r, i i Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • • 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 61. — ŠTEV. 61. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 14, 1931. — SOBOTA, 14. MARCA 1931 VOLUME TELEFON: CHelsea 3—3878 — LETNIK XXXIX ZEMELJSKI POSIPI OGROŽAJO HIŠE IN ŽIVLJENJA POTRESU, KATERI JE UNIČIL V JUGOSLAVIJI NAD 600 HIŠ, SE JE PRIDRUŽILA P0V0DENJ V Franciji se pomika štiristo milijonov kubičnih metrov zemlje in skalovja proti dolini. — Posipi so uničili že več Kis ter ogrožajo cele vasi. — Sava je tako narasla kot v usodepolnem letu 1924. V Jugoslaviji je dva tisoč ljudi brez strehe. — Prva poročila o žrtvah potresa so bila pretirana. CHAMBERY, Francija, 1 3. marca. — V tukaj šnji bližini se je začelo pomikati štiristo milijonov kubičnik metrov skalovja, snega in prsti proti dolini. Silen plaz se pomika z naglico petstotik čevljev na uro. Dosedaj katastrofa k sreči ni zahtevala še nobenih človeških žrtev. Ogromna drevesa se rušijo pred plazom kot slamnate bilke. Več kmetskih hiš je že uničenih. Sem so dospeli vojaški inženirji, ki bodo skušali razstreliti most £>ri Granges. Na ta način upajo razdeliti ogromen plaz v dva dela ter spraviti večji del v široko strugo velikega gorskega hudournika. Oblasti so naročile prebivalcem vasi Granges, naj poberejo svoje najnujnejše potrebščine in naj se umaknejo na nasprotno pobočje gore. Ogrožena je tudi velika vas Motte-en-Beauce. Težki nalivi zadnjih par tednov so povzročili posip, ki se z vedno večjo naglico in silnim grmenjem pomika proti dolini. Prebivalci ogroženih vasi odnašajo in odvažajo svojo borno lastnino in ženejo živino pred seboj. V Belecombe-Savoie je padlo pobočje gore v reko Izero. Voda je strahovito narasla in preplavila vso okolico. BEOGRAD, Jugos-alvija, I 3. marca. — Danes je padal po vsej Srbiji rmenkast dež. Znanstveniki pravijo, da je bil deževnim kapljam primešan prah, ki se je dvigal tekom zadnjega potresa. Ker se je vsled izredno milega vremena začel sneg tajati, so reke izredno narasle. Reka Sava je prestopila bregove. Pri Mitrovici i to j i tako visoko kot je stala tekom usodeplne po-vodnji leta 1924. Potresni sunki se še neprestano pojavljajo ter navdajajo prebivalce s strahom. Prva poročila o žrtvah potresa so bila pretirana, kajti javljala so, da je izgubilo nad stopetdeset oseb življenje. Zdaj je bilo uradno ugotovljeno, da je zahteval potres v Južni Srbiji samo šestintrideset človeških žrtev. Potres je popolnoma uničil šeststo hiš, nad dva tisoč jih je pa tako poškodoval, da ni mogoče v njih prebivati. Dva tisoč prebivalcev je brez strehe. V splošnem pa prenočuje skoro vse prebivalstvo na prostem, ker se boji nadaljnih potresov. RIGA, Litavska, I 3. marca. — Po vsej deželi je prekinjena železniška zveza, pa tudi promet po ulicah je zelo oviran. Pri Liepaji v Kurlandiji je vsled sneženega zameta skočil osebni vlak s tira. Strojevodja in kurjaf sta težko poškodovana. V bližini Rige je neki vlak popolnoma zasnežen. DUNAJ, Avstrija, 13. marca. — Pogodba, ki jo je sklenila mestna občina z vremenskim opazovalcem poide meseca septembra. Po onem času bo ta H00VERJEVA HINAVŠČINA RAZKRINKANA Predsed. A. F L. Green, delavska komisarka in drugi so obsodili veti-ran je predlog. WASHINGTON, D. C., 13. marca. Deiavci In delavke, v delu ali nezaposlene, so bile grdo razočarane vsled vetiranja Wagnerjevih predlog. — je Izjavil William. Green, predsednik American Federation of Labor. — Razlogi za veto niso prepričevalni in tehtni, — je nadaljeval Green. — Vspričo tega dejstva je treba smatrati to za direkten udarec delavstvu, v kolikor se tiče ta stvar delavcev, ki iščejo dela. Opozoril je nato, da so uradi zvezne administracije popolnoma odrekli in da ne morejo nezaposleni imeti nikake koristi iz položaja. Slično so se izjavili tudi drugi izvedenci glede veta predsednika. Frances Perkins, državna industrijska komisarka, je dala povsem odkrito izraza svoji nevolji