krke Miloš Kovačič dejal, da je dolenjsko gospodarstvo mnogo močnejše kot denimo gospodarstvo ljubljanske regije. Ali se ta moč kaže tudi v plačah?
Ekonomski kazalci dolenjskega gospodarstva so se v zadnjih treh, štirih letih močno popravili, dolenjsko gospodarstvo že dohiteva osrednjo slovensko regijo. Izvoz je sploh paradna disciplina dolenjskega gospodarstva, pa tudi po drugih kazalcih, na primer dodani vrednosti na zaposlenega, je Dolenjska med slovenskimi regijami na tretjem mestu. Bistveno je, da smo po obdobju stečajev prešli v obdobje zaposlovanja, na novo je zaposlenih več kot 1000 ljudi, zaposlenih je več kot tisoč več kot pred tremi leti. Stopnja brezposelnosti seje znižala s 14 na deset odstotkov in smo po tem kazalcu med boljšimi slovenskimi regijami.
Plače na Dolenjskem so bile pred petimi leti podpovprečne, zdaj pa za kakih pet odstotkov presegajo povprečno slovensko plačo. Glede na rezultate bi Dolenjci lahko imeli še višje plače, vendar kot kaže, želijo lastniki z umirjeno politiko plač zbrati čim več sredstev za razvoj.
Ena izmed nalog sindikatov je povečevati članstvo. Kot vemo, je v drobnem gospodarstvu na Dolenjskem in v Beli krajini članstva v manjših krajih le za vzorec ... Sindikati imamo s članstvom v drobnem gospodarstvu - to seje sicer v zadnjih letih v naših krajih močno razmahnilo - precej težav. Delavci so razpršeni po velikem številu obratovalnic in zaradi nestabilnega trga zaposleni pretežno za določen čas. Zaposlene za določen čas je težko vključevati v sindikat, saj zaradi začasnosti zaposlitve za to niso dovolj zainteresirani. Člane imamo pretežno na področju Novega mesta, na trebanjskem koncu in v Beli krajini pa so v sindikate včlanjeni samo posamezni delavci.
Zaradi tega smo pripravili posebne akcije in skupaj z Belokranjskim območnim sindikatom ustanovili sindikat delavcev v obrti. S tem skušamo povečati delež sindikalnega članstva med 3800 zaposlenimi v drobnem gospodarstvu na tem območju, ta je sedaj 10-odstoten.
Dolenjska in belokranjska območna organizacija ZSSS sta se sklenili združiti, ne glede na siceršnje dogovarjanje Svobodnih sindikatov o reorganizaciji. Temeljni cilj združitve je ...
Cilj naše reorganizacije je močno povečati učinkovitost operativnega in strokovnega servisa. Projekt združevanja posameznih odborov dejavnosti in obeh ob-
p •
npravljeno imamo združitve-0 Pogodbo, ki jo bosta sekre-^nata obeh območnih sindikal-0rganizacij obravnavala do
izacij je narav0$m ~ .----j---- ------
prihodnje deloval ‘‘ega junija, ko naj bi bil sve-Kod	združitve. Ta do-
l dek bomo zaznamovali s po-°dom zaupnikov na Gorjance, ^vabljeni pa so tudi konkurenč-1 Slr|dikati, še posebej pa vod-s'ndikatov dejavnosti in j, “S. Povabili bomo tudi hrva-_e sindikate s karlovškega ob-0cJa> s katerimi območna sin-
Pomoč delavcem v stiski
sklad v dveh letih in pol izplačal skoraj pet milijard tolarjev več kot '•000 upravičencem
močnih organizacij je naravnan tako, da bo v _
enoten, močan, kakovosten stro kovni servis s kar največjo moZ' nostjo delitve dela. Združili bomo celotni program ugodnosti za člane, imeli bomo skupno prav' no pomoč. Članom bomo tako lahko ponudili nekaj več in to naj bi bila razlika med nami in konkurenčnimi sindikati. Pričakujemo, da bomo z združitvijo dosegli nekatere cilje, na primer strokovno in organizacijsko moč sindikalne mreže v regiji in najbolj primerno organiziranost glede na organiziranost delodajalcev, države, po sameznih državnih institucij, ker je ta regija ena zaposlil' vena, statistična, gospodarska lota. Sekretarji bomo pokrival' manj dejavnosti, zato se bom0 lahko bolj specializirali. Delali bomo bolj timsko, organizirano >n koordinirano.
Koliko imate članov med
zaposlenimi v dolenjski in
belokranjski regiji?
V dolenjski regiji imam 15.000 članov, v Beli krajini pa okoli 5000. Na Dolenjskem in Beli krajini pa je bilo lani skupaj zaposlenih okoli 32.000 ljudiN podjetjih, in še okoli 4000 v drob nem gospodarstvu. V sindikat'' obeh regij sta torej v Svoboda6 sindikate včlanjeni dve tretjini za UpjJe sklad izdal 900 odločb za več kot 1100 poslenih. Mi pa sploh ne govori	Ve/'v'čencev (večina med njimi je šolo ob-
mo več o eni ali drugi regiji, am	to, 'h otrok) in zanje porabil 32 milijonov
pak imamo v mislih Dolenjsko * j rJev.
Belo krajino kot eno regijo.	nistveni sklad je začel delati novembra
dikalna organizacija Bele krajine dolga leta sodeluje.
Dolenjski in belokranjski sindikati ste se odločili združiti moči v prizadevanjih za učinkovitejši sindikat. Kaj menite o prizadevanjih za reorganizacijo ZSSS in sindikatov dejavnosti in ali jo kaj ovira?
Trd oreh so posebnosti v organiziranosti posameznih sindikatov dejavnosti in finančna nedisciplina. Toda večji problem od težav je, da se te ne rešujejo, ampak se samo povečujejo.
Tudi poskusi, da bi iz centra v Ljubljani urejali zaščito članstva in ugodnosti (kar je nemogoče urejati, kadar je potrebna hitra sindikalna reakcija oziroma ko se posamezen sindikat dejavnosti ne more odločiti, ali je v sistemu ZSSS ali izven njega) bolj zavirajo kot pospešujejo prizadevanja za enotno delovanje Svobodnih sindikatov.
Občutek imam, da ponekod v naših sindikatih tudi ne zaznavajo dobro trenutnih razmer v Sloveniji na področju zaščite delavca in ne dojemajo ter ne spoštujejo moči sindikalne konkurence. Taje zelo močna, zelo prizadevna, uporablja vsemogoče metode. Zato je najbolje spoznati, daje treba krepiti moč sindikata z združevanjem sil, ne z njihovim drobljenjem, daje treba izboljšati strokovni servis in ponuditi članom več. Tako bi bila ZSSS vidno drugačna, boljša od drugih sindikatov.
