Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Ltevičnik. Moto: ,,Xull.i dies slnc linea!" Stari riniljanski pregovor. Ako moramo o presajanju prenašati nilada drevesica iz enega kraja v druzega, nioramo posebno paziti, da se rned potoma kaj ne poškodujejo. Zlasti solncu naj ne bodo preveč razpostavljena. Pri prav mladih smrečicah in niecesnih je še dobro, ako se zeinlja, katera se koreninic derži, malo zamdči. Tudi za večja drevesica je dobro, če se med prenašanjem večkrat z vodo poiijd. — Vsajaje uilada drevesica na nova mesta paziti moramo na to, da jib tako široko vsaksebi razverstimo, da kedar odrastejo, njihovo vejevje tla zagerne, ali z drugimi besedami, da veje posamesnib dreves ne segajo ena prek druge. Tedaj ne preredko, pa tudi ne pregosto, naj se gojzd sadi. Se ve, da je tii Ireba gledati na velikost drevesic; čim večja so, tim redkejše jihmoramostavljati. Prostor naj se jim pa tudi po mogočnosti pravilno odmeri. \arisala se je bila v zglednekakonaslednja podoba na tablo: ter se nam tako-le razjasnila: Vervico, ktera naj bo že punktirana ali z jagodicanii, ali pa s pikami po potrebi daljave (kakor bočenio natnreč drevesica narazen postavljati), potegnimo po širjavi od a do c; potem od a do 6; potem od b do f, in poslednjič, da dobimo pravi štiriogelnik, še od c do f. Zatim se pričnejo saditi drevcsca po vervici od a do i ild. — Tako sajenje nam kaže in da lcpo simetrično podobo, in poleg tega^se Iahko tudi bitro izštevili, koliko ravno mladih drevesic potrebujemo. Vzemimo: 1 oral z 1600 Q° X 36 da 57-600 ?'; tedaj bi bilo treba za l>ral 3600 po 4' narazen nasajenih drevesic. Tega razoierja se navadno tudi gozdorejci posIužuJejo. Zamorajo se pa mlada drevesica tudi le v versto, v triogelnik i. i. d. nasaditi, kakor je namreč svet v to vstvarjen ali pripraven. Dalje se je govorilo o načinu presajenja. Za 2, 3 ali 4 letne rastline se je najbolj priporočal ta-le način: Najpred naj se, ako je zemlja z rušo zaraščena, z ojstro lopato odlupi. Potem naj sc jamice, ako ni zemlja preveč pusta, napravljajo z nekim nalašč zato vravnanim orodjem, ki se nam je tudi ,,in natura" pokazal. #) Iz jamic izkopana ali vdzdignjena zemlja naj se preloči; dobra posebej, slabejša posebej; — karnenje pa je najbolje, če se odslrani. Potem naj se sadi, in sicer se z desno roko drevesice v janiico postavi, se koreninice razprostijo, potem naj se dobra perst okoli koreninc nasiplje **), med kterem opravilom naj se drevce malo poIrese, da se perst okoli koreninic zgosti in vleže. Prot verbu jamic naj pride potem še - le slabejša perst. Ko so jamice okol drevesic popolnoma zasute, naj se zemija še enmalo na rablo potlači. Naj bolje je, ako delata pri presajanju dva dclavca; eden napravlja jamice, drugi pa sadi mlade rastline. Paziti je dobro pri prcsajanju drevesic tudi na to, da koreninice pridejo kolikor je moč v zeniljo ravno tako globoko, kakor so bile pred presajanjcm. Ako pa presajamo večja drevesa, napravljamo drevorede itd., je jame za to treba skopati že v jesen poprej, da se zeinlja po raznih vremenskib sprcmembah dobro zrahlja. — V misel se je vzel tudi še neki drugi način presajanja dreves, namreč na kupiček (Hiigelpilanzung). Priporočal se je ta način le bolj za mlade sadike; — po našib pičlib niislih bi bil morebiti dober za močvirnati svet. Morajo se pa taki kupčeki obdati z rušnjo ali kamenjom, da deževje dobre pcrsti od stebelcev ne odplakne. Dostavimo naj tii še to, da se nain je za izkopovanje mladih gozdnib rastlik kazalo neko orodje, s kterim se one kar iz zenilje nekako izvertajo ter s perstjo okol koreninic vrcd iz tal odzdignejo. Temu svedru nasprot se nam je kazal zopet drugi, ki na ravnokar v misel vzeti način iz zemlje izvrianim koreninicam zopet nove jauiice dela. Se ve, da za tako delo niorajo biti delavci dobro izurjeni, ker bi sicer labko veliko več škode, kot