radi odloka predsednika. Obračala se je prav posebna proti trditvi predsednika, da posreduje zvezna vlada pri oddaji dela. TISOČ PETSTO KOMUNISTOV ARETIRANIH Največja aretacija v masah, kar jih je bilo do-zdaj v Nemčiji. — Komunisti so prišli s ponarejenimi vstopnicami na fašistično zborovanje. HAMBURG, Nemčija, 13. marca. Včeraj je bilo aretiranih v tukajšnjem mestu tisoč petsto oseb. To DELAVSKI TRG SE IZBOLJŠUJE Prvi dobri izgled izza oktobra 1929. — Značilna izjava delavskega tajnika Doaka. DRŽAVA MASS. _________PROTI SUŠI Bivši kongresnik, kije vtihotapijal žganje, o-proščen. — Izgovarjal da so mu kovček zamenjali. BOSTON, Mass., 13. marca. — Kakor senat pred tednom dni, je danes tudi poslanska zbornica sklenila, naj se pošlje kooigresu spomenico preklica 18. amendmenta. WASHINGTON, D. C., 13. marca. Danes je bif tukaj zaključen pro- ,--retacij° v masah smatrajo za naj-ces proti 'bivšemu kongresniku Ed-'vežjo- kar se jih 5e doz<*aj završiio wardu E. Denisonu iz IUinoisa, ki ,v Nemčiii- Med njimi se jih \>o moje t>il obtožen, da je imel v kon-!ral° tisoi dvesto zagovarjati pred grešnem poslopju Štiriindvajset ste- sodiščem vsled obdolžbe, da so ne- klenic žganja, katero je pred dvemi nemire- Policiji je bilo sporočeno, da komunisti ponarejajo vstopnice za neko zborovanje narodnih, socijalistov (fašistov). Ko je bilo v dvorani kakih štiritisoč oseb, je policija zaprla vse izhode in začeli preisko-daji prtljage kovčeg zamenjan, ozi- wtl vstopnice, kar je trajalo več roma da je nekdo kengresniku na- kot dve uri Vse> ^ imeu pona-lašč podtaknil kovčeg, v katerem je rejene vstopnice, so odvedli na poli-bilo žganje. |cijske stražnice. Aretiranih je bi- __i lo nad tisoč petsto oseb. BERLIN, Nemčija, 13. nraTca. — Sinoči je bilo ranjenih osem oseb pri poskusu, da razbijejo shod narodnih socijalistov v predmestju Friedrichsgelde. KASSEL, Nemčija, 13. marca. — Danes se je pričel tuka/ proces pro-to komunistom, ki so meseca januarja v neki kavarni napadli Hitlerjeve pristaše. Pri pretepu, ki je sledil napadu, je bilo baje razbitih 200 vrčev in 82 stolov. Pri oni priliki je bilo dosti oseb več ali manj ranjenih. leti vtihotapil iz Paname. Porota, ki jo je tvorilo osem moških in štiri ženske, je Denisona oprostila. Zagovornikom se je posrečilo prepričati porotnike, da je bil pri od- GROZNA NAJDBA SPOPADI Z STRAHOVITI VIHARJI PO _EVROPI Globok sneg ovira promet. — Vulkansko delovanje v inozemski iztočni Indiji. LONDON, Anglija, 13. marca. — Še vedno divjajo težki snežni vi- WASHINGTON, D. C., 13. marca. Delavski tajnik Doak je izdal da- Iharji po velikem delu Evrope. nes izjavo, v kateri se ghisi, da je nastopilo tekom meseca februarja značilno izboljšanje na delavskem triju. Doak je dostavil, da sega to izboljšanje preko sezijskega dela in da je to izboljšanje prvi, dobri izgled izza borznega polarna leta 1929. Kot temelj jemlje poročilo, da je bila zaposlenih tekom pričetka meseca februarja 2,722,219 več delavcev. Ti so zaslužili nekako 66 milijonov dolarjev, številke glede dela so poskočile hitro in plače so bile 7 odstotkov višje. . Medtem pa se je izvršilo na prizadevanje predsednika Hooverja reorganizacije različnih vladn'h departmentov. Voditelj teh je John Nemčija, Francija, Avstrija, Švica, skandinavske dežele in Anglija marajo močno trpeti. Zuydersko jezero je popolnoma zamrznilo in ustavljen je bil promet s čolni. Vsepovsod so zaprte ceste vsled visokega snega, in promet ni le skrajno težaven temveč tudi nevaren. V Angliji je danes vremenski položaj nekoliko boljši, kajti mrzli vetrovi so nekoliko ponehali. Kljub temu pa obstaja še vedno velik strah, kajti če se bo sneg naenkrat stajal, se je treba bati velike pove dn j i. Na Španskem so napravili težki EKSPLOZIJA NA PARNIKU Alpine iz New Yorka. Najprvo bo! viharji dosti škode. Reka Zamora Alpine preštudiral poredovalnice v J« stopila preko bregov ter prepla- New Yorku, ski tajnik. kot je objavil