B. R.
Sindikalna lista
Junij 2000	Gospodarske dejavnosti	Javni sektor'
(temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo)
Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica	SIT	SIT
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica	3.500,00	3.869,00
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	1.933,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.347,00
2. Kilometrina (od 30.5. 2000 dalje)	49,02	49,02
3. Ločeno življenje*	73.836,00	56.473,00
4.	Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5.	Regres za prehrano (od 1. 1.2000)		
- po SKPGD (na delovni dan)	572,00	572,00
Drugi del
1.	Jubilejne nagrade
-	po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	55.846,00
- za 20 let	83.769,00
-za 30 let	111.692,00
2.	Odprav nina ob upokojitvi	369.180,00
oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje
3.	Solidarnostne pomoči'
-	po SKPD	- ob smrti	delavca	110.754,00
- ob smrti v ožji družini 55.377,00
4.	Minimalna	plača (od	1. 1.2000)	74.262,00
5.	Zajamčena plača	40.941,00
6.	Regres za letni dopust
-	najmanj	102.000,00
-	ali največ	125.813,00
(70 % povprečne slovenske plače)
47.476.00
71.213.00
94.951.00 539.199,00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
94.951.00
74.262.00
40.941.00
107.712.00
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS
lje a|nstveni sklad Slovenije je bil ustanov-n ‘eta 1997 z namenom vsaj malo poma-bi '^kdanjim zaposlenim, ki so ob izgu-
gati
b Zaposlitve zaradi stečaja delodajalca ostali ža,z spolnjenih pravic, ki jim po stečajni del °noc?aji pripadajo. V dveh letih in pol Hji °Vanja je pomagal več kot 37.000 nekda-to 01 ZaP°slenim s finančno pomočjo in za nj P0rabil skoraj pet milijard tolarjev. La-uJe sklad dobil še novo, vendar podobno o j°8°: začel je skladno z novelo zakona •Ittm Stvenem skladu (poslej se imenuje Up st,Veni in preživninski sklad Slovenije) ZavaV^encem izplačevati preživnine, kijih sl„-ezanci niso hoteli ali mogli plačevati. Do-
. Je skltiH i onn	™	i i nn
leta 1997 in od takrat se je nabralo preko 42.000 zahtevkov za delno povračilo neizplačanih pravic zaposlenih, ki so bili ob delo in zaslužek ob stečajih. V skladu so doslej pozitivno rešili 37.7729 vlog (desetino pa jih zavrnili iz različnih vzrokov) in zanje porabili skoraj 5 milijard proračunskega denarja. V letošnjem letu bodo imeli, kot kaže, več dela, kot so pričakovali, saj bo število prijav zaradi stečajev verjetno preseglo pričakovanih 5000 zahtevkov za povračilo neizplačanih plač. Samo do konca letošnjega aprila je sklad prejel 1484 zahtevkov iz 60 podjetij. Kar dve tretjini zahtevkov sta bili iz treh podjetij, Avtomontaže-Busa, Metalne in Titana. V kratkem pa pričakujejo še okoli 700 zahtevkov iz več podjetij v stečajnem postopku. Letos je sklad izplačal nadomestilo 1215 upravičencem, torej zahtevke zdaj rešuje tako rekoč sproti. Se pa višina povpreč-
nega izplačila iz leta v leto povečuje: leta 1989 je dosegla 89.000 tolarjev neto, lani 110.000, letos pa že 137.000 tolarjev. To gre pripisati povečevanju minimalne plače, pa tudi temu, da zdaj delavci ob začetku stečajnega postopka prinesejo zahtevke za izplačilo pomoči zaradi neizplačanih plač. Ob tem je treba dodati, da zaradi plačila prispevkov sklad za povprečnega upravičenca porabi 213.000 tolarjev.
Jamstveni sklad se financira iz proračuna, od sredine lanskega leta pa gredo v njegovo blagajno tudi sredstva, kijih izterja iz stečajne mase podjetij. Doslej je iz takšnih terjatev pridobil 770 milijonov tolarjev, od tega v letošnjem letu 81 milijonov. Do 250 podjetij v stečaju pa ima sklad terjatev v skupni višini 2,27 milijarde tolarjev.
10 II
elavšEaenotnos
št. 21 / 1. junij 2000
Ob desetletnici Henkla Slovenija so predali namenu novo skladišče za izvoz
Henkel Slovenija daje trdno socialno varnost 575 delavcem
GOSPODARJENJE GOSPODARJENJE
Prejšnji teden so v podjetju Henkel Slovenija, kije v 100-odstotni lasti tujcev, odprli novo visokoregalno prodajno skladišče kozmetike za izvoz. Gre za skladišče za blizu 2400 palet, na več kot 1300 kvadratnih metrih, visoko pa je več kot 60 metrov. Opremljeno je z najsodobnejšo skladiščno tehnologijo in opremo, ima tudi svoj pretočni oziroma odpremni del, v katerem lahko dnevno naložijo in odpremijo 17 velikih vlačilcev.
Izredno hiter razvoj
Na slovesnosti ob otvoritvi skladišča je o delu in načrtih podjetja Henkel Slovenija spregovoril njegov direktor Andrej Mesarič. Pred desetimi leti je podpisal joint venture pogodbo med firmama Henkel Austrija GmbH in Tovarno Zlatorog Maribor o ustanovitvi mešane družbe Hen-kel-Zlatorog. Takrat je bil Henkel 51-odstotni lastnik mešane družbe, leta 1997 pa je od Zlatoroga odkupil še 49 odstotkov delnic ter postal edini lastnik družbe, ki seje nato preimenovala v Henkel Slovenija. Mesarič si takrat ni niti v sanjah predstavljal, da se bo Henkel Slovenija tako hitro razvil in dosegel tako velike rezultate.
Direktor se je zahvalil vsem, ki so prispe-
Yi
Andrej Mesarič: Henkel Slovenija je v minulih letih vložil v posodobitev proizvodnje 6,5 milijarde tolarjev.
vali k razvoju Henkla Slovenija - to pa so v prvi vrsti vodstvo Koncerna Henkel in vsi zaposleni.
“Kdor je v Sloveniji seznanjen z gospodarskimi dogajanji, ve, daje poslovanje našega podjetja uspešno vse od julija 1990 ter da seje od takrat naprej nenehno tehnološko, organizacijsko in strokovno razvijalo in izpopolnjevalo,” je dejal Mesarič. “Za uspešno uveljavitev družbe na trguje bila odločilna pridobitev tujega kapitala in izvrstno sodelovanje z našim partnerjem.”
Tuji lastnik je veliko večino dobička vložil v razvoj podjetji
Mesarič je opozoril, da so v podjetju razvil' nove vrednote in navade, ki prispevajo k timske-mu delu, usposabljanju, povezovanju znanja ifi izkušenj ter k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju. “Spreminjanje in inoviranje je p°' stalo vsakodnevni način poslovanja. Družba J6 v zadnjih letih v sodobno tehnologijo, v investicijsko vzdrževanje, v posodobitev proizvo nje ter v razvoj in uvajanje novih izdelkov investirala 6,5 milijarde tolarjev,” je dejal Mesarič in poudaril, da so kar 15 odstotkov teh sre štev porabili za ekološke projekte.
Za Henkel je po Mesaričevih besedah značiln agresivno izobraževanje in nabiranje mednaro dnih izkušenj zjob rotation, to je mednarodni izmenjevanjem delovnih mest. “Razvojni pr° gram Henkla Slovenijaje usklajen v okviru Hen kel Central Eastern Europe s sedežem na Du naju, ki povezuje enajst družb v štirinajstih d žavah srednje in južne Evrope, kjer živi 133 fljf lijonov prebivalcev. Poslovna filozofija Hen Slovenije je: večje marketinško vlaganje, ve > tržni delež, večji promet in večji dobiček.
Henkel Slovenija, ki daje delo in kruh 575 lavcem, ima jasno izdelano razvojno strategi!
d(°'e‘a 2005. Standard kakovosti ISO 9001 sije Podjetje pridobilo leta 1995, certifikat ISO 14001 Pa bo predvidoma dobilo do aprila 2001.