koristi napravili. Dalje se je govorilo še enkrat o zaplodovanju dreves po inladikah. Verba in jagnjeda — kakor smo že v zadnjem sostavku sli- *) Nam se je posebno praktično zdelo še ncko drugo za presajenje drevcsic vravnano orodje, kterega je g. docent imenoval rBirmanischer Pflanzenbohrer", in je nekako zavito (spiralformig) napravljcn. Je pa to orodje posebno zato praktično in koristno, ker persti ob stenali jamic nc zgnjeto, ampak jo še nekako zrahlja. Pis. **) Priporočalo sc je pri takcm presajanju privzeti še od drugje nckoliko žlahtne pcrsti, ktera naj se v kaki cajni s seboj nosi in po okolščinah in potrebi prisiplje. Pis. šali, se na ta način kaj Iahko hitro odredijo. Sibice naj se odrežejo od odraščenib dreves, naj se na večih mestih nekoliko narežejo, ter vsadijo v zemljo tako, da % niladike v tla pride. Najbolj navadno se na ta način odrejajo jagnjeda in verbe ob niejah travnikov in ob vodah, ter hkrati dajpjo obrežjem dobro varstvo zoper povddnja. Tudi na pašnikih se to drevje dobro sponasa, samo zemlja more biti dobra, t. j., vlažna in rodovilna. Drevoredi iz jagnjed se na ravno imenovani način tudi kaj labko zasadijo; treba je le vzeti večje mladike, ki se pritvezati morajo h kolcem. Vsajajo naj se lake mladike na drobnejšem ali tankeni koncu v zemljo. Listnato drevje se tudi Iahko zmnoži po grebenčenju (Ableger). Ako namreč pripognemo šibko, gosto obraščeno mlado drevo k tlam v to pripravljeni prekdpič ter zasujemo ga s perstjo, začne gnati iz njega novo mladičje v obiini meri. Novo nasajeni gozd pa potrebuje vseskozi gojenja; zlasti mlada hovjevina. Le-ta raste namreč mnogokrat kaj čversto in gosto, in si le grede drevca eden drugemu napotje delajo. Tako mladičje je tedaj treba prebirati (durchforsten), t. j. odstraniti nioramo toliko drevesih, da druge brez škode dobro rasti inorejo. Tudi odraslim gozdom prebiranje kaj dobro tekne; se ve, da se to mora zgoditi o pravem času in v pravi meri. V misel se je vzelo tudi, da je dobro, ako se pri hovjevini večje stranske veje tako pritvezajo k glavnemu deblu, da preveč na široko ne rastejo. Nemci imajo za tako naredbo izraz (aufasten). Sosebno dobro je lako gleštanje za les, ki ga mislimo čez kaj let rabili za stavbe, domače orodje in pohištvo. Na širjavo rasteče vejevje, zlasti kar ga je bolj pri tleh, se namreč rado vsuši in odpade, vejni štremplj pa, kar ga sega v notranje drevo, ostane, bi rekli, mertvi ud v živem telesu, in taka drevesa nam dajo takoimenovani vejnali les, vejnate dilje. Umni gozdnarji tako mprtvo vejevje, in tudi še rasteče, kar ga je boli pri tleh, z ojstro sekiro odstranijo, ter s tem skerbijo za dober in tprden les. V malih gozdih se to kaj labko dela; pa tudi v obširnib Iesovjih ima ta metoda že mnogo prijateljev. Na vprašanje, kaksna zemlja zlasti dobro služi hovjevini, se je odgovorilo: Smreka in mecesen se posebno dobro sponeseta na višavah, in dajeta veliko korist: zraven pa še ne zabtevata ravno od več dobre zemJje. Zaplodita se lahko po naravski, in tudi po umetni poti. Golo pospkana mesta tacih gozdev se včasih tudi požigajo, ter se pepel na okrog raztrese. Potem se taki prostori skopIjejo in kake dve leti posejejo z režjd ali ovsom. Ta žita se vendar ne smejo žeti pri polti. Naposled se tako zemljišče zopet v ledino piisti, in kmali požene novi gojzd. Zapomniti je pa vendar, da kjer so skalnala Ua, ondi požiganje ne tekne dobro. Čer (Zirbelkiefer) je veliko bolj imenitno in dragoceno drevo mimo smreke in mecesna; ali žalibog! tega drevja je čedalje manj, in je mnogokrat g. docent to milovaje omenjal. Na apnenib gorah to drevo ne raste, ampak ssahteva dobra (vroča) tla. — Planinska olša in planinski bor, akoravno pritlikovca, naj se nikar ne vkončujeta, ker sta dobro varstvo zoper plazovp. Prebirati se pa sme tudi to drevesno pleme, da se more ložeje zaploditi novi zardd. (Daljc sledi. i f