detav- NADALJNI POTRES vila obširno ozemlje. Iz severne Španske poročajo trajnem sneženju. MEN ADO, CELEBES, Nizozemska V JUGOSLAVIJI'iztočna Indiia' 13- marca. — Prebi- j vjfci vasi. ki se nahajajo na'obron- OEVGELI, Jugoslavija, 12. mar-' ku~Avo-vulkan a so pobegnili, kajti ca. — Danes so se v tukajšnji oko- ogni«^ kaže znamenja novega iz-lici zopet pojavili trije potresni brulla-sunki te povzročili veliko paniko med prebivalci, ki še vedno spe na prostem, ker jim je prejšnji teden uničil potres skero vsa bivališča. ADVERTISE in "GLAS NARODA" služba izpraznjena. Dunajčani nočejo več imeti svojega metereologa, ker so bili v zadnjih par mesecih preveč razočarani. Vremenski urad je večkrat napovedal lepo vreme, toda namesto solnca so se pojavih snežni viharji. Vbodoče bodo Dunajčanje sami ugibali o vremenu. BINGEN, Nemčija, 12. marca. — V tukajšnji bližini se je utrgala s pobočja gore ogromna skala ter se z groznim grmenjem zavalila v reko. Vinogradi, po katerih je letela, so popolnoma uničeni. Uničen je tudi del železniške proge. Požar na krovu ter nato sledeča eksplozia je pri-nesla smrt številnim Kitajcem ob izlivu Jang-tse reke. V CR0T0N RIVER Lovec je opazil v močvirju ožgano žensko truplo. — Policija ne more zaenkrat najti še nobenega sledu. Ko je natavljal trapper John Smith pasti za podgane ob sovod-ju Croton River in Hudson River, je opazil v močvirju sumljiv predmet ter takoj obvestil policijo. Policija je potojnila na suho žensk d truplo, ki je bilo pa tako ožgano in nakaženo, da ga ni bilo mogoče spaznati. Iz čevljev in iz o-bleke so bile izrezane tvorniške znamke, obraz je bil ves zogljenel in istotako tudi ostali deli telesa. Le pramen las na glavi je izdajal, da je bila ženska blondinka. Policija domneva, da je bila najprej umorjena, nato pa sežgana. Zaenkrat se še ne ve, če je bil zločin storjen na licu mesta ali pa dalje zgoraj ob reki. Nekateri so začeli domnevati, da je umorjenka ženska, ki je hotela pričati, proti newyorski policiji ter da jo je zadela ista usoda, kot Vivian Gordon, katero so našli pred štirinajstimi dnevi umorjeno v Bronxu. Detektivi celo domnevajo, da je bila nesrečna, neka prijateljica Vivian Gordon, katero so že dalj časa brezuspešno iskali. M0HAMEDANCI Člani mohamedanskega prostovoljskega zbora zahtevajo odškodnino ter so zasedli kongresno poslopje. — Nova in-dijska konferenca v v Londonu. BOMBAY, Indiju, 13. marca. — Ko je bilo danes zopet otvorjeno kongresno poslopje indnjskih na-cijonaiistov ter izročeno članom j kongresa, je prišlo do velikega pre-itepa med mohamedanci ter člani i kongresa, pri čemur je b:lo ranjenih osemnajst oseb. Mohamedanci, člani mohamedanskega zbora prostovoljcev, ki so se tudi.udeležili kampanje za neodvisnost so tekom noči zasedli poslopje, ki je bilo zaprto že več mesecev. Zahtevali so plačo za službo tekom kampanje, kajti dosedaj niso dobili še ničesar. Predaja naj bi se izvršila s posebnimi slovesnostmi. Mesto teg-a pa je prišlo do krvavih pretepov med indijskimi nacijonalisti in mohamedanci. MALENKOSTEN VZROK UMORA . ŠANGHAJ, Kitajska, 13. marca. Kitajski obrežni parnik Pači se je potopil večraj zvečer 60 milj severno od izliva Jangtse-reke po eksploziji in požaru. Nad 200 Kitajcev, ki so se nahajali na krovu, je utonilo. Neki carinski čoln in neki parnik, ki sta priskočila na pomoč, sta rešila 180 ljudi. Eksplozija se je završila, ko je vrgel vojak ogorek v skladišče. Požar se je strašno hitro razširil. Druga eksplozija se je završila, ko je dospel carinski čoln v bližino. PES REŠIL OTROKA PRED VOLKOVI SEQUIN FA T.T .S, Ont., 13. marca. V sob 3to so se priplazili v bližino vozička, v katerem je ležal 03em-najstmesečni sin Andreja M netta, trije volkovi. To je opazil domači pes "Sport'* ter začel lajati v zverine ki se pa niso hotele kaj rade u-makniti od vozička. Videč, <±a jih ne more pregnati, je začel teči proti igozdu, volkovi »pa za njim. "Sport" se ni več vrniL LETO DNI ZAPORA ZA