^enke/ Slovenija ima status p°oblaščenega izvoznika
, Nenehno povečevanje našega izvoza na evrop-. a 'ržišča zahteva hitro carinjenje blaga. Iz Ca-!n . c uprave Republike Slovenije so nas obve-J *’ da smo aprila pridobili registracijo poobla-■cenega izvoznika, kar je za naše podjetje veli-KoPriznanje.
o Slovenija želi tuja vlaganja, predvsem v I nJ0 in visoko tehnologijo, potem mora tujim j. a§ateljem takoj ponuditi dovolj kakovostnih informacij, poskrbeti mora za večjo prepoznavnost v sv?tu in se usmeriti k določenim skupinam investitorje^ dolgoročno pa mora skrbeti za izobra-^vanje delavcev in konkurenčne prednosti. V ^ajhnih državah je premalo kapitala, zato ni re-noC b' 'meli domačini v posesti vso lastni-• Ce želi Slovenija v Evropsko unijo, je nujno.
Po *!? f?aas: Nove naložbe zagotavljajo c&rJ,etju uspešno poslovanje, delav-n Pa varna in trdna delovna mesta.
V visokoregalnem skladišču, odprli so ga ob desetletnici začetka poslovanja, je prostora za 2400 palet, zavzema pa več kot 1300 kvadratnih metrov.
da svoje meje odpre tujemu kapitalu, drugače v Evropi ne bo imela pravih ekonomskih priložnosti. Pozitivni zgled bodočim tujim investitoijem v Sloveniji je lahko Henkel, kije v minulih desetih letih glavnino prigospodatjenega dobička vložil v nove naložbe v mariborsko podjetje.”
Mesarič je posebej poudaril, daje Henkel Slovenija, mednarodno uspešno podjetje, zanesljiv delodajalec, ki z naložbami prinaša v državo najnovejšo tehnologijo, državi plačuje davke, z izvozom pridobiva devize, lastniku prinaša primeren dobiček, 575 zaposlenim pa zagotavlja varna in zanimiva delovna mesta.
11
Vodstvu in delavcem podjetja Henkel Slovenija je ob jubileju in za razvojni uspeh čestital tudi direktor družbe Henkel Central Eastern Europe dr. Friedrich Stara. Po njegovih besedah sodi podjetje Henkel Slovenija med najuspešnejša podjetja v okviru celotnega Henklovega koncerna, ki ima 320 podjetij v 64 državah, v katerih je lani 56.000 delavcev ustvarilo 22,3 milijarde mark prometa. Henkel Slovenijaje v koncernu tretji največji proizvajalec kozmetike v Evropi.
Po besedah Jožka Čuka, predsednika GZS, lahko primer Henkel v Mariboru ohrabri vse, ki so še vedno zadržani do tujih naložb. Brez njih se slovensko gospodarstvo ne bo moglo ustrezno razvijati in tehnološko posodobiti.
Trdna in varna delovna mesta
Nove pridobitve so veseli tudi delavci Henkla Slovenija. “Novo skladišče je še utrdilo položaj našega podjetja v Henklovem koncernu, s tem pa se je okrepila tudi socialna varnost zaposlenih,” je novo pridobitev komentirala predsednica Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v podjetju Petra Haas. “Sicer pa je že danes ekonomski položaj delavcev v podjetju Henkel Slovenija glede na razmere v mariborski in slovenski industriji dokaj ugoden. Plače so višje, kot določa panožna kolektivna pogodba, prav tako pa podjetje spoštuje tudi vsa druga določila kolektivne pogodbe.”
Predstavniki koncema Henkel so v minulih desetih letih dokazali, da nekdanje mariborske tovarne Zlatorog niso kupili s figami v žepu ali iz špekulativnih namenov, saj sojo temeljito posodobili ter ji zagotovili mednarodne trge in uspešno poslovanje.
T. K.
Koncern BMW bo zgradil novo tovarno avtomobilov - vprašanje je samo kje
Bo ma
Nemški koncern BMV namerava zgraditi novo tovarno, v kateri bo začel proizvodnjo nove serije svojih avtomobilov. V njej naj bi bilo po neuradnih informacijah zaposlenih od 5000 do 6000 delavcev, odločitev o lokaciji zanjo pa naj bi sprejeli naslednje leto. Za veliko naložbo, vredno okoli 100 milijard tolarjev, so se doslej potegovali Poljaki, Čehi in Madžari, velik interes za to, da bi nova tovarna avtomobilov stala pri njih, pa imajo tudi Nemci sami, zlasti v vzhodnem delu Nemčije. Pred kratkim pa sta se za BMW-jevo naložbo v sodelovanju s Slovensko razvojno družbo začela potegovati tudi Maribor in Slovenija.
Koncem BMW Slovenije ni zaprosil oziroma povabil, naj mu pošlje ponudbo, če je zainteresirana za izgradnjo tovarne avtomobilov na svojem ozemlju. Za namero koncema BMW so izvedeli na Slovenski razvojni družbi od gospodarstvenikov slovenskega rodu iz Nemčije. Nato sta koncem BMW obiskala predsednik Slovenske razvojne družbe Marjan Rekar in mariborski župan Boris Sovič. Dogovorila sta se, da bo svojo ponudbo poslal tudi Maribor, kjer ima proizvodnja avtomobilov že bogato tradicijo.
Tako sta Slovenska razvojna dmžba in mestna občina Maribor začela pripravljati obsežno dokumentacijo za koncern BMW, na osnovi katere bo njegovo vodstvo lahko sprejelo odločitev, ali je za BMW izgradnja tovarne avtomobilov v Mariboru lahko zanimiva ali ne.
Maribor ima veliko konkurenčnih prednosti
Informacije o tem, da se Maribor poteguje, da bi BMW na lokaciji Tama zgradil novo tovarno avtomobilov, je sredi prejšnjega tedna potrdil tudi mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah ima Maribor veliko konkurenčnih prednosti, ki bi utegnile biti za bodočega investitoija zanimive. Tako ima Maribor ugodno prometno lego na križišču evropskih poti s severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Mesto ima dobro prometno infrastrukturo: letališče, avtocestno povezavo s sosednjo državo in z Luko Koper, železniško povezavo in železniški terminal. Poleg tega ima na lokaciji sedanjega Tama tudi ustrezno gospodarsko in komunalno infrastrukturo. Najbolj pomembno pa je, da ima Maribor veli-
ko usposobljenih delavcev - kovinarjev ter veliko tehnične inteligence. Mesto ima tudi univerzo, ki je gospodarstvu sposobna zagotoviti ustrezno usposobljene kadre ter nuditi podporo razvoj-no-raziskovalnemu delu v podjetjih.
Sovič je na tiskovni konferenci dejal, da ponudbo BMW-ju podpirajo vse politične stranke v Mariboru, ki imajo svoje člane v mestnem svetu.
To pomeni, da so se v Mariboru lotili tega projekta nadstrankarsko. S tem so želeli preprečiti, da bi projekt postal predmet notranjepolitičnih bojev med pozicijo in opozicijo v mest-
Bodo namesto avtobusov na lokaciji Tama začeli de^
nem svetu. Če bo projekt uspel in BMW v Mariboru postavil tovarn.' bodo za to enako zaslužne vse p° tične stranke.
Kakor je povedal Sovič, je me> na občina Maribor poslala dopis di vladi in ji predlagala, naj se do njenega projekta opredeli oziroma ve, kaj je pripravljena morebitne investitorju ponuditi država.
Izredno hiter odziv vlode
Vlada seje neverjetno hitro °d|6 vala in o projektu razpravljala prejšnji teden. Projekt je podprl*1
stj ks,'t0rJi' ponudila vrsto ugodno-llist 0r-ie P° seJ‘ vlade povedal mi-|jc Cr^nton Rop, je država pripravnic dati podjetju BMW za izgrad-
'ju f)f>i»— .
ročni
znu'v'»-a y ''"-lustrijski coni na Te-
n°ve tovarne v brezplačni dolgo-' najem komunalno opremljena
nak Mariboru v izmeri 1,5 milijoni? Vadratn'h metrov. Ker gre za pri-jih /n° enkrat toliko zemljišč, kot , avzerna Tam, saj se razteza na ne-trj,Ve^ kot 800.000 kvadratnih me-ves ern|jišč, bi država za potrebe in-„	'"»ja odkupila in komunalno
Žava.'lu tudi sosednja zemljišča. Dr-n0y‘j namerava na tem območju usta-kak«' okonomsko cono (gre za ne-podjn° Prostocarinsko cono), ki bi rirJelJ.ern v njej prinesla davčne, ca-f(0n c !n različne druge olajšave. Po Pridoh'*1 besedah bi investitorju pri in dr' lvanju vse potrebne gradbene btgz 8e dokumentacije ter soglasij vojnV , 110 pomagala Slovenska raz-8a|ad drnž.ba, vlada pa bi mu pomadi Pridobivanju dovoljenj za sl°VeV Janje dejavnosti. Poleg tega je Hu gčjka država pripravljena koncer-
Slrx.	Zagotoviti srerlctvn b nn-
zagotoviti sredstva iz na-vencioniranja novih delov-est- sredstva za dodatno izobra-
>sub
ževanje in prekvalifikacije delavcev ter še nekatere ugodnosti.
Vlada je za spremljanje projekta imenovala delovno skupino, v kateri so minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop, ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in direktor Slovenske razvojne družbe Marjan Rekar, svojega predstavnika pa bo imenovala še mestna občina Maribor. Po strokovni plati bo komisiji pomagala Slovenska razvojna družba.
Ponudbo vodstvu koncerna BMW bodo skupaj pripravili Slovenska razvojna družba, mestna občina Maribor in vlada.
Investicija, vredna 100 milijard tolarjev
Če bi se v BMW-ju odločili za gradnjo nove tovarne avtomobilov v Mariboru, bi to državo stalo 6,5 milijarde tolarjev. Vendar pa bi zato Maribor dobil tovarno, ki bi mestu in državi dala zelo veliko novih delovnih mest. Sama izgradnja tovarne bi stala 100 milijard tolarjev, veliko tega denarja pa bi lahko dobila tudi naša gradbena in druga podjetja, ki bi pri tej velikan-

ski investiciji pridobila izvajalske posle.
Če bi se koncem BMW odločil za izgradnjo svoje nove tovarne v Mariboru, bi morali proizvodnjo, ki trenutno poteka v okviru podjetij MPP, preseliti na druge lokacije. BMW namreč namerava zgraditi povsem novo tovarno in ga stari Tamovi proizvodni objekti in stroji ne zanimajo. Zato bi zdrave programe nekdanjega Tama morali preseliti na drugo lokacijo, saj bi sicer delavci MPP-jev ostali brez dela. Seveda pa bi se z izgradnjo BMW-jeve tovarne zaposlitvene možnosti za kovinarje v Mariboru in vsej severovzhodni Sloveniji močno povečale.
Kakšne možnosti ima Maribor, da na tem “natečaju” za BMW-jevo tovarno uspe? Na to vprašanje še ne more odgovoriti nihče, saj naši politiki in gospodarstveniki ne poznajo ugodnosti, ki sojih BMW-ju ponudile druge države. Dejstvo pa je, daje pri nas cena dela višja kot v drugih vzhodnoevropskih državah. Res pa je, da ima Maribor dolgoletno tradicijo v avtomobilski industriji in usposobljene delavce in strokovnjake, kar j e za tako zahtevno proizvodnjo izjemno pomembno.
Kako se bodo odločili v koncernu BMW, bo pokazal čas
Glede na to, kako hitro seje vlada tokrat odzvala in kaj vse je pripravljena ponuditi investitorju, je mogoče sklepati, da gre za izjemno pomemben projekt, za katerega vlada ne bi rada, da bi seji izmuznil skozi prste. Ali je vlada investitorju ponudila dovolj oziroma kako konkurenčna bo slovenska ponudba, pa bo pokazal čas. Ker v Nemčiji vsako stvar temeljito preučijo, ni mogoče pričakovati hitrega odgovora, saj naj bi začel koncern BMW svojo novo tovarno graditi šele naslednje leto.
Ne glede na to, ali bo BMW zgradil v Mariboru novo tovarno ali ne, pa je izredno dobro, da so Slovenska razvojna družba, mestna občina Maribor in vlada začeli skupaj intenzivno iskati strateškega partnerja za nadaljevanje avtomobilske industrije v mestu. Če bi se v preteklosti tako složno in predvsem hitro lotili posla, bi se morda zgodba o Tamu končala drugače kot seje!
T. K.
12 ii
elavs
IftliMHiIiM1
št. 21 / 1. junij 2000
Delodajalci za večjo konkurenčnost in višjo dodano vrednost
Združenje delodajalcev Slovenije, pogajalski partner sindikatov, je na skupščini pretekli teden za svojega predsednika ponovno izvolilo dosedanjega predsednika Jožeta Staniča. Za dva podpredsednika sta bila izvoljena ljubljanski samostojni podjetnik Marjan Jesih in kadrovska direktorica kranjske Save Vanda Pečjak. Združenje se je konec lanskega leta reorganiziralo skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, spomladi letos pa s spremembami uskladilo še svoj statut.
Novi (in stari) predsednik Jože Stanič je ob izvolitvi poudaril, da bo združenje letos poglavitno pozornost namenilo sprejemu nove zakonodaje in predpisov, ki zadevajo interese delodajalcev. To ni nič novega, saj se združenje vseskozi zavzema, in še se bo, za razbremenitve gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti. V železni repertoar programa Združenja delodajalcev Slovenije sodi med drugim zadržana rast plač in zahteva, naj država v okviru svojih pristojnosti preprečuje rast vseh domačih stroškov nad rastjo inflacije. To posebej velja za rast cen energije, transporta, telekomunikacij, taks za zemljišča in storitve javnih inštitucij. Za rastjo domačega bruto proiz-
voda naj zaostaja tudi rast javne porabe. V repertoar zahtev delodajalcev sodi tudi tista, naj se poviša najnižja osnova za obračun davka na plače, letos naj bi se ta meja dvignila na 150.000 tolarjev. S tem ukrepom bi po Staniču nekoliko razbremenili stroške dela v delovno intenzivnih dejavnostih.