DVA PINTA ZGANJA GOLDEN, Col., 12. marca. — 35. letna Mrs. Josie Johnson se je morala že vdrugič zagovarjati zaradi kršenja iprohtbicijske postave. Pri nji so namreč našli dva pinta žganja in večjo množino piva. Obsojena je bila na dvanajst mesecev ječe. Mrs. Johnson je mati treh malih otrok. EL PASO, Texas, 13. marci. — Pred petimi leti je posodil Rafael Baca Robertu Granadosu petindvajset centov. Slednji je obljubil, da mu bo vrnil denar naslednjega dne, kar se pa ni zgodilo. Baš nasprotno — Granados je neznanokam izginil. Pred par meseci sta se pa slučajno zopet sestala na ulici. Baca mu je rekel, naj mu vrne denar. Ker ni hotel Granadcs o tem ničesar slišati oziroma vedeti, je potegnil Baza nož ter ga zaklal. Včeraj se je začel proti njemu proces zaradi umora. Mohamedanci so razobesili stavo in je niso hoteli sneti. za- 50,000 indijskih jetnikov je bilo v zadnjin dnevih izpuščenih iz jetniš-nic. To je bil eden presenetljivih razvojev miru na severni meji. LONDON, Anglija, 12. marca. — William Wedgewood Benn, državni tajnik za Indijo, je objavil včeraj zvečer, da je sklenila vlada poklicati v London delegate za novo konferenci glede indijskih problemov. Prvotno so nameravali imeti to konferenco v Indiji. Ta objava je prišla, ker sta se zopet zedinila oba voditelja konservativne stranke Baldwin in Winston Churchill. Kot znano, se je izrazil Baldwin za to, naj se vrši konferenca v Indiji, a Churchill je temu nasp-oto-val. Konečno pa je izjavil, da je zadovoljen s stališčem Baldwina. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO I Din 500 ............. ......... 3 9.35 ......... 3 18.50 Din 3000 ____________ Din 5000 ____________ ------- 3 90.50 Din 10,000 ............. 3180.00 I V ITALIJO Lir 100 ______________________ 3 5.751 31130 Lir 300 _________________ 316.80 Lir 500 _____________________ 327.40 Lir 1000 ________________ .. 354.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za taplmftllo večjih meskor kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da te poprej s nam pismenim potom iporasnmr te glede načina nyYfl^l1^ Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 7S& Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 H A t O B i" NEW YORK, SATURDAY, MARCH 14, 1931 n«e LARGEST SLOVENE DAILY hi U. 8. A. Owned and Published by ILOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L. Benedlk, Treat. «t bneln— of the corporation and addresses of above officers: IK W. Utb Street. Borongh of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except San days and Holidays Sa celo leto velja list za Ameriko, Za New York za celo leto In Kanado _________________$6.00 'M* pol leta ---------------------43.00 Sa četrt leta ______________________.$1.50 $7.00 Za pol leta---------------.$330 Za InoKcznstvo za celo leto_______57.00 Za pol leta ________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" Izhaja rsakl dan lzvzem« nedelj In praxnlkor. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-ffovoil poSUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. < "OLil NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Cbelw 3$78 PRIPRAVE ZA BODOČE VOLITVE Republikanski narodni odbor j«1 asalirepenel po miru, po najglobjem miril. Mir hoče imeti zase in za javnost v splošnem. Onegavna politična pesem naj že vsaj za eno leto dni iiitiluie, "da bo dana deželi prilika zadobiti nazaj svojo gospodarsko ravnotežje. James Francis Burke iz Pittshurgha je rekel v imenu republikanskega odbora: — Ameriški narod trpi vsled preobile mere politike. Preveč politike je najhujše zlo, ki more zadeti tleželo. Tej izjavi bo ameriški narod z veseljem pritrdil. — Ameriški narod ima dovolj politike, toliko je ima, da um že iz grla gleda. Toda kaj hočemo: človek ne mere živeti v miru, če ima hudobnega oziroma nagajivega soseda, — in republikanci se nikakor ne morejo pritoževati, -da jim manjka nagajivih sosedov. V prvi vrsti pridejo vpoštev odporni člani republikanske stranke, ki se s ponosom in pravico imenujejo progresivce oziroma liaprednjake ter povzročajo rednim republikancem velike neprilike. Ne dajo in ne dajo se u-krotiti, in bati se je, da bodo prej ali slej skočili iz ojnie. Baš zdaj se nahajajo v glavnem mestu ter snujejo "konstruktiven program". To se pravi, »da hočejo svojim tovarišem v republikanski stranki postaviti ogledalo pred nos, da bodo videli v pravi k/*i sebe, svoje zmote in grehe. Republikanski narodni odbor priporoča mir, toda progresivci nočejo vpoštevati priporočila. Govoriti hočejo in so že v zadnjih treh dneh povedali dosti in sk »ro več kot dovolj. Nadalje morajo računati republikanci tudi z nasprotniki proliibicije, katerih je dosti v njihovi lastni stranki, še več pa izven nje. Malo verjetno je, da bi se republikanski mokrači brigali za povelja voditeljev republikanske stranke, ampak bodo nadaljevali agitacijo za preklic osemnajstega amenU-menta, ki je zdaj v najlepšem teku. In treba je, da je v teku, kajti prihodnje leto bodo predsedniške volitve. Vprašanje proliibicije bo igralo pri prihodnjih volit vab važno in ckločilno vlogo, tako važno vlogo, da zagovorniki 4'plemenitega poskusa" niti spati ne bodo mogli. V takih okoliščinah je povsem jasno, da bi republikanski voditelji radi spravili to zadevo v ozadje. To se jim seveda ne bo posrečilo. Bodo že demokrati in napredni časopisi poskrbeli, da bo ostala v ospredju. Pred volitvami ni mogoče preprečiti javne razprave o važnih političnih vprašanjih, d asi bi nekateri te razprave neizmerno radi preprečili, edinole v namenu, da se pripravijo na bodoči boj. Dopisu Ubnury, Pa. Cenjeni mi Glas Naroda: — Prosim malo prostora v priljubljenem listu. Moja naročnina je že potekla. Tu vam pošljem $6.00 za celo le-leto, da mi lista ne ustavite, ker zelo rada čitam jaz in moj mož. Peter Zgagovo kolc-no prvo preči-tam, čevavno nas zmiraj pomalo . obira. Pisal je, da ima 'žena z.Tiiraj zadnjo besedo. Pomisliti pa mora, da je vseh besed le mež daležen. Saj veš Peter, kaj pravi stari pregovor, da je žerra božji dar. Z delom gre počasi kakor povsod. Ubogi delavec ne more toliko zaslužiti, da bi mogel pošteno preživeti sebe in svojo družino, če nima kaj prihranjenega denarja. Ne svetujem nobenemu sem hoditi za delem, ker ga je težko dobiti. Kdaj bo kaj bolje, se ne ve. Slu bo smo u šakali. Ubogi trpini, le pcntrpimD! Stari pregovor pravi, da po slabem pride dobro. Spomlad je tu. Regrat je že zelen, časa imamc dosti za nabirati. Naj zadrstuje za danes. Pozdravljam vse m citatelje in čitateljice, Glasu Naroda pa želim v eliko novih naročnikov. Petru Zgagi pa želim mnogo uspeha z njegovo koleno. Želim, da bi na celi strami izhajala. Človek se mora vč-asi res prav iz srca nasmejati, ko prečita njegovo kolono. Naročnica. Sheboygan, Wise. Umrla je Antonija Skok dne 3. marca, zjutraj. Zapušča moža in štiri otroke, deklice. S:ara je bila 44 let, rejen-a na Hujah pri Kranju. Njeno dekliško ime je Zebre, v starem kraju ima 2 sestri in o ista še živega, in tukaj v Sheboyganu sestro Frances Plesetz in še nekaj Prugih serednikev. V Ameriki je bila okrog 24 let. Pogreb je bil 6 marca v slovenski cerkvi Sv .Cirila in Metoda. Udeležba pri pogrebu je bil-a ena naj-boljšh. kar je priznanje, da ;je bila vpoštevana pri domačem in tujem narodu. Bila je tudi predsednica društva Krščanskih Mater, in kot tako je tudi cerkveni odbor njeno krsto nesil. Pokopana je na Slovenskem pokopališču. Bila je ljubeča žena svojemu možu in skrbna gospodinja, kar priča njeno b!gostanje, obenem pa ljubeča in čuječa mati svojim otrokem. Najtežje ji je bilo, ločiti se od jih. Umrla je za pljučnico. Sog ji bodi p>?.