Delodajalci so pripravljeni na pogajanja
o politiki plač s sindikati, vendar le na osnovi temeljitih analiz ekonomskih kazalcev-Plače so lani rasle hitreje, kot je bilo dogovorjeno z dogovorom o politiki plač, sklenjenim za obdobje 1999-2001. Hitrejša rast plač od rasti produktivnosti in rasti bruto domačega proizvoda je po njihovem nedopustna. Dejansko izplačane plače v vseh tarifnih razredih v povprečju za 60 do K odstotkov presegajo raven izhodiščnih plač' Delodajalci poudarjajo, da brez hitrejše rasti bruto domačega proizvoda in dodane vrednosti ni mogoče pričakovati hitrejše rasti plač. Poudarjajo pa tudi, da je sploš'1,1 kolektivna pogodba osnova in s tem najmzj prag za vse gospodarstvo in da zagotavlja tako pogoje za poslovanje dejavnosti z najnižjo dodano vrednostjo kot tudi nagO jevanje in socialno varnost zaposlenih- D
tem pa dopušča višje plače, kjer so za to
dani
El

I
V atoJ
O


Na skupščini Združenja delodajalcev Slovenije so za predsednika ponovno izvolili Jožeta Staniča, ki je sicer tudi prvi mož Gorenja.
pogoji. Zato je moz no povsod, kjer bodo pogajalske stram ocenile za primerno-nadaljevati pogaja" ja o tarifnem deW kolektivnih pog0". dejavnosti in "J.1 hovem prilagajanj rezultatom poS. vanja in možnosti" v posameznih dejav nostih. Večja ko" kurenčnost g°sP°_ darstva in višja "° dana vrednost """ rata biti vsem tem6 j ni cilj, menijo del° dajalci.	g fl.
Območni odbor KNG organiziral uspešen seminar, pripravlja še družabne igre
Območni odbor sindikata KNG je sredi maja za svoje zaupnike in člane pripravil temeljni izobraževalni seminar. Na njem so sodelovali tudi zaupniki sindikata kmetijstva in živilske industrije, sindikata dejavnosti energetike ter sindikata delavcev prometa in zvez. Sindikalni zaupniki so na dvodnevnem seminarju najprej prisluhnili predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču, ki je govoril o aktualnih nalogah ZSSS in o tripartitnem sistemu odnosov med sindikati, delodajalci in državo. Izvršni sekretar v ZSSS Milan Utrošaje govoril o soupravljanju, medtem ko je načine komuniciranja med predstavniki sindikata in delodajalci predstavil izvršni sekretar v ZSSS Gregor Miklič. Sekretar ZSSS Rajko Lesjak je obrazložil predloge sprememb organiziranosti in delovanja ZSSS, izvršni sekretar Brane Mišič pa je govoril o kolektivnih pogodbah in o osnovah ekonomike v gospodarskih družbah. Radijska voditeljica Ida Baš pa je ude-
ležencem dala več konkretnih napotkov za vodenje sestankov.
Družabne igre območnega odbora Sindikata KNG za Podravje bodo 16. junija 2000 pri ribniku družbe Swaty v Radvanju pri Mariboru. Udeleženci se bodo pomerili v ribolovu, skoku z mesta, teku v vrečah in pikadu. Po tekmovanju bo še družabno srečanje, na katerem bodo udeleženci lahko izmenjali tudi
izkušnje iz sindikalnega dela in se medseboj bolje spoznali. Družabne igre pod geS Važno je sodelovati in biti zraven! bo org niziral organizacijski odbor, ki ga vodi pr6 v sednica območnega odbora Majda ’ njem pa so še Samo Zupančič, Stanko O*1 Boris Nerad, Milan Cvilak, Alenka R<>znl in Dušan Detiček.	^ /(.
NAJ SE VE...
Prostor za prvo pomoč mora biti čim bližje delovnim prostorom, v katerih dela nuj^ delavcev oziroma prostorov, v katerih pri delu nastopajo večje nevarnosti za poškodbe zdravstvene okvare. Prostor mora biti v pritličju objekta, v katerem so delovni Prost<?n0 Okolica objekta mora biti urejena tako, da v njegovo bližino lahko neovirano pripelje reševa vozilo.
Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (U( j() list RS, št. 89/1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasnej aprila 2001.
■ OH'
KI
'•uiNa ,
nq
3-OVENuTI
**etna konferenca Sindikata KNG Krke
Sindikat niso “dubre vile”
^ejšnji četrtek je zasedala konferenca Sindikata KNG Krke er med drugim sprejela poročilo predsednika te organizacije
0	delu v preteklem obdobju in usmeritve za delo v prihodnje, konference so se med drugimi udeležili Danica Novak Malnar, delavska direktorica Krke, Boris Petančič, predsednik sveta delavcev Krke, Majda Marolt, sekretarka v območni 0r9anizaciji ZSSS za Dolenjsko, in Marjan Bari, sekretar rePubliškega odbora Sindikata KNG. Objavljamo nekaj Zanimivejših odlomkov o delu tega sindikata v minulem obdobju, pod poročilom je podpisan predsednik Sindikata KNG Krke Brane Bambič.
Vse leto smo vodili bolj ali manj intenzivna Pogajanja z upravo o spremembah podjetni-e kolektivne pogodbe. Namesto predvidela znižanja odpravnin ob upokojitvi z 12 ■a ° Plač, smo uspeli odpravnine vezati na de-st^0 v Krki- Ddavri s 35-letno zve-_ °bo podjetju prejmejo deset svojih ali poprečnih plač Krke. Zaradi izboljšanih poslov-
1	rezultatov v drugi polovici lanskega leta (n.10 uspeli ohraniti božičnico v višini 100-
st°tne mesečne mase plač. Zaključili smo ■fjanja o dopustih, kjer smo poleg veljav-kriterijev za določanje dolžine dopusta rPf tud' dopust za izobrazbo (tarifni raz-i 'v’.Na samem zaključku pogajanj pa smo o^rz'li za IV. tarifni razred dan dopusta več Prvotno predlaganega. Pogajanj o spre-IT|bah dodatkov za delo v izmenah pa še 'sni0 zaključili. Tako kot v Krki d. d. daje ka 7StniŠka P°g°dba v hčerinski družbi Kr-Zdravilišča dobro podlago za uveljavlja-A Pravic delavcev, še zlasti pri reševanju pe-Cega problema presežnih ur.
f*°blem je izstopanje '* sindikata
Ssvetom delavcev smo dobro sodelovali in dopolnjevali. Člani sveta spoznavajo, da nj )rillo biti v prihodnje aktivnejši. To pome-]0’.a bo svet na osnovi lastnih analiz s pred-v(, | 'n pobudami dodatno zaposloval upra-ail'a l°S bomo volili nov svet delavcev in oce-Ijjn^^danje delo naših članov v svetu ter
žalost pa soupravljanje ni udejanjeno v lav aVlb^ih, ker ni pravega interesa med de-Vop1 ln se tudi sindikalna podružnica ni do-vj.^zeto lotila te naloge. Delavci se ne za-d0 aJ° dovolj, da bi na ta način lahko prišli s|0 Petnih in kakovostnejših informacij o po-p,atlju in perspektivah. tivn- . Je Krka izplačevala v skladu s kolek-irila ' Pogodbami in zakoni. Izplačana sta Ingres v višini, kot določa dogovor o po-vA.Piač, to je 70 % povprečne plače v Slo-piu Jd' 'n božičnica v višini 100 % povprečne k0A Krke. Upoštevane so bile tudi vse za-uprat° možne uskladitve plač. Žal pa nam je Va zaradi varčevalnih ukrepov in tržnih er v Ruski federaciji zmanjšala stimu-
lacijo za 5,5 %, kar je na koncu občutno pripomoglo k realnem znižanju naših letnih delavskih prejemkov v primerjavi z letom poprej. Naše plače so se v lanskem letu povečale le za tretjino uradne inflacije. Čeprav so naše plače in drugi prejemki nad ravnijo v kolektivni pogodbi dejavnosti, pa z njimi nismo zadovoljni, zlasti z najnižjimi plačami in plačami v srednjih plačilnih razredih. To še posebej velja, če se primerjamo z negospodarstvom in glede na nadpovprečne poslovne rezultate Krke v zadnjih letih.