čnik! John Zorman. Izgledi za ameriško poljedelstvo. JUBILEJ ALEKSANDRA TOMANA Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti . . se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom sa Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma sa točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen-oem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, V mestnem svetišču v Japljevi u-lici v Ljubljani je slavil 80-lctnico svojega rojstva Aleksander Tsman, najslvtrejši živeči scboritelj kralja Petra I. Rodil se je v Kamni gori-•ci. Po srednji šoli in po strokovnem poljedelskem študiju je služboval kot agronom, večinoma v Slavoniji. V šumah pri Jamnici na meji se je seznanil tudi s Petrom Karadjor-djevi-čem, ko je leta 1875 izbruhnila vstaja. Narodno navdušeni Teman se mu je takoj prijavil za prostovoljca. Princ Peter ga je postavil za poveljnika čete, ki je štela 120 meč. Skoro leto dni sta se skupaj borrla, do pričetka nove vojne s Turčijo, ko je princ Peter odšel v Švico. Jubilant je bil tudi spreten slikar, več njegovih slik hrani ljubljanski mestni arhiv. Po okupalciji Bosne se je Toman izselil v New York. Igral je pomembno vlogo v političnem gibanju ameriških Slovencev. Leta 1814 je vojaško sodišče Trmana obsodilo, ker se je javno izrazil, da bo Avstrija propadla, Srbija pa zmagala. Prestal je vse strahote internir^ncev med vojno, po prevratu je nekaj časa služboval v Aloma Company, narodna skupščina mu je pa kot narodnemu delavcu priznala leta 1925 1200 dinarjev pekojnie. Zdaj v miru In za d o Val j stvu živi v zavetišču, je pa še čil in zdrav ter S3 prav rad spominja vseh pomembnih dogodkov svojega delavnega življenja. SLANAM KONCERTOV feANOVEC-&UBELJ. 22. marca: Chicago, HL Federalni: urad za poljedelsko gospodarstvo opisuje stanje polje_ delstva z ozirom na izglede za koče leto. Opis kaže sliko splošn3_ ga padanja cen blaga, ki prizade_ vajo poljedelstvu po vsem svetu. Neposredni izgled': za ameriškega farmarja so: nekoliko manjši stroški produkcije in mogoča ten. denca napram zboljšanemu po_ vpraševanju na trgu. Ves položaj pa je omračen po nenavadni kom_ binaciji okoliščin, izmed katerih so glavne: splošna poslovna de_ pre sija, ne.povoljne razmere v raz_ nih produkcijskih pokrajinah vsled suše in nenavadne zapreke, ki jih inozemske države stavijo napram uvažanju poljedelskih produktov. Vse glavne poljedelske države so nastopile leta 1931 s temi težavami pred seboj. Ta 'te&koča je le večja v obeh predelih, ki prcducixata pšenico in bombaž: takozvan.h Wheat Belt in Cotton Belt. Oba ta. pridelka trpita radi prevel'ke svetov ne zaloge in splošnega upada cen. Na drugi strani ž.vinoreja v koli. kor toliko je na boljšem radi prL meroma nirJch cen žita. Mezde po_ ljedelskih delavcev so nain'.žje v zadnjem desetletju. Cene gnojil st> padle. V splošnem poljedelstvo u_ tegne biti na dobičku, ko se cene in položaj polagoma boljša. Zlasti zanimivo je, kar pravijo federalni poljedelski ekonomisti o takezvanih izgledih za daljšo bo_ dečnost. Konkurenca s strani ino_ zenistva bo bržkone še večja in večja tekom prihodnjih petih ali desetih let. Mnogo evropskih im_ portnih dežel se prizadeva poveča, tč domačo produkcijo. Površina zemlje, zasejane s pšenico, je na Ruskem rapidno 90 SKRBI ZA DUŠO • v platno vez..................9® NEBESA NAS DOM v imitirano usnje vez. 1.— v usnje vez.....................1.50 v fino usnje vez...........1.60 rajski glasovi v platno vez. ...------------- .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.66 v bel celluloid vez.......150 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez------------------- .80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.26 v bel celluloid vez. .......1.20 Hrvatski molitronJki: Dtjeha itvwtl. fina ves.........1.— najfinejša vea ..............161 Slava lorn * mir ljudem, fina vea LM nsjflnejfi -ve« ..............IN Svončec ftebefld. v platno ...... Si fina ves ..............