V Krki in njenih družbah nas je včlanjenih v naš sindikat 1710 članic in članov, kar je 51,56% vseh zaposlenih ali 187 manj kot leto poprej. Število članstva seje tudi lani znižalo in se že bližamo evropskemu povprečju sindikalne organiziranosti zaposlenih. Na osip je vplivalo lansko povečano upokojevanje in izstopi iz sindikata. Izstopajo zlasti posamezniki, ki v sindikatu ne vidijo pogajalca in borca za delavske pravice temveč od njega pričakujejo zlasti materialne ugodnosti, kot so ugodni nakupi, zastonj izleti, zabave in podobno. Ne razumejo ali nočejo razumeti, da bi bila raven že tako skromnih pravic bistveno manjša, če ne bi bilo sindikata, ki brani delavske interese, in da delavskega samoupravljanja ni več. Premalo se zavedajo, da s svojim izstopanjem krnijo ekonomsko, organizacijsko in strokovno moč delavske organi-
Cilji v letošnjem letu:
1.	Prizadevali si bomo za ohranitev pravic iz podjetniške kolektivne pogodbe. Naš cilj bodo pravice, skladne s poslovnimi rezultati družbe. Če so rezultati poslovanja nad slovenskim povprečjem, morajo biti tudi pravice zaposlenih nad povprečjem pravic delavcev v dejavnosti in gospodarstvu Slovenije.
2.	Posebno pozornost in našo aktivnost bomo usmerili v ohranjanje realne vrednosti plač, še posebej najnižjih plač, ki bi jih bilo potrebno povečati. Sramotno je, da tako nadpovprečno uspešno podjetje, kot je Krka, plačuje tretjino delavcev pod slovenskim povprečjem in da prejemajo draginjski dodatek.
zacije. Z izstopi izražajo svoje nezadovoljstvo tudi ob zadevah, na katere sindikat nima neposrednega vpliva, kot je to bilo ob ukinitvi nezgodnega zavarovanja z dnevno odškodnino - zavarovanja so namreč prostovoljna osebna zadeva slehernega posameznika. Število izstopov se poveča tudi ob roku za napoved dohodnine, kar samo potrjuje materialistično usmerjenost našega delavstva. Izpisujejo se tudi delavci z visokimi plačami in še posebej delavci z individualnimi pogodbami, zaradi po njihovem mnenju previsoke članarine, pa čeprav tudi oni koristijo ugodnosti iz sklenjenih kolektivnih pogodb in drugih dobljenih sindikalnih bitk.
Veliko konkretnih pomoči
Prek Delavske hranilnice je na podlagi naših depozitov lani prejelo kredite 67 naših članov, skupaj so prejeli 31,690.000 tolarjev. Iz blagajne sindikata KNG Krka smo z obveznostjo vračanja 48 članom podelili 2,620.000 tolarjev. Podelili smo tudi 47 enkratnih solidarnostnih pomoči v skupnem znesku 3,965.000 tolarjev (za primerjavo: Krka je 51 delavcem izplačala 3,522.630 tolarjev pomoči). Konec leta smo obdarovali hudo bolne otroke in otroke umrlih članov z 1,230.000 tolarji, 1,258.900 pa smo namenili v humanitarne namene in drugo pomoč (otroškemu oddelku novomeške bolnišnice, Zvezi prijateljev mladine Novo mesto, beguncem, Rdečemu križu, Aktivu invalidov Krke ...).
Ob novem letu smo vse člane obdarili z ročno izdelano keramično vazico in vrtnico. Naš sindikat je kril tudi stroške ansambla Štajerskih 7, kije igral na zelo ugodno sprejetem skupnem silvestrovanju vseh zaposlenih Krke v športni dvorani na Otočcu. Poleg družbe Krka smo bili največji sponzor silvestrovanja.
Tvorno smo sodelovali v območni organizaciji ZSSS in v okviru sindikata dejavnosti. Pristno in korektno smo v okviru družbe sodelovali s svetom delavcev, pa tudi s sindikatom Neodvisnost v Krki.
Sodelovanje z upravo družbe je bilo v duhu medsebojnega upoštevanja in spoštovanja ter moči argumentov. Upamo, da bo naše sodelovanje takšno tudi v prihodnje. V naših odnosih pogrešamo zlasti predhodno pisno informiranje o namerah uprave, zlasti kadar lete posegajo v ustaljene navade delavcev ali pa bi sprejete odločitve po nepotrebnem vnašale nemir in negotovost med zaposlene.
Pravice iz kolektivne pogodbe Krke smo v glavnem ohranili, kljub zaostrenim tržnim razmeram v začetku leta. Kljub stalnemu nezadovoljstvu delavcev, pa moramo biti zadovoljni, saj se ni nič drastičnega zgodilo glede že pridobljenih pravic. Seveda pa se ni udejanilo vse, kar bi delavci želeli. Na žalost sindikat niso “dobre vile”, ki bi želje uresničevale in si mora sindikat zato izpolnitev želja članstva izboriti v pogajanjih, kjer pa bitke niso vedno dobljene.
Le sindikat se lahko z vsemi sredstvi delavskega boja bori za delavske interese in pravice. Uspeh sindikata pa bo toliko večji, kolikor več bo imel članov, ker bo z njimi rasla organizacijska in ekonomska moč in bo lahko zaposloval najboljše strokovnjake.”
Pripravil: F. K.
	
“Kaj je z vami narobe?" "Gospod doktor, kline vas gleda. Deset let ste študirali medicino, zdaj pa želite, da bi jaz postavljal diagnozo namesto vas!”	“Nujno morate opustiti vse stvari, ki vas razburjajo! " “Gospod doktor, ali to pomeni, da se moram odpovedati tudi seksu?" “Seksate lahko samo še z ženo! ”
	
“Če boste nadaljevali s takšnim načinom življenja, ne boste dočakali niti 50 let!" “Joj, gospod doktor, potem pa živim že pet let predolgo! ”	“Kje si bila ponoči?" “Pri fantu." “Sta grešila?” “To pa ne! On vedno zadene tja, kjer mi je najlepše! "
	
“Ata, kako naj vas zdravimo?" “Tako, da bo moj pogreb padel na nedeljo! ”	"Gospodična, osumljeni ste, da se ukvarjate s prostitucijo! ” “To ni res." 	LA	
"Zakaj pa ste potem spali s tem starejšim gospodom,"
“Iz ljubezni! ”
"Neverjetno?”
“Mislite, da sem šla z njim v posteljo zaradi tistih bednih desetih tisočakov, ki mi jih je potisnil za modrček? Ali je to dandanes še sploh kakšen denar?"
“Gospodična, veste, to je odvisno od lege?"
“Jaz bom ležala na hrbtu! ”
“Oh, kako srčkan novorojenček
Očka je gotovo črnolas! ”
"Nimam pojma! Takrat je imel kopo! ”
Dvojčki
“Gospa, neverjetno! Rodili ste dvojčke! ”
“Hm, le kdo je oče drugega!"
Seksanje
Cena prenočišča
“Koliko stane ležišče v vašem hotelu?"
“Gospodpsihiater! Moja žena i"u‘ resne težave! Kar naprej hoče seksa ti!"
“In vi ne zmorete več?"
“Ne, ne, to nima nobene zveze -mano, saj seksa z drugimi, ne Z,na no! ”
<?£a
Z

“Hura! Bravo! Končno bomo svobodni!” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil rezkar Vili. “Nihče nas ne bo več zatiral in odiral! ”
"O čem pa govoriš Vili? "je presenečeno povprašal strugar Lojze. “Kaj se dogaja!”