— najfinejše vea ..........LM da je Pinta-r ubil Rajerja, nakar se je Žmger pridušil: "Pri moj' duš', da ga ni!" Konfrontiran z Žinger-jem, se slednji ni vedel prav ničesar ipominjiti. Dramatična je bila še konfrontacija z obtaženčevo materjo Plntar-jevo radi denarja, ki ga baje Žin-ger dolguje Pintarjevim. Zatem je sccni d v ;r sklepal, ali se priče Ži-gon in obtožence vi sorodniki zaprl -sežejo. D jžavni tožilec se je protivil le zaprisegi Žigona in Julke Pin-tarjev, čemur je zagovornik dr. Vasle vehement-no ugovarjal. Sodni dvor pa je odklonil zuprisego vseh navedenih štirih prič. Ob koncu so scciniki apelirali na Žingerjeva čustva, češ, ali bo mcgel prevzeti nase to odgijvornost, da bi po krivem cbdolžil nedolžnega in ga spravil v nesrečo. Žinger je odgovoril: "Ni-srnti nič jezen na Pintar?a. Radi mene ga lahki izpustite, ampak on je ubil Rajerja". Pintar je vstal, stopil korak naprej in odločno izjavil: "Ne. gospodje! Ni res! On laže!" Ob 19. so razpravo zu poldrugo uro prekinili, nato se je proces nadaljeval pozno v ncč. Novo mesto. 25. februarja. Razprava, ki je trajala v torek ves da-n. se je zvečer po poidrugo-urnem premoru ob 20.30 spe. ira-dalujfvania. V dvorani se je med nabraio toliko občinstva, kaker ga e v:v_. Setra Julka je slonela tisto jm€nda ni bilc še niktteT P*?«* neč na oknu in videla obtoženca. I^^ v Pitoni za priče, bra-ko ie prišel domov okrog 0.30 in p;-|n!tes 111 Fccočevafce listov, na nek-tem ni šel več iz hiše. Za njim je Porotnih klopeh Ln pred nji_ prišel v hišo tudi Žinger, ki pa je'u" kmalu spet odšel Ona je stopila za njim :n zaklenila je bil osumljeni doma in da je vedel za to tudi Ži- Wla vklJuč odprtim oknom neznos-gon. ni prvič nič povedala, ker je!na-smatrala, da so zados:ovale razbre- 70-letni Zagcrec Matkovič, gostilničar v Metliki, je izpovedal, da je prišel Pintar leta 1923 v avgustu z neko gospodično k. njemu in ga prosil, naj mu posodi 100 Dim. Zastavil je nahrbtnik in košarico, po kar je več tednov nato prišla njdacva takratna spremiljevalka. Denarja pa še do danes ni dobil. Zidar Ž i sen Anton, uslužbtn pri Ljubljanski gradbeni družbi, je tudi tedaj delal v Novem mestu in stanoval v podstrešni sobi pri Pin-tarjevih bas ob stopnicah. Tisto noč so ga beleli zobje in ni mogel spati. Hodil je po sebi pri odprtem oknu in vra.tih in se prav dobro spominja, da je prišel Pintar med 12.30 in 1 ponoči domov. Kakor znano, je pokojna Pepca Staričevi sama že tedaj izjavila, da se je Pintar vrnil ob 1.30. Te izjave sa se zdele državnemu tožilcu tlako čudne, da in dovolil, da bi Žingerja pred zaslišanjem ostalih prič odvedli iz dvorane. O Žinger j a se je Žlgen rzrazil shbu. Nekoč mu je baje Žinger ponujal 500 Din, če mu gre menjati 500 dolarjev. Pri konfrontaciji je Žinger to trditev zanikal, pač pa je dejal, da mu je Ž'g;n prodajal lire, denarja pa bi mu ne bil nikoli zaupal v zamenjavo. ker ga je prav debro poznal. Za Ži?onom so prišli kot priče na vrsto ebtoženčevi najbližji sorodniki. Mit"', sestra Julka in bra: France, vsi so razbremenilno pričali za Hitra in gotova pomoč proti zaprtju, slabemu teku, plinom želodca, vzdihovanju in stičnim želodčnim boleznim. "Smithfield, O., 8. januarja.—Jaz vsakemu priporočam Trinerjevo grenko vino. Moj soprog je dolgo časa bolehal na želodcu, toda, od_ fcar je začel jemati Trinerjevo grenko vino, je zopet zdrav. Mrs. Annie Kish." Trinerjevo grenko vino odpravi vaše želodčne nerednosti, ker njega sestavina deluje na vse štiri važne dele telesa: želodec, črevesje, jetra in mehur. Nič več se vam ni treba bati ob času obeda. S slastjo bodete lahko uživali vaše jedi, in vsako noč beste imeti mirno spanje. Zjutraj se boste počutili spočitim in svežim. Poskusite ga takoj in končajte vaše trpljenje! Dobi se pr vseh lekarnarjih, v dveh velikostih, velika in mala steklenica. povsod je bilo polno radovednežev. Tudi zadaj po hodnikih ter vežna vrata. Dajcc*- Pr€:* sadnim poslopjem samim brat pravočasno P^vcita sneča. Vročina je menilne izpevedi natakarice. Sledili je konfrontacija Žinger-ja s to pričo glede nadarja, ki ga je Žinger baje dolžan Pintarjevi. Vsak je vztrajal pri svojem. Bivši trgovec v Kandiji Avgust Lakner 'je prinesel v zatuhlo sodno dvorano