“Dogajajo se velike, naravnost zgodovinske stvari! bi to tukaj, pred našimi očmi!” je razburjeno nadaljeval Vili. “Slovenci bomo prvi zares popolnoma svoboden narod v Evropi! Nihče nas ne bo več zatiral in odiral, pač pa bo lahko vsakdo počel, kar bo hotel.” “ Vili, zaboga, nehaj kričati in lepo počasi povej, za kaj gre! ” se je razburil skladiščnik Rudi. “O kakšni svobodi govoriš?”
“O kakšni svobodi neki! O naši	...........
svobodi! "je vzneseno pojasnjeval Vili. “Razumeš, nobeden nam ne bo več solil pameti, kako moramo živeti in kaj moramo delati! Nihče več nas ne bo odiral in nam predpisoval, kakšne davke moramo plačevati. Nihče več nam ne ho ukazoval, kaj smemo in kaj ne. Svobodni bomo!”
“Ne klati neumnosti, Vili! ” se
Iz dnevnika delavca Jožeta
pet kakšno revolucijo? Jaz sem mislil, da so pri nas revolucije enkrat za vselej prišle iz mode. Fantje, opozorite me, če sem bil v zmoti, da ne bom kje po nepotrebnem stegoval jezika in na koncu še nastradal. Kdo bo potem do konca naredil fasado na naši hiši?"
“Kakšna revolucija neki! ” se je razjezil Lojze. “Nobene revolucije ni bilo. Samo dva poslanca v državnem zboru nista znala pravilno izpolniti glasovnice, ko so volili vlado. Na glasovnici sta hkrati obkrožila za in proti!"
“Morda pa to ni stvar znanja, temveč karakterja?" je dejal Tone. “Nekateri v naši politiki so se tako navadili sedeti na dveh stolčkih, da še na tajnih volitvah ne morejo iz svoje kože. Očitno sta dva p°' __slanca vsem strankam obljubila,
da jih bosta podprla, zato sta hkrati glasovala za novo vlado
Hura!
Ostali so brez vlade!
je razjezil Rudi. “Ne vem, kaj te je obsedlo, in sploh ne razumem o čem govoriš! Vem pa, da jutri ne bomo nič bolj svobodni, kot smo bili včeraj! ”
“Kako da ne? "je razburjeno vztrajal pri svojem Vili. “Saj bomo vendar ostali brez vlade. Slovenija bo prva država v Evropi brez vlade. Prvi bomo popolnoma svobodni! ”
“Vili, zaenkrat nič ne kaže, da bi ostali brez vlade, saj imamo trenutno dva predsednika vlade in praktično dve vladi,” se je vmešala v pogovor kuharica Špela.
“To je že res, da imamo dve vladi, vendar ne sme nobena vladati, saj se na sodišču pravdata o tem, katera vlada je ta prava,” je veselo pojasnil Vili. “Dokler sodišče ne odloči, katera vlada je zakonita in prava, ne sme nobena vladati, ali ne!?"
“Prava figa! Bo pač sodišče odločilo, kdo nas bo do parlamentarnih volitev zatiral in odiral,” je zamahnila z roko Špela.
“To je že res, da bo sodišče odločilo - toda vprašanje je: kdaj?" se je zarežal Vili. “Ali ste že kdaj slišali, da bi na katerem koli našem sodišču o kakršni koli kočljivi zadevi odločili prej kot v petih letih. V najbolj kočljivih zadevah, kakršen je bil denimo primer Elana, pa naša sodišča praviloma počakajo, da zadeve zastarajo. Če bo vse tako, kakor je v tej deželi običajno, se bo pravda o tem, katera vlada je prava, na sodišču vlekla toliko časa, da bo zadeva zastarala. In tako bomo državljani Slovenije končno svobodni, saj bomo trajno ostali brez vlade! ”
“Fantje, prosim povejte mi, kaj se dogaja? “je zaskrbljeno povprašal mizar Tone. “Ker nimam denarja za obrtnike, že tri mesece sam delam fasado na hiši. Zakaj govorite o tem, da ni jasno, kdo je v Sloveniji na oblasti. Ali smo imeli mogoče v zadnjem času zo-
in proti njej.”
“Sama že vesta za kaj," je f skrivnostnim glasom dejal Lojze. “Verjetno upata, da bo njuf na zadnjica bolj na mehkem.iL' bosta hkrati sedela na dveh stolih.”
“Konec koncev pa ni mogoč
izključiti niti možnosti, da dva poslanca dejansko nista znala p>a
Vil-
no voliti," je pribil Rudi. “Ker nekatere naše poslance poslušam, koko razpravljajo, zares ne bi bil presenečen, če bi se pri glasovanju zm°tl 1 - tako kakor po pomoti večkrat tudi kaj neumnega rečejo.” ...
“Zakaj pa pravzaprav poslancev ne pošljejo v tečaj, predenj1n spustijo v parlament! "je zarobantil kurir Peter. “Še snažilko,n0'.
ra biti za svoje delo ustrezno usposobljena, samo o naši skupni uso<*
lahko odloča vsak, čeprav ne zna pravilno izpolniti niti glasovalnega lističa.”
“Pravzaprav pa ima Vili prav!” se je vključila v pogovor Sonj iz računovodstva. “Imamo dve vladi, pa nobena ni prava. Staro so poslanci razrešili, novo pa so, če bi tako odločilo sodišče, izvod po pomoti. Skratka, nobene prave vlade nimamo, še manj pa motnosti, da bi hitro prišli do nje.”
“Zadnji čas je, da predsednik države razpusti parlament in tal piše volitve!" je odločno dejal Peter.
“Saj ne more! "je dejal Rudi. “Najprej mora o sporu odločiti so dišče. Sicer pa bi verjetno predsednika države takoj tožili. Te m -razpisom predčasnih volitev poskušal rešiti vlado krizo - tako ka kor seje na sodišču že znašel predsednik parlamenta.”
“Nehajte sedaj govoriti o tem, kaj bi bilo, če bi bilo,” se je v P0 govor ponovno vmešal Vili. “Pomembno je, da smo tako rekoč bte vlade in da bo tako ostalo tudi v bodoče. Hura! Slovenci bomo kom n zaživeli v svobodni državi brez vlade! ”	.
“Očitno vlada ni edina stvar, ki je ta država nima,” je dejalo Spe‘
“Kaj pa ji še manjka! "je vprašal Vili.
“Pameti! "je odločno rekla Špela, se zavrtela na peti in odšla nOZ v kuhinjo.
PRAVNI NA§VETI
^ I Piše:
Lidija Jerkič
mi
klovni čas
Zakon o temeljnih pravicah iz dednega razmerja (ZTPDR) v 24. čle-rzr!n Zak°n 0 delovnih razmerjih
^R) v 37. členu določata kot pol-?' klovni čas 42 ur na teden. Delovni as se lahko tudi skrajša, vendar ne a manj kot na 36 ur na teden, če to na”tevajo oziroma omogočajo eko-^0|nski razlogi. Tak delovni čas je ize-acen s polnim delovnim časom, kar P°nteni, da imajo delavci enake pra-, kot če bi delali 42 ur na teden P ača, Štetje zavarovalne dobe ...).