nekaj veselja. Pravil je, kako ije prišel leta 1925 k njemu mlad človek, ki se je izdajal za obrtnega pemotaika in povedal, da je z Žin-gerjem v novomeških zaporih ter da mu je slednji zaupal, kam je skril oropani denar: pod Windi-scherjev kczalec in sicer pod tretji steber. Lakner je šel s sodnijskim slugom Župančičem takoj na delo, a je bilo pod kozolcem vež vse prekopano — zaklada pa nikjer. Pa sta se spomnila, da je kaznjenec gevo- čeno. Predsednik sednega dvora, sodnik okrožnega soidšča Viktor Duri-ni je pričel s čitanjem aktov iz prejšnjih zasliševanj, izjav in pričevanj. Prečital je tudi za Pin.t3rja usodne- Žhigerjevo pismo, ki ga je oblast dobila j vplivam na Vas, naj ne lsdstanete z dvora. Ali Vam to zadostuje? — To mi popolnoma zadostuje, visokost! Pozimi bomo prišli v glavno mesto, posebno ker moj očim pripisuje veliko važnost -temu, da bo njegova hčerka predstavljena na dvoru! — Potem se srečajo naši načrti! Veselim se že svidenja! Ker je bil prime zaposlen drugače, je stopil Klaus Ruthardt k svojemu sinu. — No, Gun ter, —- prinlc je govoril zelo dolgo ter podrobno s teboj, — Je rekel zadovoljen. — Da, sporočil mi je, da me pri dvoru pričakujejo in da se bova preedstavila z Dagmar v tej zimi! Živahno je poki mali komercijski svetnik. — Seveda, to se mora zgoditi. Medtem pa je stopila D3gmar k njemu. — Princ Ludovik je povsem ljubeznjiv človek, neglede na to, da je princ, — Je rekla ter pogledala na 'moža. Ta se je nasmehnil. — On se le malo briga za svojo prinčevsko dostojanstvo ter je v resnici zelo ljub človek! — Zelo me bo veselilo, če naju bo obiskal na gradu Taxemburg, _ Je rekla z blestečimi očmi. Zapazila je, kako visoko je cenil njen mož princa Ludovika jn to ga Je napravilo tem ljubšim in dražjim. — Ali je rekel, kdaj vaju hoče obiskati? — je vprašal Klaus Ruth-hardt. — Da, papa! — To Je dobro. Vidva ga bosta gotovo dobro sprejela! Orof Gunter se je obrnil proti svoji ženi. — Princ Ludovik mi ije ravnokar rekel, da naju pričakujejo že v tej zimi na dvoru. Brez dvoma se bomo morali udeležiti par slovesnosti. Ali ti je to drago? Zrla je z zamišljenimi očmi preko sijajne poročne družbe ter si mislila pri tem, kako bedasto je vse to norenje! Najrajše bi ostala tiho in samotno na gradu Taxemburg. Velikih slovesnosti sploh ni marala, čeprav je bila pogosto prisiljena od očeta. Se predno je mogla odgovoriti, je rekel njen oče: — Zakaj pa bi ne bilo prijetno, Dagmar? Vtdlhnil je globoko. Seveda mi je zelo prijetno. — je rekla hitro. Orof Gunter Je mislil, da je blesk dvornega življenja mičen zanjo. Mogoče se je poročila le raditega. da bi postala sposobna za dvor. Mo-ttna pa Je bila. Od vseh strani so se gnetli gostje proti nji. Ni prišla več do tega, da bi izmenjala eno samo 'besedo, dokler ni prišel čas, da odidejo. Poročnega potovanja ni hotela napraviti Dagmar. Izprosila si je da rt preseli takou na grad. Ta želja Ji je bila takoj izpolnjena. V sobi hotela, kjer se je vršilo poročno slavje, Je bila pripravljena vsa Obleka, katero je potrebovala. Poročno obleko je hitro pospravila Služkinja, da odide na kolodvor. Blužftbnlk grofa je že čakal zunaj na prtljago svojega gospdarja, da a« odpelje % služkinjo proti kolodvoru. Ko Je zapustila Dagmar sobo ter šla po stopnicah navzdol v vežo, jI j« prišel nasproti Gunter. Dvocijivo Ji Je ponudil roko ter jo odpeljal k čakajočemu avtomo-^ i \ Dvignil jo je notri ter sedel poleg nje. Ko se je odpeljal vez, je vzel njeno roko ter jo ponesel k ustnicam. — Hvala Ti J>agmar_ da si mi sledila tako zaupno! Veruj mi, da sem prevzet odkrite želje, da bi postal najin zakon harmoničen, čeprav naju ni ljubezen spravila skupaj! Na vsak način pa te prosim, da zaupaš meni. kojega največji zaklad si ti! * Pustila je svoj d roko v njegovi. Čutil je skozi rokavice njen mraz. Naslonila se je nazaj na blazino ter zaprla oči. Vsled tega ni mogel gledati v njene oči, v katerih je preveč razločno gorelo njeno koprnenje