Kolektivna pogodba za dejavnosti °vmske in elektroindustrije ter livar-6 je delovni čas že leta 1991 skraj-
p	-• -
lovni
na 40 ur tedensko. V 40-urni de-
teden se vštevajo tudi plačani
o urni odmori. Efektivni delovni čas reJ ,r‘ija 37,5 ure na teden. Poleg 30-vJnutnega odmora se v delovni čas I cvVa tudi obvezna priprava na de-, ’Ce se glede na naravo in organi-l^'J° zahteva (43. člen ZDR). V pro-v °unji to konkretno pomeni, da se Va.elovni čas (40 ur) všteva tudi iz-^ JUnje ukrepov s področja varstva pri j u Pred začetkom določenega de-0l.°Pačenje in slačenje predpisanih Ucil, čiščenje delovnega mesta, grevanje strojev ...
Razporejanje e'ovnega časa
ra ženski delovni čas je praviloma prirejen na pet delovnih dni. To je ye vu°nia od ponedeljka do petka, ra-Ve.v dejavnostih, kjer zaradi nara-eia oziroma proizvodnje to ni moto e' Delovni čas je mogoče med le-r;i/' neenakomerno razporediti. Pre-tu.. rejunje delovnega časa urejata (40 vZTpDR (25. člen) in ZDR stj ' clen). ZDR predvideva dve vr-pr P^ruzporejanjci delovnega časa: de v,den° in nepredvideno. Predvi-sa:U Prerazporeditev delovnega ča-rajj6 IT1°goča, kadar je v naprej, zait^ narave dejavnosti (npr. turizem, boli? .tVo *pd.), organizacije dela, stey 6 *zkoriščenosti delovnih sred-ter Sa'lotmejše izrabe delovnega časa reja °končanja del takšno prerazpo-se ^Je Pričakovano. Prerazporeditev darjg^t v naprej z delovnim kole-
Nadaljevctnje prihodnjič
T**#'

SOLIDARITT
(23.)
TRANSNACIONALKE POSLABŠUJEJO PROBLEM Z GROŽNJAMI O SELITVI V DRŽAVE. KJER SO DELAVSKE PRAVICE MANJ VAROVANE IN STROŠKI DELA NIŽJI. SKUŠAJO NAM VZETI PRAVICO DO ZDRUŽEVANJA IN POGAJANJ. ZAHTEVAJO OD NAŠIH ČLANOV.
DA SE IZPIŠEJO.
VZEMIMO NPR. BILLITON. ENA NAJBOGATEJŠIH DRUŽB. KI DELUJE V AVSTRALIJI. BRAZILIJI. KOLUMBIJI. INDONEZIJI. JUŽNI AFRIKI IN SURINAMU, SE SKUŠA ŠIRITI ŠE V MNOGE DRUGE DRŽAVE. NJEN PROMET JE 5.3 MIL. tV LETU 1997. DIREKTORJU PLAČUJE VEČ KOT 500.000 t LETNO Z DODANIM 50% BONUSOM.
LETA 1997 JE BILLITON ODKLONIL POGAJANJA Z NAŠIMI DEMOKRATIČNO IZVOLJENIMI SINDIKATI. NATO JE SKUŠAL PRISILITI DELAVCE, DA BI SE ODPOVEDALI PRAVICI
_____ DO STAVKE.	____
Nadaljevanje pril
V ITALIJI,
IN MEMORIAM
1. junij 1926-2. avgust 1962
Nova
Delavska
enotnost
DEL
OBRAZA
PRECIZNI
MEHANIK
NASLOV FILMA,
KI GA PREDSTAVLJA PRVA SLIKA NA DESNI
Avtor:
Rudi
Murn
POLITIČNA
PARTIJA
NOVO-
TVORBA
TRAVNIK Z NIZKO NEGOVANO TRAVO
IRANSKI
DENAR
KDOR
ROVARI
SRBSKO
MOŠKO
IME
KOLKOVINA
Le trnrnm
MESTO
IUGOVZH

RASTLINA S TKIVOM, KI VSEBUJE VODO
ITALIJANSKI
PISATEU
SVEVO
IME VEČ KRAJEV V SLOVENIJI (iz črk TUR)
KRAJ
PRI
OPATIJI
PIPA
(zastarelo)
Nagradna križanka št. 21
SLOVENSKI KIPAR IN RISAR (Nikolaj)
ITALIJANSKI
SLIKAR
ARABSKO
RIŽEVO
ŽGANJE
(Guido,
75-164
ANTON
SOVRE
1575-1642)
NAGRADNA KRIŽANKA
16 iiHRD!KIJlMtlM.I
št. 21 / 1. junij 2000
REKANASLO-
RIMSK
MARK :
HIŠNI BOG
ASKEM IN \DZARSKEM
NOVOSEI
M DEREN
m
PLES
NIGERIJSKI
NEKDANJA
DENAR
TAJ K A
RENU
SODELAVEC
(starejše)
KOT
PRI
NOGOMETU
TONE ŽAGAR
PESN A
SLOVENSKI PISATELJ IN POLITIK (Valentin 1837-1888)
vo»
ORLA
MESTO V
GRŠKA
MUSER
OLIVER
MLAKAR
VOJVODINI
.OR iKA
SATIRIK
NAV I
UCHVVALD
DELITEV
ZDRAVILO
PROTI
MALARIJI
1RNA
CELIC NA
DVA DELA
KARLOVAC
MEST
SLOVAŠKEM
AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH (iz črk TAR)
VETER,
KI PIHA Z MORJA NA KOPNO
OBREDNA PESEM, ^
KI SLAVI UMRLEGA T IN IZRAŽA ŽALOST |—
OB NJEGOVI	, RUŠA
SMRTI	| (ljudsko)
OBA
BAZA
ALKOHOLA
REŽISER
"VESNE"
GRAJSKI PODLOŽNIKI
GUSTAV FREVTAG
PRIPADNIK
GRENA-
DIRSKE
ENOTE
DUHOVNIK
(ironično)
KJKEJ M
Pl OSCICA

GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 21 (1. 6. 2000):	Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži1^
pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov SjjLfl p	nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada
.......................................................... tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upo^f
bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 12. junija 20<>
j.	«ti;
Pravilna rešitev gesel iz 19. letošnje številke Nove Delavske enotn,
I. BRANDON, BEVERLLY HILLS, 2. JENN1E GARTH, 3. JASON PP^ ;
3:........................................................ LEY. Nagrado 5(XX) tolaijev prejme Darinka Barin, Ob ribniku 2,2270 Or
POZITIVEN
REZULTAT
PRIZADE-
VANJA
DEL
STATEV
NADAV
ANTIČNA
LADJA.
TROVESLAČA
NASILNEŽ
PROTI
POLITIČNIM
NASPROT-
NIKOM
SREDIŠČE
MOLDAVIJE,
ROMUNIJA
DEL VRATNE ODPRTINE
RODITELJ,
OČE
ZELO
VELIKA
TROPSKA
KAČA
LOPATA Z LISTOM SRČASTE OBLIKE
DEL
POHIŠTVA
KDOR PRESTOPI V DRUGO STRANKO
OČARLJIVOST
ČASTILA-
KOMNEŽ
RAJKO
LOTRIČ
STRAST
REKET
SODOBNI JAP PISATEU (Kobo)
USTVARJA-
LEC
UMETNIŠKEGA DELA
OBLIKA, KI IZRAŽA ZELO VELIKO MERO TEGA, KAR JE OSNOVNI POMEN PRIDEVNIKA
SLOVENSKI INTERNETNI ISKALEC
AMERIŠKA
FILMSKA
ZVEZDA
(Elizabelh)